Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, članice in člani odbora in predstavniki Vlade, lepo pozdravljeni!

Pričenjam s 7. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne moreta udeležiti naslednja člana in sicer: gospod mag. Dejan Kaloh, in gospod Predrag Bakovič.

Na seji kot nadomestna člana odbora s pooblastili sodelujeta gospod poslanec Kepa in gospod poslanec dr. Milan Brglez.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda, je torej določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O PODPORI RESOLUCIJI EVROPSKEGA PARLAMENTA Z DNE 2. APRILA 2009 O EVROPSKI ZAVESTI IN TOTALITARIZMU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem in je bil 5 marca 2019 objavljen tudi na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 13. marca 2019 in mnenje Vlade z dne 14. marca 2019.

V poslovniško določenem roku amandmaji niso bili vloženi.

K tej točki dnevne reda so bili vabljeni: predstavniki predlagatelja, Zakonodajno-pravna služba, Vlada in Ministrstvo za pravosodje.

Torej pričenjam z drugo obravnavo predloga deklaracije, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika državnega zbora opravili razpravo in glasovali o posameznih točkah predloga deklaracije.

Najprej uvodna beseda. Želi predstavnica predlagatelje, gospa Eva Irgl podati dopolnilno obrazložitev?

Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

V Slovenski demokratsko stranki smo se odločili, da še četrtič vložimo resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih v Državni zbor.

Prvič smo jo vložili leta 2009, mislim, da približno 2 meseca za tem, ko je bila potrjena s strani tudi vseh slovenskih evropskih poslancev v Evropskem parlamentu. Resolucija potem ni dobila podpore v Državnem zboru. Potem smo resolucijo vložili v Državni zbor ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in ob 20. Obletnici genocida v Srebrenici. Tudi takrat resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih v Državnem zboru ni dobila podpore. Tretjič smo resolucijo Evropskega parlamenta vložili ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Kot veste, je prav ta resolucija, ki jo tudi danes obravnavamo na tem matičnem odboru, Odboru za pravosodje, določila, da 23 avgust postane dan spomina za vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

No, sedaj pa smo četrtič vložili resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih v Državni zbor in sicer s ciljem, da bi deklaracijo o podpori resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmih sprejel oziroma potrdil tudi Državni zbor.

Torej, da bo na tem trenutku ločnica jasna: Ne gre za seznanitev z resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih, kot je bilo leta 2009, ampak gre za potrditev oziroma jasno podporo resoluciji, ki nas nenazadnje povezuje s skupnimi evropskimi vrednotami.

Zdaj v Slovenski demokratski stranki seveda resolucijo ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, na spoštovanju človekovih pravic in na spoštovanju vladavine prava, podpiramo. Glede na prejšnje izkušnje iz prejšnjih mandatov, ko nismo potrdili te resolucije, sem se danes odločila, da gremo, ker se mi zdi to pošteno, skupaj na tem Odboru za pravosodje skozi celotno resolucijo od odstavka do odstavka, od črke do črke, po točkah, tako kot je resolucija sama zapisana in da vidimo kateri deli so morebiti za katero od političnih strank morda nesprejemljivi ali pa problematični ali pa imate kjerkoli zadržke.

Skratka, naša namen je, da pogledamo kje so mogoče težave in da potem na koncu enotno tudi podpremo to resolucijo.

Zdaj kot veste je ta resolucija - uvodoma temelji na različnih dokumentih, ki jih je že sprejel Evropski parlament, ne bom jih naštevala in tudi ne bom jih brala. Bom začela kar s samo vsebino resolucije.

Pod točko A piše: ker se zgodovinarji strinjajo, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno in ker ne obstajajo objektivna zgodovinska poročila, ker poklicni zgodovinarji ne glede na to uporabljajo znanstvena orodja za preučevanje preteklosti in poskušajo biti čim bolj nepristranski.

Tukaj seveda sprašujem, le je mogoče ta odstavek sporen za katero od poslanskih skupin? Predlagam, da potem v razpravi to tudi poveste in pojasnite, kateri odstavek je sporen. Danes pa na tem odboru seveda izključno govorimo o vsebini resolucije in o ničemer drugem, resolucija pa je jasno definirana po točkah.

Točka B: ker noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine in ker ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni.

Torej tudi tukaj sprašujem, če ima morebiti tukaj kakšne zadržke katera od poslanskih skupin? Boste pojasnili potem v razpravi.

C: ker se uradnih političnih razlag zgodovinskih dejstev ne bi smelo vsiljevati z večinskimi odločitvami v parlamentih; ker parlament ne more sprejemati zakonodaje za preteklost.

