Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 34. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega in drugega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora!

Spoštovani, obveščam vas, da je umrl gospod Miran Potrč, cenjeni poslanec Državnega zbora v petih mandatnih obdobjih, neprekinjeno od leta 1992 do leta 2011, bil je član več delovnih teles Državnega zbora, vodja poslanske skupine v mandatu Državnega zbora 2008-2011, pa tudi podpredsednik Državnega zbora.

Prosim, da spomin nanj počastimo z minutko molka. / minuta molka/ Naj še dolgo živi spomin nanj in njegovo delo! Hvala.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo so objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne še enkrat prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 34. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 17. marca, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 34. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH, v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade in sicer ministru, gospodu Boštjanu Poklukarju.

Izvolite.

Spoštovana podpredsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci!

V nadaljevanju vam bom na kratko predstavil predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o tujcih.

S spremembami Zakona o tujcih v prvi vrsti odpravljamo administrativne ovire. Poudarjamo, da se s temi rešitvami približujemo ljudem, da delamo za njih. Spremembe prinašajo pozitivne učinke, tako za delo upravnih enot kot tudi za slovenske delodajalce in tujce. Po eni strani bodo omogočile hitrejše in enostavnejše postopke izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi na upravnih enotah, po drugi strani pa upoštevamo potrebe po zagotavljanju delovne sile iz tujine.

Ravno zato poenostavljamo postopek menjave delodajalca, z večjo vlogo Zavoda za zaposlovanje, omogočamo pospešitev obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področju zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja. Gre za del sistemskega pristopa k zmanjševanju obremenitve upravnih enot. Proces se bo nadaljeval tudi v okviru redne novele zakona o tujcih, ki je predvidena v drugi polovici letošnjega leta.

Z različnimi zakonskimi rešitvami, s strateškimi dokumenti in ukrepi želimo narediti slovensko družbo odprto in bolj vključujočo, zato dajemo velik poudarek tudi integracijskim ukrepom, ki jih bomo v tem mandatu dodatno krepili. V zakonu se zavezujemo, da bomo v šestih mesecih pripravili sodobno in migracijsko strategijo s poudarkom na izvajanju v praksi in ne zgolj kot napisan dokument. Podaljšujemo tudi brezplačne tečaje slovenščine in spoznavanje slovenske družbe za vse kategorije tujcev. V zakonu ohranjamo zahtevo po znanju jezika za družinske člane in tiste, ki bi radi v Sloveniji stalno živeli, a jim z odlogom dajemo dovolj časa, da bodo lahko potrebno znanje tudi pridobili na brezplačnih tečajih. Verjamem, da smo v nujni noveli našli ravnovesje med različnimi interesi, in verjamem, da boste poslanke in poslanci predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o tujcih tudi podprli.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici, kolegici Jožici Derganc. Izvolite.

Spoštovana podpredsednica, minister, vsi ostali kolegi in kolegice, spoštovani!

Odbor je omenjeni predlog zakona obravnaval na 19. nujni seji in njenem prvem nadaljevanju, tekom katerega je predstavnik predlagatelja podal uvodno dopolnilno obrazložitev ter predstavil bistvene rešitve predloga zakona. Mnenja so na seji predstavili tudi predstavniki zainteresirane javnosti. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je med drugim izpostavila tesno vsebinsko povezanost predloga zakona s hkrati vloženim Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter poudarila, da je treba zagotoviti medsebojno usklajenost obeh predlogov zakonov in njuno istočasno uveljavitev. Z zakonodajno-tehničnega vidika je opozorila na tehniko noveliranja, ki v posameznih členih ne zagotavlja dovolj pregledne vsebine sprememb ter v nadaljevanju zagotavlja dovolj podrobneje pripombe o posameznih členih predloga zakona z ustavnega in pravno sistemskega vidika.

