Spoštovane poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni, hvala, da ste se odzvali na naše vabilo. Začenjam 14. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščam vas, da danes po pooblastilu na našem odboru sodelujejo: Teodor Uranič nadomešča Tomaža Laha, Iva Dimic nadomešča Jožefa Horvata, Zoran Mojškerc nadomešča Jožefa Jelena, Alenka Jeraj nadomešča Tomaža Lisca in Nataša Avšič Bogovič nadomešča Miho Lamuta, ki se nam bo pridružil kasneje, dr. Tatjana Greif nadomešča Natašo Sukič.

Besedo predajam kolegici Nataši Avšič Bogovič.

Hvala lepa.

Spoštovani obe predsednici, spoštovani predstavniki ministrstva in vsi vabljeni na današnjo sejo!

Kje naj začnem? Kot poslanka, ki prihajam z Notranjske, sem prejela številna vprašanja, številne pripombe kmetov, ki so bili razočarani, nejevoljni, ki so dejansko zahtevali tudi od mene odgovore, kaj vendar se dogaja v Sloveniji in zakaj se omejuje kmetom kmetovanje in obdelava lastnih zemljišč, lastnih njiv. Seveda govorim o tem, da je problematika kmetovanja na vedno več območjih okoljsko občutljivega travinja in tudi mokrišč v Sloveniji z januarjem povzročila pravo zmedo, nejevoljo in predvsem, se bojim, no, tudi vzelo voljo do kmetovanja. Pred sabo imam samo en majhen zemljevid, ki se je kar naenkrat odprl 23. januarja. Ministrstvo je zaprlo mapo ali zemljevide, računalniško dostop, nekje v sredini decembra. Nihče ni vedel, kaj se dogaja, nihče ni bil obveščen, da bo prišlo v letošnjem letu do kakršnihkoli sprememb. Ko se je 23. januarja letos odprlo in ko je prvi kmet prišel na upravno enoto, da bi spremenil nek GERK iz trajnega travinja v njivo, enostavno so ugotovili, da tega ni mogoče, da enostavno računalniška podpora ne omogoča, da so zadeve zaprte. In dejansko se je potem začelo razvijati in poskušalo razvozlati ta vozel, kaj vendar se dogaja na področju kmetijstva, predvsem na območju Notranjske, to je Cerkniško jezero, Bloke, tudi Planinsko polje, tudi Pivško območje, Vipava in tudi Barje.

