Lepo pozdravljeni. Pričenjamo 7. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: dr. Vida Čadonič Špelič. Potem pa poslanec Milan Jakopovič, ki ga nadomešča dr. Tatjana Greif, ter mag. Meira Hot, ki jo nadomešča poslanec Jani Prednik.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO SKLEPA USTAVNEGA SODIŠČA O ZAČETKU POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI 3. TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 197. ČLENA ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU, ki bo potekala na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na voljo imamo gradivo, ki je bilo objavljeno, se pravi sklep Ustavnega sodišča, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade.

K tej točki smo vabili Zakonodajno-pravno službo ter Ministrstvo za pravosodje.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe najprej imam napisano? Izvolite, prosim.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila odgovor Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti 3. točke prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Postopek za presojo ustavnosti je začelo Ustavno sodišče samo, in sicer v postopku preizkusa ustavno pritožbo zoper sklep višjega sodišča v Ljubljani. Zakonsko določbo bo preizkusilo zlasti z vidika skladnosti s 33. členom Ustave, to je pravica do zasebne lastnine.

V Zakonodajno-pravni službi menimo, da izpodbijana določba ni v neskladju s 33. členom Ustave, pri čemer v odgovoru podrobneje navajamo ustavno pravne argumente v prid zakonski ureditvi, zato jih bom povzela samo na kratko. V čem je sploh jedro spora? Izpodbijana zakonska ureditev določa, da so v nepremičninski izvršbi v isti poplačilni razred kot terjatve iz naslova zakonite preživnine, zapadle za zadnje leto, uvrščene tudi terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadle za zadnje leto, in sicer ne glede na to kdo je predlagal izvršbo. Menimo, da takšna ureditev ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine preživninskih upravičencev, saj zasleduje ustavno dopusten cilj in je skladna s splošnim načelom sorazmernosti. Pri tem se sklicujemo tudi na nosilne razloge iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-147/15, ki je že odločilo, da preživninske terjatve iz izpodbijane določbe niso absolutno prednostne, in je del določbe, ki je dala tem terjatvam prednost pri poplačilu brez časovnih omejitev, tudi razveljavilo. Ustavno dopusten cilj izpodbijane zakonske ureditve je varstvo socialnih skladov, to so javni sistemi obveznih socialnih zavarovanj, za delovanje katerih je v skladu s petdesetim členom Ustave zadolžena država. Javni interes je torej po naši presoji izrazit in v celoti izkazan. Prav tako je izpodbijana zakonska ureditev tudi primerna in nujna, saj je za financiranje socialnih skladov nujno, da se vsaj del neplačanih prispevkov iz naslova socialnih zavarovanj poplača v istem plačilnem razredu kot terjatve iz naslova zakonitih preživnin. Prav tako je ta ureditev tudi sorazmerna v ožjem pomenu. Pri terjatvah prispevkov za socialno zavarovanje je namreč prednost omejena po obsegu le na tiste, ki so zapadle v zadnjem letu, s tem pa je zamejena tudi višina teh terjatev z izpodbijano zakonsko ureditvijo je tako po naši presoji zakonodajalec uravnoteženo omogočil uresničitev prirejenih lastninskih pravic na eni strani države in na drugi strani preživninskih upravičencev ter s tem varstvo posebnih širših interesov, ki presegajo zgolj lastninskega, zato menimo, da izpodbijana zakonska ureditev ni v neskladju s 33. členom Ustave.

Hvala.

Hvala lepa, gospa Kralj. Želi besedo še predstavnik Ministrstva za pravosodje, dr. Šoltes? Izvolite, prosim.

Hvala, predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci.

Ker je bila obrazložitev Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora zelo izčrpna, pa bom našo argumentacijo skrajšal, ker zelo sovpada s stališči Zakonodajno-pravne službe in tudi po našem mnenju se z izpodbijano ureditvijo prednostnega plačila prispevkov po tem, 197. členu zakona zasleduje legitimen cilj zagotavljanja delovanja javnih sistemov obveznih socialnih zavarovanj iz katerih je država dolžna zagotavljati upravičencev določene pravice, sredstva za uresničevanje svojih nalog, država pa pridobiva tudi z davki in drugimi obveznimi dajatvami med katere spadajo tudi prispevki. Tu seveda še dodatno poudarjamo, da Ustava že v začetku, v 2. členu govori, da je Slovenija seveda socialna država, tako da je to poplačilo obveznosti skladno z določili, nameni ustavnih določb. Sredstva za uresničevanje svojih nalog, država kot rečeno, pridobiva tudi z davki in drugimi obveznimi dajatvami, med katere spadajo tudi prispevki in ureditev, je tako sorazmerna v ožjem smislu, ker je časovno tudi zamejena na eno leto, s tem pa je zamejena tudi višina terjatev iz tega naslova. Tako da, to je na kratko stališče Vlade, ki seveda tudi podpira oziroma se strinja z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora.

Hvala.

Hvala lepa. Želi kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, mag. Kaloh.

Predsednica, hvala lepa.

Spoštovani kolegi poslanci, poslanke.

Vedno, ko je materija ZIZA, se pravi, Zakona o izvršbi in zavarovanju, rad kaj povem. V končni fazi, bil sem dve leti pomočnik sodnega izvršitelja v Mariboru, me je vedno ta materija zanimala. Zdaj uvodoma pred dobrim letom v Občini Šmarje pri Jelšah smo videli veliko tragedijo, ko je nek moški ubil dva pomočnika sodnega izvršitelja, me je takrat tisto zelo prizadelo. Zdaj upam, da Ministrstvo za pravosodje kaj vmes za zaščito in varnost izvršiteljev pa pomočnikov kaj naredilo. Toliko uvodoma.