Tudi tukaj sprašujem, če ima morebiti kakšni stranki ali pa oziroma poslanski skupini ta odstavek sporen kakorkoli, ali pa imate kakršnekoli zadržke?

D: ker je osrednji cilj procesa evropskega združevanja zagotoviti, da se spoštujejo temeljne pravice in načela pravne države, in ker so bili s členoma 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji zagotovljeni primerni mehanizmi za uresničitev tega cilja.

Torej sprašujem, ali je mogoče v tem delu kakšen zadržek?

E: ker lahko napačne razlage zgodovine spodbujajo politike izključevanja in tako napeljujejo k sovraštvu in rasizmu.

Tudi tukaj sprašujem, ali je morebiti kakšen zadržek s strani poslanskih skupin?

F: ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope, da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu. Tudi tukaj je na mestu vprašanje, ali morebiti kakšna poslanska skupina ima kakršne zadržke pri tej evropski vrednoti.

G) Ker je bilo v totalitarnih in avtoritarnih režimih 20. Stoletja v Evropi pregnanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone žrtev. Ker je vseeno treba priznati holokavst za edinstven primer v zgodovini. Tudi tukaj stranke sprašujem oziroma poslanske skupine ali je morebiti kakršen koli zadržek pri tem odstavku oziroma pri tej evropski vrednoti.

H) Ker je bil nacizem glavna zgodovinska izkušnja zahodne Evrope in ker so v srednje in vzhodno evropskih državah izkusili tako komunizem kot nacizem. Ker je treba spodbujati razumevanje za dvojno diktatorsko zapuščino teh držav. Vprašanje ponovno enako. Ali je morebiti kakšen zadržek v tem odstavku.

I) Ker je bilo evropsko združevanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili dve svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi. Bilo pa je tudi način preseganja globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem, združevanjem, končanjem vojne in zagotavljanjem demokracije v Evropi. Boste v razpravi potem pojasnili, če je morebiti kakršen koli zadržek s tem odstavkom oziroma s tako formulacijo.

J) Ker je bil proces evropskega združevanja uspešen in je naposled pripeljal do Evropske unije, ki združuje države srednje in vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnimi režimi od konca druge svetovne vojne do zgodnjih devetdesetih let in ker je pred tem pristop Grčije, Španije in Portugalske, ki so trpele pod dolgotrajnimi fašističnimi režimi, pomagal utrditi demokracijo v južnem delu Evrope. Tudi tukaj boste povedali ali je točka J) za vas sprejemljiva ali jo podpirate in ali imate morebiti kakršne koli zadržke.

K) Ker Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo priznala nacizma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in če ne bo izvedla poštenih in poglobljenih razprav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju. Tudi tukaj boste lahko podali svoje stališče k temu odstavku ali morebiti imate kakršne koli zadržke s tem.

L) /oglašanje iz dvorane/ Najlepša hvala gospod predsednik. L) ker leta 2009 ponovno združena Evropa praznuje 20. obletnico razpada komunistične diktature v srednji in vzhodni Evropi in padca berlinskega zidu, kar bi morala biti priložnost za krepitev zavesti o preteklosti in priznanje vloge demokratičnih pobud državljanov, kot tudi spodbuda za krepitev občutka skupnosti in združenosti. Zanima me ali je morda tukaj kakšen problem pri strankah oziroma poslanskih skupinah v zvezi s temi evropskimi vrednotami.

M) Ker je pomembno tudi, da pomnimo tiste, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini in ki bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe. V razpravi boste lahko pojasnili ali se strinjate z vsebino pod črko M.

N) Ker je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jih je iz kakršnega koli razloga prikrajšal za svobodo, jih mučil ali ubijal. Tudi tukaj boste lahko pojasnili ali je karkoli spornega glede vsebine pod črko N.

Zato resolucija: 1. izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju. Torej na mestu je vprašanje ali podpirate vsebino prve točke resolucije, ki seveda izraža evropske vrednote.

Drugič. Obnavlja svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic. Zdaj tukaj res sprašujem, ali mogoče komu niso blizu te vrednote. Ali so preveč tuje? Je kakšen problem? Boste lahko pojasnili v nadaljevanju v razpravi.

Tretjič. Poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave. Ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine, ne glede na ideološko ozadje. Tudi tukaj boste lahko pojasnili, ali podpirate vsebino tretje točke resolucije.

Četrtič. Opozarja – torej resolucija – da so se zadnji zločini proti človečnosti in dejanja genocida v Evropi dogajali še julija 1995 ter da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim ali totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost. Veste, da gre za genocid, ki je bil storjen v Srebrenici. In na podlagi tega dokumenta tudi sloni ta resolucija, o kateri danes govorimo, in seveda boste lahko pojasnili, ali podpirate to, kar je zapisano pod točko štiri v tej resoluciji.