V razpravi so poslanci iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke med drugim dejali, da je znanje jezika temelj integracije, da bi predlog zakona moral zaostriti nadzor, ki bi moral biti sistematičen in učinkovit, da bi odprava znanja jezika pomenila dodatne nesporazume in konflikte v družbi ter da je treba omogočiti posamezniku, da se prilagodi okolju in se vključi v skupnost. Menili so, da se morajo tujci integrirati ter sprejeti jezik in kulturo ter vzpostaviti potrebo po zagotovitvi zadostnih kapacitet za izvedbo tečajev. Dejali so, da je jezik treba razumeti in ga tudi uporabljati, saj je nujno potreben za integracijo, lažjo vključitev v družbo ter za iskanje zaposlitve.

Poslanka iz Poslanske skupine Levica je izrazila nasprotovanje pogoju znanja jezika v primerih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine. Poudarila je potrebo po integracijski strategiji, integracijskih programih in sistemski ureditvi ter izrazila željo po ustrezni integracijski politiki.

Poslanci iz Poslanske skupine Svoboda so povedali, da znanje jezika opolnomoči tujce in omogoča ustrezno komunikacijo v družbi. Izrazili so potrebo po brezplačnih tečajih ter upoštevanju posameznikovega dostojanstva in človekovih pravic ter menili, da je treba program in način vključevanja v družbo prilagoditi tudi tujcem. Poudarili so, da se bo pripravila strategija vključevanja tujcev, da se bo razbremenilo upravne enote ter omogočilo ustrezno prehodno obdobje za izvedbo izpitov. Dotaknili so se problema omenjenih kapacitet za opravljanje izpitov ter izpostavili potrebo po vzpostavitvi primernega integracijskega programa, ustreznih tečajev slovenskega jezika, izvedljivih izpitov ter integracijske politike.

Poslanec iz Poslanske skupine Socialnih demokratov je povedal, da je država odgovorna, da tujcem in njihovim družinskim članom omogoča pogoje za integracijo. Dejal je, da država nima ustrezne integracijske politike. Zato je izrazil pričakovanje, da pristojno ministrstvo zagotovi, da bosta integracijska politika in integracijska strategija pravočasno pripravljeni ter da bo integracijska politika solidarna.

Tekom razprave je predstavnik predlagatelja podal dodatna pojasnila. V nadaljevanju odbor ni sprejel sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je pa sprejel amandmaje poslanskih skupin Svoboda in Socialnih demokratov ter vse predloge zakona.

Hvala.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, kot najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolegica dr. Vida Čadonič Špelič.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni predstavniki Vlade, poslanke in poslanci.

Cilj Nove Slovenije je seveda doseči čim boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo. Znanje jezika in poznavanje slovenske kulture mora biti pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje in ob teh temeljih ne smemo in tudi ne bomo odstopali. Slovenija lahko nudi zaposlitvene priložnosti, vendar pod jasnimi pogoji, to je spoštovanje slovenskega pravnega reda, ki mora postati tudi pogoj za podaljšanje dovoljenj za prebivanje tujcev in pogoj za socialne transfere. Danes sprejemamo novo verzijo zakona, Zakona o tujcih po hitrem postopku. Pravite, da že pripravljate novo verzijo, ker gre za občutljivo tematiko, bi morali o predlaganih spremembah razpravljati široko in tak zakon sprejemati po rednem postopku. Zakon prinaša sicer nekaj ukrepov, ki bodo razbremenili upravne postopke, torej upravne enote, a v Novi Sloveniji v nasprotju s predlagatelji zakona menimo, da morajo upravne enote še naprej obvezno periodično preverjati ali tujci izpolnjujejo pogoj zadostnih sredstev za preživetje, ki so določene v skladu s sedaj veljavnim zakonom. V Novi Sloveniji trdimo, da je pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, zaradi združitve družine eden temeljev za boljšo integracijo tujcev v družbo. Tega se očitno zaveda tudi minister, vendar mu koalicija ne sledi v popolnosti. Neznanje slovenskega jezika namreč prinaša velike težave pri sporazumevanju in pri urejanju včasih zelo osebnih stvari, kot je na primer obisk pri zdravniku. Matere imajo velike težave pri vključevanju svojih otrok v šole, pa tudi na splošno v razumevanju slovenske družbe, njihovih navad in posledično vključevanje v življenje v kraju, kjer so se nastanili. Prav tako prejemamo opozorila, da imajo pridruženi člani družine prosilca brez znanja slovenskega jezika izjemno majhne možnosti poiskati si zaposlitev, posledično pa je družina obsojena na odvisnost od socialnih pomoči, kar bremeni družino samo, predvsem pa družbo, zaradi tega velikokrat prihaja do zlorab, tako poročajo iz občin. Tudi na občinah velikokrat srečujejo povratnike, ki prosijo za enkratne pomoči. Prepričani smo, da tisti tujci, ki si resnično želijo zaposlitve pri nas in ki želijo ostati v Sloveniji in želijo, da se jim pridruži tudi njihova družina, se zavedajo, da morajo se naučiti slovenskega jezika in da morajo poznati slovenske navade, družbo kot celote, pomagamo jim pri tem.