Kar se pa tiče tega, mi smo tudi preučili mnenje ZPS kakor tudi stališče Vlade. Definitivno to drži. Ta pasus, stališče Vlade je pomemben, naj ga navedem še enkrat, da kaj bi pa bilo dejansko ustavno neskladno zdaj pri tej konkurenci teh terjatev, ki uživajo prednost. Se pravi, nesporno bi bilo, ustavno neskladno, če bi imeli preživninski upravičenci absolutno prednost pri izvršbi na nepremičnine - to je tudi že samo Ustavno sodišče ugotavljalo - v delu v katerem preživninska terjatev uživa enako varstvo kot druge zastavne pravice, pa konkurira z drugimi terjatvami, tudi s terjatvijo prispevkov po splošnih pravilih. Dejansko sta terjatev prispevkov in preživninska terjatev v obeh primerih postavljeni v enak položaj, tako po določbi 197. člena, tam v 3. točki - če ste pogledali, našteva dejansko te prednostne terjatve - se pravi, tako po določbi 197. člena, kot so poplačali prednostno pred drugimi terjatvami, kot po določbi 198. člena, po kateri konkurirata po splošnih pravilih prednosti. Ob izraziti zagotovitvi prednosti izključno preživninske terjatve pri drugih sredstva sredstvih izvršbe, zlasti pri zelo pogosti izvršbi na denarno terjatev, menimo da je zakonska ureditev - to je stališče Vlade, s katero se mi oziroma ji ne bomo nasprotovali - po kateri sta preživninska terjatev in terjatev prispevkov pri izvršbi na nepremičnino v smislu prednostnih terjatev postavljeni v enak položaj, ustavno skladna. Tako da, temu ne velja oponirati, ker to dejansko drži. Tako, kot rečeno, mi stališču Vlade pri tej oceni ustavnosti ne bomo nasprotovali.

Hvala lepa, mag. Kaloh.

Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. A, oprostite, sem vas pregledala, gospod dr. Šoltes.

Zahvaljujem se gospodu Kalohu za pre… / nerazumljivo/

Mogoče glede tega uvodnega dela, ali pravosodje kaj dela na področju zaščite. Ja, naredili smo tudi posebno delovno skupino, v kateri je izvršiteljska stroka, policija in pravosodje, ravno zato, katere zakonske spremembe bodo potrebne, v katerih zakonih, zato da se zagotovi ali pa zameji tveganje sodnim izvršiteljem, da niso prepuščeni, če tako rečem, besu pri vsakokratni izvršbi.

Lepo.

Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o začetku postopka za oceno ustavnosti 3. točke prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi

odgovor Ustavnemu sodišču.

Glasujemo. Navzočih je 14 članic in članov, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo sprejeto mnenje vključeno, in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, da pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 211/36/EU O PREPREČEVANJU TRGOVINE Z LJUDMI IN BOJU PROTI NJEJ TER ZAŠČITI NJENIH ŽRTEV.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU Državnemu zboru v obravnavo dne 16. 3. 2023 posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki je vabljeno Ministrstvo za pravosodje. Začenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora. Po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve EU kot pristojnemu odboru.

Besedo dajem dr. Šoltesu za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Izvolite.

Predsednica, še enkrat hvala za besedo.

Torej, gre za spremembo direktive iz leta 2011. V nekaterih usmerjenih delih ta direktiva predstavlja splošen okvir za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej. Komisija je decembra lani pripravila predlog za njeno spremembo. Opozoriti gre, da tukaj ne gre za celovito prenovo, ampak za ciljno usmerjene spremembe, ki jih narekujejo predvsem novi trendi kriminalitete in pomanjkljivosti obstoječe ureditve.

V predlogu stališča predlagamo, da Slovenija na splošno podpre predlog direktive, katerega cilj je okrepiti boj v trgovini z ljudmi, zavzemamo se pa tudi za nekatere prilagoditve besedila, ki jih na kratko predstavljam v nadaljevanju.

Torej, podpiramo vključitev prisilno sklenjenih zakonskih zvez in nezakonitih posvojitev med oblike izkoriščanja po direktivi ter ne nasprotujemo izrecni vključitvi spletne razsežnosti kaznivega dejanja trgovine z ljudmi v besedilo, se bomo pa seveda zavzemali za razjasnitev dometa obeh določb, ker na področju kazenskega prava morajo biti te določbe seveda nedvoumne in jasne, da ne pademo na kazensko pravnem področju na polje različnih interpretacij. V zvezi s predlagano spremembo režima sankcij za pravne osebe si želimo večje fleksibilnosti, predvsem to, da se pusti več manevrskega prostora državam članicam, zlasti glede vrednotenja sankcij in pa režima za pravne osebe. Gre seveda za občutljivo področje, ki se dotika tudi nacionalnega sistema sankcioniranja pravnih oseb. Podpiramo tudi vzpostavitev novih struktur, ki bodo olajšale položaj žrtev. Pričakujemo pa, da spremembe ne bodo vplivale na sam obseg pravic, kot jih že ustrezno določa ta veljavna direktiva in direktiva o zaščiti žrtev kaznivih dejanj. Predlog uvaja tudi obširne zahteve pri zbiranju in poročanju statističnih podatkov o trgovini z ljudmi. Ocenjujemo, da je predlagana obveznost zbiranja podatkov sicer legitimna, a je preširoko zastavljena, zaradi česar si želimo določene omejitve v tem delu predloga. Hvala.