Pet. Resolucija poudarja, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanje o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave. Tudi to je ena izmed ključnih civilizacijskih norm in vrednot, ki jih goji skupna Evropa, zato boste lahko pojasnili, ali podpirate vsebino te točke.

Številka šest. Resolucija obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neopravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave. Poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb. Čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo zlorabljalo v politične namene. Tudi tukaj boste lahko v razpravi pojasnili, ali podpirate šesto točko ali pa imate kakršnekoli morebitne zadržke z vsebino.

Sedem. Odločno in jasno resolucija obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. Žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje. In tukaj seveda boste lahko pojasnili, ali ima katera politična stranka oziroma poslanska skupina v Državnem zboru kakršnekoli zadržke pri tej evropski vrednoti.

Osmič. Resolucija izjavlja, da je evropsko združevanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope.

Prosim, da ne klepetamo v dvorani pa motimo tistega, ki se govori. / oglašanje iz dvorane/

Gospa poslanka, boste imeli priložnost potem govoriti.

Najlepša hvala, gospod predsednik.

Osmič. Resolucija izjavlja, da je evropsko združevanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope, da se zavežejo skupni prihodnosti in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje. To je tudi torej stališče te resolucije in seveda boste lahko pojasnili, ali to tudi – v nadaljevanju podpirate.

Točka devet. Resolucija poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine ter poudarjajo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije. Boste v razpravi lahko pojasnili, ali podpirate to točko.

Deset. Resolucija je prepričana, da bi ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje. Boste pojasnili, če imate mogoče kakšne zadržke k tej točki.

Enajst. Resolucija glede tega poziva Svet in Komisijo, naj podpreta in zagovarjata dejavnosti nevladnih organizacij, kot je organizacija Memorialu Ruski federaciji, ki se aktivno ukvarjajo z raziskovanjem in zbiranjem dokumentov, povezanih z zločini iz stalinističnega obdobja. Tudi tukaj boste lahko podali svoje mnenje k tej resoluciji oziroma k točno tej točki, ali jo podpirate ali ne.

Dvanajstič. Resolucija ponovno izraža svojo dosledno podporo okrepljenemu mednarodnemu pravosodju. Boste pojasnili v razpravi, ali podpirate.

Trinajstič. Resolucija poziva k vzpostavitvi platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za totalitarno zgodovino, in k ustanovitvi vseevropskega dokumentacijskega spominskega centra za žrtve vseh totalitarnih režimov. Boste pojasnili, ali podpirate to točko.

Štirinajstič. Resolucija poziva h krepitvi obstoječih zadevnih finančnih instrumentov, da bi podprli strokovne zgodovinske raziskave, povezane z zgoraj opisanimi vprašanji. Tudi tukaj boste lahko podali svoje mnenje.

Petnajstič. Resolucija poziva k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin. Gre za evropske vrednote, gre za civilizacijske vrednote, za tiste norme, ki jih verjetno vsak civiliziran narod spoštuje, in boste imeli priložnost povedati, ali to podpirate – tudi z glasovanjem.

Šestnajstič. Je prepričan, da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove. Tudi tukaj gre za osnovne civilizacijske vrednote in za vrednote, ki jih goji Evropska unija, in v razpravi boste lahko pojasnili, ali imate kakršnekoli zadržke s točko šestnajst. Verjetno tudi ministrstvo bo lahko pojasnilo.

Sedemnajst. Naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav kandidatk, vladam in parlamentom držav, pridruženih Evropski uniji, ter vladam in parlamentom držav članic Svet Evrope.

To je torej resolucija, o kateri danes razpravljamo. In o kateri seveda želimo, da se opravi razprava. Točno o teh točkah, o katerih sem danes govorila, ker to je tudi bistvo te današnje razprave. Najlepša hvala, gospod predsednik.

Najlepša hvala, gospa poslanka.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?

Izvolite.

Dober dan, hvala!

Se opravičujem za tale nepredviden zvonec.

Torej, Zakonodajno-pravna služba je predlog deklaracije preučila z vidika svojih poslovniško določenih nalog. Uvodoma smo opozorili na naravo deklaracije, ki seveda ni pravni akt, ampak akt politične narave, s katerim državni zbor izraža stališča do pomembnih družbenih vprašanj.

Po vsebini se predlog deklaracije nanaša na podporo resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009, to je o Evropski zavesti in totalitarizmu in v zvezi s tem opozarjamo, da je Državni zbor posebno deklaracijo, s katero se je s to resolucijo seznanil, sprejel v letu 2009.