V januarju sta Ministrstvo za naravne vire in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila novo karto okoljsko občutljivega travinja. To smo razvozlali za Slovenijo in seveda, kot je razvidno iz te karte, gre za občutno povečanje na Primorskem, Vipavska dolina, slovenska Istra, območje Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice ter Cerknice in Blok na Notranjskem, manjše povečanje pa je prisotno tudi po celotni Sloveniji. Kmetje so ugotovili, da svoje zemlje ne morejo več obdelovati, in jih zanima, kdo je tukaj tisti, ki jim postavlja pogoje, ali je to uradnik ali je to Evropska unija. In v bistvu mene zanima, kdo je za to odgovoren, ker če po drugih evropskih državah kmetje lahko obdelujejo svojo zemljo, mislim, da bi jo lahko obdelovali tudi v Sloveniji imamo isti pravni okvir, pa v Sloveniji, žal, drugačne uradnike ali drugačno ureditev. Zanima me, kdo bo zdaj urejal te zadeve naprej, ali je to Ministrstvo za naravne vire ali je Ministrstvo za kmetijstvo ali je Agencija za kmetijske trge. Kdo je tisti, ki bo zdaj to zadevo naprej urejal? Če samo pogledam malo v luči, pa verjamem, da vsi veste, kakšno je stanje v slovenskem kmetijstvu, lahko rečem, imamo 60 tisoč kmetij in da se vsak dan zapreta dve kmetiji. Ali veste, kaj pomeni tako onemogočanje kmetovanja na Notranjskem, da se bo kot plaz lahko sprožilo, da bodo enostavno kmetije na Notranjskem se zaprle in izumrle. Resnično me zanima, kdo je za to odgovoren. Zakaj ni bilo nobenega obveščanja, ni bilo nobenega seznanjanja? Naj povem uvodoma - mislim, da bodo tudi vabljeni danes povedali -, nismo proti varovanju narave in habitatov, daleč od tega, ampak morajo biti vsi ti ukrepi, ki jih, bom rekla, pripenjate na naše območje ali pa v Sloveniji, življenjski, morajo biti življenjski. Morajo omogočati kmetom, da bodo obdelovali svojo zemljo, svoje njive. Seveda govorim tudi v luči, da bomo imeli zadostno samooskrbo, za katero smo se v skupni kmetijski politiki opredelili in rekli, da jo bomo dvignili. Na tak način, z omejevanjem, zagotovo ne. Lokalna hrana, dobra hrana, je rešitev in bodočnost našega naroda. Narod, ki je prehransko samozadosten, je suveren narod. Ne bom govorila, da se nam dogajajo afere s poljskim mesom pa zelenjavo in ne vem kaj. Če govorimo, da je v Sloveniji prioriteta tudi živinoreja, potem se pričakuje, da bodo taki ukrepi omogočali našim kmetom, da se bodo z živinorejo lahko tudi aktivno ukvarjali. S karto, ki jo imam pred seboj - še enkrat jo bom pokazala, lahko različno pokažem -, pa je praktično na določenem območju Slovenije to prepovedano, ker ukrepi ohranjanja okoljsko trajnega travinja, prepovedujejo preoravanje, prepovedujejo pašo, prepovedujejo gojenje, gnojenje. Tudi območje mokrišč, zelo podobno, zelo podobni ukrepi, ki pa so bili tudi na območju, lahko rečem, od kjer prihajam, z Blok, začrtani povsem pavšalno. Lahko rečem, da se je zadeva v tem mesecu, ko je bil program zaprt, enostavno pogledala, kje je Natura območje in se dodalo Natura območju še bolj restriktivne ukrepe, na katere pa kmetje niso bili pripravljeni.

Slovenija ima skoraj 38 % Nature 2000, kar jo uvršča v sam vrh Evropske unije. In jaz si želim, da vendar danes dorečemo - vem, da ste že sedeli, določene organizacije, tudi z Vlado, z ministrstvi, tudi sama, ko sem postavila poslansko vprašanje ministru za naravne vire, gospodu Bržanu -, da so se zadeve začele že v pravo smer odvijati. Pa vendar, mislim, da kmet potrebuje stabilno okolje, stabilno davčno okolje in stabilno okolje, da ve, kaj ga čaka leto, dve, pet, kmetije se ne da na novo vzpostaviti v enem letu, zapre se jo mogoče lahko, pa vendarle mislim, da to ni cilj skupne kmetijske politike, da se bodo kmetije po Sloveniji zapirale.

Zato si želim, da bi danes vendarle prišli do odgovora, zakaj je do tega prišlo, kdo je za to odgovoren. Res me zanima, kdo je za to odgovoren, da je do tega prišlo. Predvsem pa to, da so vsi ukrepi v prihodnje življenjski in da so obveščeni vsi akterji, reprezentativne organizacije znotraj kmetijstva in da se zadeve usklajujejo. Ne samo, da se zapre program, nariše, odpre in potem izvaja, to zagotovo ni prava pot. In povsem razumem razburjene kmete, ki so se zbrali po številnih slovenskih krajih, tudi v Ljubljani, in zahtevali svoje pravice, nenazadnje, ker je s tem, kar je bilo storjeno, onemogočeno tudi izvajanje lastninske pravice na zemljiščih, ki jih imajo v lasti. Želim si, še enkrat, da se ugotovi, kdo je za to odgovoren in kdaj se bodo spremembe popravile oziroma kdo jih bo izvajal. Želim si, da te zadeve niso prestavljene zgolj za dve leti, to kar sem zasledila iz medijev, da se bo za dve leti zamaknilo, ker potem čez dve leti nekoga, ki je danes še v nekem prevzemu mlade kmetije ali pa mladi prevzemnik, kaj ga čaka čez dve leti, potem lahko da že danes neha kmetovati. Skratka, bodimo vsi življenjski, nihče ni proti varovanju narave in najdemo skupen jezik in skupne rešitve.