Samo en dan pred glasovanjem zakona so bili sprejeti amandmaji, ki med drugim širijo možnost opravljanja izpita iz slovenskega jezika pri različnih izobraževalnih ustanovah. Vlada pa bo tista, ki bo določila kriterije in merila, merila. Sprašujemo se, kdaj bo v resnici Vlada to naredila, ko zamuja z vsemi napovedanimi reformami? Vlada bo sprejela tudi strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije. Sprašujemo se, kaj bo v resnici v tej strategiji pisalo? Zdaj lahko samo ugibamo. Po našem mnenju gre za pomembne spremembe Zakona od tujcih, ki bi morale slediti cilju čim širše javne razprave, tako pa smo slišali že le posamezna mnenja občin, ki so kritični do vsebine, pa tudi do načina priprave tega zakona.

V Novi Sloveniji menimo, da je obstoječi zakon, ki bi moral biti uveljavljen v popolnosti v aprilu, dober, zato predlaganega zakona ne bomo podprli.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednja ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Jonas Žnidaršič, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsedujoča, kolegi in kolegice, gospod minister.

Neizpodbitno dejstvo je, da bo priseljevanje tudi v prihodnosti naša realnost, predvsem zato, ker je ta realnost tudi nujna v luči naraščajočega deleža delovno neaktivnega prebivalstva in znatnega pomanjkanja kadrov v raznoraznih ključnih panogah. Ne gre le za popolnoma ustaljen proces, ki ga povzročajo ustaljeni migracijski tokovi, temveč gre tudi za načrtno privabljanje kadrov s strani države. Tukaj pa pravzaprav ne gre zgolj za privabljanje kadrov za opravljanje poklicev, ki so nizko plačani, temveč tudi prihod visoko izobraženega kadra. Kakorkoli pogledamo, priseljence potrebujemo, oni pa na drugi strani potrebujejo državo, ki jim zagotavlja dobre pogoje za integracijo v slovensko družbo. Zagotavljanje dobrih pogojev pa je več kot le državna ureditev, je tudi državna odgovornost. Seveda, če vabimo tujce na delo v Slovenijo, moramo tudi za vse povabljene prevzeti odgovornost na način, ki jih vključuje v zanesljiv sistem za integracijo v slovensko družbo, to zajema tudi sposobnost za integracijo in združitev njihovih družinskih članov, katerim se mora zagotoviti enakovredne pogoje za integracijo. Naše stališče je, da Republika Slovenija ni prevzela odgovornosti na prej omenjeni način, pravzaprav z velikim razočaranjem spremljamo razvoj slovenske integracijske politike. Krepitev migracij, ki se je pojavila kot posledica vojne v Siriji, je načela šibke točke evropske in slovenske integracijske politike, zgodovina pa še vedno ni odigrala učiteljske vloge in temu primerno žal do danes ni prinesla ustrezne integracijske politike. V razpravah o tem zakonu pa smo navkljub pomislekom, ki izhajajo iz abstinence integracijske politike, dobili zagotovilo od Ministrstva za notranje zadeve, da bomo primerno integracijsko strategijo in politiko dobili kmalu. Po trenutnem predlogu bo izhodiščni načrt za integracijo pripravljen v roku treh mesecev, poudarjamo pa, da od Ministrstva za notranje zadeve pričakujemo še več. Pričakujemo, da bo ministrstvo zavezo

do priseljencev izpolnilo celovito. To pomeni, da bomo poleg načrta in strategije za integracijo tujcev pridobili tudi solidarno integracijsko politiko.