Kar se tiče besedila predloga akta, smo z vidika svojih nalog, podali opozorila in svoje pomisleke. V okviru priponk k prvi točki smo opozorili na sklicevanje na poziv iz resolucije Evropskega parlamenta državam članicam, da naj sprejmejo neke posebne deklaracije v ta namen. Vendar tak poziv iz same resolucije po našem mnenju, tudi slišali smo pravkar, ni razviden, zato bi se ga po našem mnenju lahko opustilo. Dodali smo tudi, da bi bilo treba navajanje naslova resolucije, ker gre za sprejet in objavljen akt, dopolniti s podatkom o njeni objavi v uradnem listu Evropske unije. Menili smo tudi, da je v drugem odstavku iste točke odveč poudarjati, da se izražena podpora nanaša na celotno besedilo resolucije Evropskega parlamenta, saj je to sicer iz splošne podpore aktu že jasno razumljivo.

Kar zadeva drugo točko, ta se nanaša na vključitev celotnega besedila resolucije Evropskega parlamenta v obravnavani predlog akta. Kar se tiče tega smo opozorili, da ob dovolj jasnem in določenem sklicevanju na resolucijo Evropskega parlamenta povzemanje dobesedno njenega besedila ni le nepotrebno, ampak je z vidika načel in načina sprejemanja opredelitev, stališč in odločitev na ravni nacionalnih držav tudi neustrezno. In to stališče lahko dodatno podkrepimo tudi z dejstvom, da bi bilo ob takem pristopu že zgolj z vključitvijo že nekega že sprejetega in objavljenega akata v predlog akta, ki se torej šele obravnava, v okviru postopka obravnave, seveda to besedilo lahko podvrženo možnosti, da se vanj vsebinsko posega z amandmaji, kar je pa seveda očitno nedopustno.

Pripombe smo sicer namenili tudi besedilu tretje točke. Ta opredeljuje rok za objavo akta v uradnem listu Republike Slovenije in sicer v osmih dneh po njegovem sprejemu naj bi se to zgodilo. Tukaj pojasnjujemo, da deklaracija seveda ni predpis in zato tudi ne zahteva posebne uveljavitvene določbe, hkrati ugotavljamo, da besedilo, ki je predlagano, tudi odstopa od siceršnje nomotehnične prakse, ki je uveljavljena. Sicer pa ugotavljamo, da se po veljavni zakonski ureditvi poleg zakonov, tudi drugi akti, ki jih sprejema Državni zbor objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Zato niti obveznosti objave, niti roka zanj ni treba posebej določati in se lahko to besedilo opusti.

Hvala.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za pravosodje.

Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, poslanke, poslanci, ostali prisotni!

Uvodoma bi, glede na to, kaj je bilo že povedano s strani predlagatelja in glede na kar nekaj pozivov s strani predlagatelja k opredelitvi do posameznih točk resolucije Evropskega parlamenta, želela poudariti, da se Vlada o tem mnenju, ki ga tukaj danes predstavljam pred vami, ne opredeljuje do vsebine resolucije Evropskega parlamenta ali do njenih posameznih določb, vrednot ali točk, ki so bile izpostavljene. Gre seveda za politični akt avtonomne institucije Evropske unije, pri katere sprejemu so sodelovale vse države članice evropske unije oziroma njeni predstavniki v Evropskem parlamentu in ki je za države članice glede na razmerja, pristojnosti med institucijami Evropske unije in nacionalnimi institucijami seveda dano dejstvo kot akt politične narave. In to dano dejstvo je Državni zbor Republike Slovenije tudi prepoznal, ko je leta 2009, 22. oktobra ob posebnem upoštevanju posebnosti Slovenske zgodovine, tudi sprejel deklaracijo o seznanitvi s to resolucijo in jo tudi objavil v uradnem listu, kot je že izpostavila tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Vlada Republike Slovenije zato ne podpira sprejetja predlagane deklaracije, saj ni videti nobenih dodatnih ali novih ali posebej tehtnih razlogov za spremembo odločitve Državnega zbora Republike Slovenije iz leta 2009, ki jo štejemo za premišljeno in dolgoročno. Dodatno bi omenila tudi da se pojavljajo vidik, problem pravne jasnosti oziroma vprašanje pravne jasnosti. Namreč predlagatelji se v predlagani deklaraciji niso vsebinsko opredelili do obstoja tiste že sprejete deklaracije iz leta 2009, niso se opredelili ali predlagajo razveljavitev ali dopolnitev, ali kakšno drugo dejanju v odnosu do tiste deklaracije državnega zbora iz leta 2009, iz česar bi lahko sledilo, da bi v Republiki Sloveniji ob morebitnem sprejemu danes predlagane deklaracije, tokrat predlagane deklaracije, obstajala dva pomembna politična akta glede iste vsebine pa z različno naravo in bi se lahko celo postavilo neprimerno vprašanje hierarhije med obema aktoma politične narave, tudi glede določbe Poslovnika Državnega zbora.