Hvala zaenkrat.

Spoštovani predsednici, poslanci, vsi gostje, kolegi kmetje, pa tudi kolega z MVNP.

Odločila sva se, da začnem jaz, ker danes govorimo o problemih izvajanja skupne kmetijske politike. Jaz bi še enkrat za začetek izpostavila, da je cilj povečanje samooskrbe in pridelave hrane v Sloveniji te politike ob upoštevanju vseh ciljev varovanja naravnih virov in biodiverzitete, ki so sestavni del zelene arhitekture. To nam nalaga skupna evropska zakonodaja, uredbe, izhodišča, ki smo jih dobili s strani Evropske komisije. Je pa res, da na drugi strani moramo gledati specifiko naše države in tudi kakšne naravne danosti imamo pri kmetovanju, tako kot je bilo že izpostavljeno. Seveda marsikateri pristopi pri ciljih varovanja narave so bili v preteklosti prostovoljni in tudi na nek način manj ambiciozni. Zdaj se nam je pa zgodilo dvoje: ambicioznost v Evropi, katere sestavni del smo, se je povečala in nekateri prostovoljni ukrepi so postali obvezni oziroma tako imenovani del pogojenosti, ki je osnova za dohodkovna plačila. To je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ves čas komuniciralo z vsemi deležniki in marsikdo od nas se je spraševal že tekom priprave strateškega načrta kako bomo to implementirali. Seveda pa niti tekom priprave strateškega načrta niti tekom same priprave uredb nismo imeli na mizi še samih slojev in tukaj govorimo o različnih slojih, zato bi tudi rekla, da ta mapa, ki jo gledamo, ne zahteva vsepovsod enake ukrepe. Če mogoče izpostavim samo nekako ta prvi OOTT oziroma trajno travinje, ki je, da predmet / nerazumljivo/ in je v bistvu del pogojenosti, ki je torej osnova prepoveduje preuravanje. To pomeni, na nek način definira trajno travinje. V Sloveniji kot izhodišča za ta ukrep je v bistvu predstavljal 75 tisoč hektarjev trajnega travinja, ki ga imamo na področjih Nature 2000 in ki ga je v začetku Evropska komisija videla kot področje, kjer mi izvajamo ta ukrep. Na srečo se nam je uspelo izpogajati, da je področje manj kot polovico, torej, moramo v bistvu ta ukrep oziroma kot pogojenost pokrivati 33 tisoč hektarjev in to se navezuje na to, da ohranjamo travinje. Tukaj se prepoveduje samo preuravanje. Res je, da so površine se začele na nek način kopičiti oziroma rasti vse od leta 2015, kajti tam, kjer je bilo že na nek način določeno to področje trajnega travinja se je vsaka njiva, ki ni bila obdelana avtomatsko postopoma v RKG, ki je v bistvu podatkovna baza za te zemljevide, po 5. letih spremenila v trajno travinje in na tak način smo prišli zdaj že skoraj do 30 tisoč hektarjev, na nekaterih površinah pa so se ti predlogi dodali naknadno in razumem vsakega kmeta posebej, da seveda, ko je pač prišel do situacije, kjer ni imel informacije in to se je zgodilo v januarju, tudi mi smo v bistvu januarja na nek način začeli s tem operirati, ni enostavno načrtovati.

Tudi nam, bom rekla, zdaj z vsemi časovnimi pritiski je pač se zgodilo, kar se je zgodilo in bomo zato tudi pristopili k reševanju problema skupaj, ne moremo ga rešiti sami, ker strokovne podlage nastajajo v strokovnih službah Ministrstva za naravne vire in prostor, pri nas se pa na teh osnovnih strokovnih podlagah v bistvu pripravlja ukrepe in pa tudi neka kompenzacija oziroma subvencije, če tako rečem, za izgubo dohodka.