Spoštovani gospod minister, od vas pričakujemo osebni angažma prav pri teh prizadevanjih. Brez celovitih integracijskih ukrepov, ki morajo zajemati strategijo, načrt in vse do politike, nihče od nas, ki bo izrekel podporo temu predlogu zakona ali pa kateremukoli, ki zasleduje podobne cilje, ne more pričakovati, da bodo ti ukrepi pozitivno prispevali k potrebam države, še toliko manj pa izpolnili odgovornost države do priseljencev in njihovih družin. V tem smislu se strinjamo tudi z nekaterimi kolegi iz opozicije, da se priseljenci morajo naučiti slovenskega jezika, ampak prvi korak do tega je ravno izpolnitev odgovornosti s strani države, ki mora implementirati učinkovito integracijsko politiko, zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da prepogosto razumemo zahtevo po znanju jezika, poenostavljeno. To zahtevo moramo razumeti kot sredstvo za opolnomočenje in vključitev tujcev, ne kot sistemsko oviro, ki deluje po principu skoči v vodo in upaj, da splavaš. ¸ Priseljevanje je čustvena tema, ampak to je krivda države, ker še do danes ni bila sposobna racionalizirati popolnoma naravnega procesa, čeprav je prav država tista, ki se skozi tujo delovno silo okorišča in priseljevanje kvantificira v dobičke ter gospodarsko rast, pa doslej slovenska politika ni bila sposobna v to družbo umestiti tudi ljudi, ki stojijo za dobički in gospodarsko rastjo. Dokler bodo obstajale politične stranke in družbena gibanja, ki vztrajajo pri ločevanju tistih, ki prebivajo v tej državi, na prvorazredne in drugorazredne državljane, si treznega pristopa do migracij in priseljencev na žalost ne moremo nadejati. »Ceterum censio stultitiam esse delendam.«

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolegica Nataša Sukič.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav!

Javni diskurz, ki se sproža ob noveliranju Janševega ZTuj-2F in pomanjkanjem delovne sile v Sloveniji, je skrajno zaskrbljujoč. Po eni strani ga potencira dejstvo, da naše gospodarstvo potrebuje tuje delavce, po drugi strani pa izjave predstavnikov SDS ali denimo kranjskega župana, ki je tamkajšnje priseljence označil kar za okupatorje. Tovrsten govor o priseljencih kot okupatorjih in prevarantih, pri ljudeh zbuja nezaupanje in celo sovraštvo do tujcev in zakriva realnost izkoriščevalskih razmerij, v katerih živijo tuji delavci pri nas.

Novi predlogi ZTuj-2G sicer sproščajo pogoje migrantskega dela, hkrati pa delavcem še naprej otežujejo uveljavljanje temeljnih pravic, kot je pravica do družinskega življenja. Zakonske spremembe Janševega ZTuj-2F so tudi podaljšale obdobje za združitev tujega delavca s svojo družino iz enega na dve leti, ta novela pa tega ne odpravlja. Novela ZTuj-2G ohranja tudi najbolj sporno določbo tako imenovanega Hojsovega zakona, da mora polnoletni pridruženi član gospodinjstva o podaljšanju bivanja opraviti jezikovni izpit na ravni A1. Obdobje za uveljavitev se zgolj podaljšuje za 18. mesecev. Kaj bo sledilo, če takrat kdo tega pogoja ne bo izpolnil? Bomo deportirali člane družine tujih delavcev? Bodo otroci v teh družinah prisiljeni živeti brez obeh staršev? Bomo tuje delavce zreducirali na blago, na delovno orodje in jim omejili temeljne človekove pravice do družinskega življenja, čeravno jih krvavo potrebujemo, čeravno za nas opravljajo najbolj težaška in najbolj umazana dela?