Prav tako pa kot že na kratko omenjeno, je predlagana deklaracija vprašljiva tudi z vidika razmerij med pristojnostmi institucijami EU in nacionalnih institucij, na kar pa prav tako s tega, torej pravno-formalnega vidika, opozarja v svojem mnenju Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Dodala bi še to, da se Vlada Republike Slovenije seveda zaveda pomembnosti vsebine resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 in pojasnjuje, kar se nam zdi zelo pomembno, da je na podlagi te resolucije in tudi deklaracije Državnega zbora iz leta 2009 že storila številne korake, kot so na primer, samo primeroma bom naštela: spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih iz leta 2014, kar po našem mnenju dokazuje spoštovanje in uresničevanje nekaterih vrednot in točk iz te resolucije Evropskega parlamenta, ki, kot rečeno, kot smo slišali, poziva države članice k odprtju, prizadevanju k odprtju arhivov in obenem poziva k zagotovitvi, da se ta prizadevanja ne bodo uporabljala v politične namene in to delovanje je po našem mnenju tudi skladno s to deklaracijo Državnega zbora iz leta 2009.

Kot drugi primer bi omenila tudi, da je del veljavnega pravnega reda Republike Slovenije tudi krepite pietete do žrtev vojnega in povojnega nasilja, ki je opredeljeno v Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in po kopu žrtev iz leta 2015. Takih primerov je še kar nekaj. Glede na navedeno, pa kot rečeno Vlada ocenjuje, da je primernejši odziv, odziv, ki že poteka na to resolucijo Evropskega parlamenta prav dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, načela pravne države ter spoštovanje človekov pravic in temeljnih svoboščin, vključno seveda s pravicami in spoštovanjem žrtev vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov pri pripravi in sprejemanju vsakega posameznega pravnega akta v Republiki Sloveniji.

Glede na vse povedano in tisto, kar je bilo še dodatno zapisano v pisnem stališču, ki ga je Vlada sprejela s sklepom, ki ste ga dobili. Vlada meni, da predlagane deklaracije ne gre podpreti in sprejeti.

Hvala lepa za enkrat. V nadaljevanju smo seveda na volj za dodatna pojasnila.

Najlepša hvala, spoštovana gospa državna sekretarka.

Prehajamo na razpravo odbora.

Predlagam, da se razprava o vseh točkah ter tudi morebiti predlogih za amandmaje združi v skladu s 1 prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po končani razpravi bomo seveda opravili tudi glasovanje o vseh točkah predloga deklaracije skupaj. Kdo temu nasprotuje? Nihče. Torej odpiram razpravo in dajem besedo vam, članicam in članom odbora.

Ni prijavljenih k razpravi?

Torej zaključujem z razpravo in prehajamo na glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)

Ugotavljam, da točke deklaracije niso sprejete.

Na podlagi razlage komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. decembra 2009, da je obravnava predloga deklaracije o podpori resolucije Evropskega parlamenta z dne 2 aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmih na matičnem delovnem telesu končana.

S tem zaključujemo drugo obravnavo predloga deklaracije na matičnem delovnem telesu.

Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo to ugotovitev vključil in ga posredoval tudi predsedniku Državnega zbora.

Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora določimo tudi poročevalca. Predlagam, da sem poročevalec jaz, če se s tem seveda strinjate? Se, v redu. Zaključujem to točko dnevnega reda in tudi današnjo sejo Odbora za pravosodje in se vam zahvaljujem za prisotnost.

Lepo pozdravljeni. Pričenjamo 7. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: dr. Vida Čadonič Špelič. Potem pa poslanec Milan Jakopovič, ki ga nadomešča dr. Tatjana Greif, ter mag. Meira Hot, ki jo nadomešča poslanec Jani Prednik.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO SKLEPA USTAVNEGA SODIŠČA O ZAČETKU POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI 3. TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 197. ČLENA ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU, ki bo potekala na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na voljo imamo gradivo, ki je bilo objavljeno, se pravi sklep Ustavnega sodišča, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade.

K tej točki smo vabili Zakonodajno-pravno službo ter Ministrstvo za pravosodje.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe najprej imam napisano? Izvolite, prosim.