Kar se tiče mogoče, da pa rečem še dodatne zahteve, ki ste jih tudi izpostavila, od samega gnojenja ali paše in to, to so pa naprej potem pa tudi košnje, ukrepi v okviru režima Natura 2000. Za Naturo 2000 je Evropska komisija na nek način pričakovala oziroma zahtevala 2 tisoč 500 hektarjev površin in kljub našim stalnim prizadevanjem, da in obrazložitvam, da pač Natura 2000 v Sloveniji je zelo široka, zato ker se Slovenci zavedamo, kako pomembno je varovanje okolja, naših naravnih virov in voda, ampak da v celoti ne moremo kar vse dati v Naturo 2000, smo na koncu izpogajali, da so te površine v višini tisoč 700 hektarjev, kar pomeni za prvo leto v bistvu nekje 350 hektarjev na Barju, 80 na Planinskem polju in 320 na Goričkem in da potem do konca obdobja, do leta 2027, povečamo na polno zahtevano količino.

Tudi tukaj so sloji prišli naknadno, zaradi tega, ker vsi sloji so v bistvu predmet na, strokovnih podlag in izhodišč za pun(?) in zaradi tega teh slik niso niti kmetje, niti mi, mogli kaj dosti debatirati prej. Se pa popolnoma strinjamo, da je potrebna večja fleksibilnost pri naslavljanju kmetijske dejavnosti na teh področjih, kajti tako, kot so sloji zarisani trenutno lahko onemogočijo določeno dejavnost kmetijstva in zaradi tega smo se zdaj že dvakrat, trikrat usedli s kolegi in se začeli dogovarjati, kako bomo to naslavljali. Ministrica je že pozvala vse deležnike, da imenujejo predstavnike v delovno skupino, ki se bo ukvarjala s problematiko naravovarstvenih zahtev pri izvajanju skupne kmetijske politike, ki jo bom vodila jaz, v sodelovanju s kolegom Skočirjem in kjer bomo iskali skupaj rešitve.

To lahko naslovimo in popravimo skupaj, kajti, še vedno izhajamo iz naravovarstvenih ciljev, kjer imamo določene težave, kjer moramo dosegati tudi izboljšanje okolja glede na opomin, ki smo ga dobili iz Evropske komisije, na drugi strani pa bomo zagotovili, da bodo vse naslovljene problematike v bistvu preverjene tudi na terenu, tako da bo kmetijska svetovalna služba in svetovalci, skupaj s predstavniki Zavoda za varstvo narave, na terenu pogledali v bistvu vse predlagane sloje in da se potem na osnovi dejanskega stanja v bistvu pripravi predlog revizije. Pred tem pa seveda bomo skupaj definirali v delovni skupini tudi kriterije, kako bomo potem reševali problematiko. Jaz verjamem, da bomo na ta način rešili večino problemov, sem pa tudi realen človek, ki pričakuje, da bo verjetno marsikje kakšna omejitev, kjer bo potrebno potem tudi najti neke rešitve z, pa naj rečemo, razpršenostjo, z nadomestnimi površinami oziroma z iskanjem rešitev na dohodkovni ravni. Mogoče toliko za začetek z moje strani, kot uvod. Kajti ta proces same priprave strateškega načrta je bil dolg, ampak na koncu nam je še vedno primanjkovalo časa, tako na naši strani kot pri kolegih in potem je ta časovna stiska verjetno tudi botrovala marsikateri zagati, ki smo jo zdaj deležni. Se pa na nek način zavezujemo, da do poletja res pripravimo že vse potrebne rešitve, da lahko pripravljamo spremembo strateškega načrta, ki bo potem osnova za spremembe in za rešitve z režimi za leto 2024.

Na tej točki moram izpostaviti, da trenutno imamo strateški načrt v veljavi, kot je in zaradi tega ne moremo odstopati od implementacije. Smo se pa dogovorili z obema ministrstvoma, da bomo letos izvajali tako imenovani prehodni režim, to pomeni za Naturo 2000, v bistvu se izvede, potem plačila samo za tiste kmetije, ki bodo v to vstopale, ne velja za vse na tem območju.