V Levici sicer pozdravljamo namero Vlade, da v 6. mesecih končno pripravi in v praksi preveri tisto, česar ni storila nobena Vlada pred njo, integracijsko strategijo, a opozarjamo, da je še tako dobro spisana strategija brez konkretnega akcijskega finančnega in kadrovskega načrta mrtva točka na papirju in da ta zakon integracije ne ureja.

Podaljševanje življenja spornemu Hojsovemu členu je zelo tvegano početje in v negotovo usodo potiska na tisoče svojcev tujih delavcev pri nas. Sporni 15. člen novele ne temelji na nobeni raziskavi stanja na terenu in povsem zanemarja ključna vprašanja, kakšne so potrebe po tečajih in programih ter koliko kadra in programov za katere jezikovne skupine bi potrebovali, da bi lahko vsi družinski člani sploh imeli možnost opraviti izpit A1? Tujci imajo že tako in tako nepremostljive težave pri dostopu do stanovanj, pri uveljavljanju delavskih pravic in pri administrativnih postopkih. Na vsakem koraku so podvrženi ksenofobiji in rasizmu in čez 18 mesecev se bo zelo verjetno zgodilo točno to, kar bi se zgodilo po obstoječem Janševem zakonu prihodnji mesec. Situacija, ko tisoči pridruženih družinskih članov tujih delavcev ne bodo izpolnili pogoja znanja slovenskega jezika A1, ker preprosto ne bo na voljo dovolj tečajev in izpitov, da bi temu pogoju zadostili in potem? Bo sledilo razbijanje družin? Bomo takrat spet izumljali nove rešitve, ki ne bi bile potrebne, če bi pogoj A1 preprosto umaknili iz ZTuj-2G, najprej vzpostavili delujočo integracijsko politiko in tovrstne pogoje potem na delujočih in realnih temeljih vpisali v Zakon o integraciji tujcev in šele nato ta pogoj aplicirali na druge zakone, ki se kakorkoli tičejo dela in bivanja tujcev pri nas?

V Levici smo prepričani, da bi pogoj A1 morali črtati iz ZTuj-2G in da bi morali omogočiti združevanje družine po 1 in ne 2 letih, kot to omogoča 13. člen direktive 2003/86/ES, saj je dveletni rok prebivanja tujca, preden ta pridobi pravico do združitve z družino, diskriminatoren, krni družinsko življenje, predvsem pa krši otrokove pravice do življenja z obema staršema.

Pripravili smo amandmaja, ki bi to omogočila, a ju odbor na žalost ni podprl. Predlagali smo tudi varovalke, da preprečimo izgon članov družin čez 18 mesecev, ki jim ne bi bili omogočeni tečaj in izpiti A1. V tem primeru bi novelo tudi mi podprli, a varovalk v noveli ni. ZPS, predsednica države, zagovornik načela enakosti, nevladne organizacije, dr. Petrovec in mnogi drugi opozarjamo, da je diskriminacija vpisana v sami srčiki 15. člena novele ZTuj-2G, saj se zahteva znanje slovenščine zgolj od družinskih članov tujih delavcev tretjih držav, od delavcev - in teh je večina - in od družinskih članov delavcev iz EU pa ne. Poleg tega je ironično, da se zahteva znanje slovenščine pri družinskih članih fizičnih delavcev, ne pa pri menedžerjih, športnikih in podobnih izbrancih. Prav tako se navija za internacionalizacijo znanosti in visokega šolstva, to je za opuščanje slovenščine v znanosti in pri poučevanju ter privilegiranje angleščine.

V Poslanski skupini Levica zaradi vsega povedanega noveli Zakona o tujcih 2G odločno nasprotujemo.

Hvala lepa.