Hvala.

Spoštovani predsednici, spoštovane članice, člani odbora, ostali vabljeni. Hvala za besedo.

Jaz iskreno upam, da že v tem uvodnem nagovoru je bilo jasno zaznano, da kljub temu, da mogoče zasledujemo različne cilje pri naslavljanju teh izzivov pa sedimo v bistvu za skupno mizo in tudi iščemo skupne rešitve na izzive, ki ste jih predstavili in ki ste jih tudi zaznali. Dovolite mi, da vam mogoče res v tem uvodnem delu na kratko podam obrazložitev na tri ključne točke. Torej, prva je vezana na te okolijsko občutljivo trajno travinje, okrajšano OOTT, drugo glede mokrišč in tretje tudi informacijo, ki najverjetneje vas vse zanima, kaj se pravzaprav dogaja z uredbo o programu upravljanja območje Natura 2000 za obdobje 2023 do 2028.

Najprej mogoče par uvodnih besed na OOTT. Kolegica je že dosti dobro ponazorila v kakšno situacijo smo prišli, vendar kot že omenjeno, OOTT, je del pogojenosti in pravzaprav standard, ki ga uvaja uredba EU s področja kmetijstva in pravzaprav varuje občutljivo trajno travinje znotraj Nature 2000. Zdaj v izogib mogočim različnim interpretacijam, kar so že kolegi poudarili, kar je tukaj omejitve, na teh travniških površinah je prepovedano preoravanje v njive, sicer pa se lahko površina upravlja lahko brez omejitev. Zdaj na naši strani seveda, ki, ko sledimo tem ciljem seveda za nas je ohranjanje travnikov seveda pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, divjih opraševalcev, rodovitne prsti, čiste površinske vode in tudi za skladiščenje ogljika v tleh. Kar se tiče zgodovinske ponazoritve torej to pravilo pravzaprav na 18 območjih znotraj Nature 2000 pravzaprav velja že od leta 2015, kot je že omenil, strokovne podlage so določili kolegi na Zavodu za varstvo narave, zajemali so do sedaj 19 tisoč hektarjev, predvsem pa so bili pomembni, zaradi ohranjanja življenjskega prostora dveh ali več vrst habitatnih tipov, ki so v slabem stanju ohranjenosti. Zdaj, kar je naša interna informacija, v bistvu na teh 18 območjih, ki so že pravzaprav do sedaj veljali, se obseg kmetijskih površin v uporabi med letom 2015 in letom 2022 ni zmanjšal, kar prinaša v bistvu nov del. Torej, v letošnjem letu se OOTT širijo na 11 novih območij so pa predvsem posledica zahtev Evropske komisije v pogajanjih o sprejemu Strateškega načrta za kmetijstvo in podeželje in tudi iz tega naslova ima Republika Slovenija kršitev, kar bo, lahko pomeni tudi jasno sankcijo in seveda na tem delu omrežja Natura 2000, ki je na novo vključen v OOTT, so seveda nastopile določene težave pri kmetih, predvsem na tem delu načrtovanja spreminjanja travnikov v druge oblike kmetijske rabe, vendar na teh območjih so z nedavno sprejeto vladno uredbo omogočene izjeme od omejitve v letu 2023 in kot so že kolegi to jasno nakazali, torej v letošnjem letu pa bo izveden še proces podrobnega pregleda teh območij, predvsem z namenom redefiniranja tega sloja in tudi bolj natančne umestitve OOTT na ključne površine za zagotavljanje trajnega travinja. To je, kar se tiče OOTT-ja.

Zdaj še kratka informacija, kar se tiče mokrišč, v okviru pogojenosti dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev ter standard(?) DKOP-2, ki jo tudi naslavljate. Torej, ta standard se bo začel izvajati v letu 2024 in bo veljal na območjih, za katera bo strokovne podlage pripravil Zavod za varstvo narave do konca letošnjega leta, pripravo tega standarda pa vodite v bistvu, vodijo kolegi tukaj na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Še informacija, kar se tiče uredbe o programu upravljanja območij Natura, za obdobje 2023 do 2028. Torej o, predlog je bil v javni razgrnitvi, dobili smo številne pobude, pripombe različnih deležnikov. Torej, vse te pripombe bomo pregledali, jih v skladu z veljavno zakonodajo, s sprejetimi zavezami v EU pač tudi upoštevali.

Kar je pomembno še za poudariti, glede režima za plačilo Natura 2000, ki jo ta uredba določa, nameravamo za letošnje leto uvesti prehodni režim, ki bo najbolj prizadetim olajšal kmetovanje in zainteresiranim omogočal tudi vstop v intervencijo plačilo Natura 2000, in še enkrat tudi, podobno kot pri OOTT-ju, izvesti revizijo slojev, pregledati zadeve, predvsem pa v bistvu ugotoviti in naslavljati težave najbolj prizadetih kmetov oziroma kmetijskih gospodarstev in kot že omenjeno, isti proces gre tudi v okviru OOTT-ja in mi smo že par v bistvu delovnih srečanj že opravili, imenovana oziroma predlagana je tudi delovna skupina, ki je bila dogovorjena na sestanku pri predsedniku Vlade in seveda v tem procesu bomo iskali tudi ustrezne rešitve tako za kmete in predvsem pa v to skupino poskušali vključiti v bistvu vse relevantne deležnike, zato kot, tako kot ste v bistvu uvodoma omenili, predvsem, da poiščemo v tem delu neke življenjske rešitve, predvsem pa se moramo zavedati, da poskušamo vse cilje, torej in podnebne in okolijske in kmetijske pravzaprav nekako definirati na skupni imenovalec.

Branko Tomažič, Državni svet Republike Slovenije.

Ta problematika je kar pereča, tudi za kmete nerazumna. Vendar mi smo v strateški načrt skupne kmetijske politike zapisali en glavni cilj: države je dolžna zagotavljati prehransko varnost. Tudi Evropa od nas zahteva. Vendar z vsemi temi ukrepi, ki so se pa v letošnjem letu pojavili se nekako ruši prehransko varnost in samooskrbo. V letu 2022 smo dali s strani Državnega sveta pobudo, da se da možnost preoravati površine pod OTT-jem(?) zaradi tega, da dobimo čim več ornih površin, ker je Slovenija v najnižjem deležu ornih površin na prebivalca, to je 800 kvadratnih metrov, da bi povečali. Vendar je Vlada potem rekla, da ne moremo, ker smo pač nekako pod Naturo, pod ingerenco Evropske unije. Ampak v letošnjem letu, ko so prišle te podlage ven, pa smo sklicali v februarju izredno sejo Komisije za kmetijstvo, kjer smo te stvari obravnavali in tudi ugotovili, da je ta stvar šla predaleč. Ker najprej smo sprejeli načrt skupne kmetijske politike, kasneje pa so prišle podlage ven, ki so vse to so zamejile. To ste že vse gospa poslanka povedala. Ampak ugotovljeno je bila ena preprosta stvar. Zmanjšuje se možnost razvoja kmetij, kolobarjev. To se pravi, da nimamo trajno travinje kot monokulturo ter sajenju kulturnih rastlin, poljedelskih, ki v Sloveniji zelo primanjkuje. Omejevanje razpolaganja z zasebno lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih brez odškodnine je bilo na tej naši seji izrečeno nedopustno. Smo dali tudi na Ministrstvu za pravosodje potem tudi svetniško vprašanje, kako lahko se nekaj diktira na površino, ki je tvoja last. Vemo, da je v luči vseh okoljskih razmišljanj in pogledov ta stvar nekako tudi v Evropi in Sloveniji izšla iz vajeti, kot mi rečemo. Ker po drugi strani pa tudi smo na sami seji ugotavljali, da monitoring vseh teh poročil, ki gredo v Bruselj, najbrž rabi neko revizijo. Nekateri so celo razmišljali, da rabi tudi kakšen kriminalistični pregled, ker kar mi dajemo v Bruselj, potem Bruselj odgovarja in Bruselj od nas zahteva. Ali je prav, da mi smo zahtevali še dodatne OTT površine na teh kmetijskih delih? Zakaj nismo šli v trajne pašnike, v visokogorske pašnike, da bi spoštovali teh 75 tisoč hektarjev bomo morali čez leta po Naturi dati. Ali bomo vse kmetijsko zemljo, orno zemljo, zemljo, ki jo rabimo za poljedelstvo, za kolobar, spravili v OTT, travno travinje. Zakaj samo na teh področjih, kot je bilo rečeno? Zakaj ne bi porazdelili po celi Sloveniji? To so bila vprašanja. In mi smo enostavno tudi dali predlog, da se dopušča preoravanje površin prav zaradi tega, kar sem prej navedel, vsaj v tistem manjšem delu, ker vemo, da na teh področjih ne bo prišlo do nekih 20, 30 % teh zemljišč za preorati, tam bo lahko prišlo do 2, 3 % možnostjo. Tako da ugotavlja se pa tudi, tudi sami naravovarstveniki, sem slišal v kolarjih, da kjer je monokultura ali je to trajno travinje ali pa tudi varovano območje, kot ga ima ta metuljček, se potem živali selijo na kultivirana območja, tam, kjer je zemlja obdelana, kjer je pestrost večja in kjer je življenje lažje. To se pravi, če imamo mi po nekem območju trajni travnik se določene živalske vrste od tam preselijo, ker je tu degradirano območje, ker je monokultura. Zato je potem tudi ta metuljček se na Barju seli na kultivirane krajine. In po vseh teh razmišljanjih, če dodam še ta stavek, da je nerazumno, da gre dobesedno za neko sabotažo proti prehranski samooskrbi Slovenije. Glejte, če bomo njive spreminjali v stelnike, pa kam smo prišli? Kaj nam je? Kaj, če se bo nekaj zgodilo v naravi, neke spremembe, ki se lahko zgodijo, bo pomanjkanje. Od kje hrana? Glavni cilj, jaz sem se opravičil, ampak državna sekretarka z Ministrstva za kmetijstvo bi morala bolj zagovarjati kmetijstvo in kmetovanje in pridelavo hrane. Ker nam je ta stvar šla iz vajeti, ker nam je všečna stvar ekologija, naravovarstvo, saj mi kmetje smo ekologi. Saj mi kmetje smo skozi zgodovino ohranili metuljčka pa vse živalske vrste, pa ne kavč naravovarstveniki iz hiš ali pa ali pa ali pa blokov. Tako da gremo predaleč, gremo preveč v enostransko. In glavni cilj mora biti hrana, hrana, hrana. Hrana je strateško orožje. Zdaj vidimo, da iz Ukrajine prihaja že marsikaj, tudi dvomljive kakovosti, tudi oporečna hrana, ki gre preko drugih držav in prihaja tudi na slovenski prostor, o tem bomo še govorili. Tako da jaz tudi gospodje poslanci, bom dal misliti, da ni tako enostavno. Nismo mi proti varovanju narave, nismo mi proti metuljčkom, ampak nekaj znosno in z mirnostjo je to do teh ukrepov.

Hvala.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni predsedujoči, državna sekretarka in seveda vsi ostali prisotni.

Glejte, Slovenija je raj na zemlji. Vodo lahko pijemo iz pipe po celotni Sloveniji, smo druga država na svetu po diverziteti in še bi lahko našteval. Za vse to smo zaslužni kmetje, ki smo skozi zgodovino kmetovali na naravi prijazen način. To smo podedovali od naših očetov in dedov. Kmetje torej v pridelavi hrane skrbimo tudi za naravno krajino. Ne pristajamo na kakršnokoli predpisovanje režimov na naših kmetijskih površinah, predvsem ne režimov, ki so skregani z zdravo kmečko pametjo in jih pišejo uradniki v pisarnah brez osnovnega znanja o kmetijski pridelavi in sonaravnem kmetijstvu. Zakaj sonaravno kmetijstvo? Zaradi tega, ker so režim na OOTT in Natura 2000 praktično v celoti v nasprotju z osnovami sonaravnega kmetovanja in bodo posledično prinesli degradacijo kmetijskih zemljišč do te mere, da bodo habitati zaščitenih vrst po nekaj letih praktično neprimerni za zaščiteno vrsto. Zagovarjamo dejstvo, da so predpisani režim škodljivi tako za zaščitene vrste kot prehransko varnost države. Na območjih, kjer so zaščitene vrste, je namreč potrebno kmetom plačati, da ohrani / nerazumljivo/ način kmetovanja, saj je ta zagotovil obstoj zaščitene vrste in s tem omejiti povečanje intenzivnosti kmetovanja. To je pravilni pristop, ki omogoča ohranitev zaščitene vrste, izvajanje sonaravnega kmetovanja, ki izpolnjuje socialno-ekonomski in okoljski vidik kmetovanja. Ne pozabite, Slovenija ima namreč največ zaščitenih področij na kmetijskih zemljiščih, smo kmetijsko zelo ekstenzivna država s slabo samooskrbo, zaradi tega smo zelo ranljivi za razne zunanje vplive v primeru prehranskih kriz. Pustite kmetom živeti, ki se razvijajo, da bodo njihovi otroci lahko prevzeli kmetije in kmetovali sonaravno, tako kot so sedaj, saj so ti kmetje varuhi narave in jim se lahko zahvalite, da so zaščitene vrste živali ohranili porušeno ravnovesje v eno ali drugo stran se v naravi ne povrne. Ne dovolimo tihe nacionalizacije kmetij. Zahtevamo iste zakonodajne pogoje kot jih imajo evropski kmetje, saj smo na istem trgu. Kmetje rabimo okolje, ki bo naklonjeno kmetijstvu, da bodo mladi prevzemali kmetije. Glejte, 4,6 % je v Sloveniji mladih prevzemnikov, v sosednji Avstriji 10 %. To je alarm za nas, za vas, poslanci, da nekaj naredimo za kmetijstvo, kajti če se ne bo to zgodilo … Povprečen kmet je star 61 let. Kdo bo ta narod hranil, če ne bomo s pogoji, ki jih kmetije rabimo za delo, razvoj in ohranjanje, ki še preživlja ta narod. Zato vas pozivam, da začnemo razmišljati v trajnostnem kmetijstvu, kjer smo kmetovali kmetje tisoč let in smo mi ohranjali, kmetje, takšno naravo, zrak in vse ostalo kot je sedaj. Zato menim, da bo prevladala zdrava kmečka pamet in da bomo lahko kmetje in naši mladi zanamci kmetovali.

Zato zahtevamo, da se uredba v celoti umakne iz postopka usklajevanja. Uredba in strokovne podlage so bile pripravljene brez vključenosti ključnih deležnikov, ki se jih vsebina uredbe tiče. Po novem / nerazumljivo/ smo vsi deležniki enakopravno vključeni. Želimo biti vključeni, želimo odločati, kajti želimo ohraniti naravo kot je, kajti do sedaj nam to ni bilo dano. Hvala.

Hvala za besedo. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, čeprav je tudi kmetijstvo gospodarstvo. Ampak vseeno lep pozdrav vsem skupaj, spoštovani poslanci, poslanke, gostje. Bom poskusil strniti malenkost na te misli.

Govorimo o dveh zgodbah, eno je v območjih tako imenovanih OOTT, drugo je pa seveda PUN uredba - program upravljanja območij Natura. Najprej na ta OOTT. Težko razumemo, da v Sloveniji, ki imamo 70 % trajnih travinj, rabimo z določenim režimom ali pa ukrepom povečevati še travinje na boljše površine. Zdaj, če pogledamo ta sloj, ki je bil zarisan, ampak to se zdaj strinjamo, tudi predhodniki so povedali, brez vsake razprave z deležniki in brez vsakih, brez vsakega konsenza in zdaj težko razumemo, da bi rabili tega še na teh območjih zdaj, zato ker določene kmetije se bodo recimo dedovale, določene kmetije se bodo tudi trgovale z zemljo. Enostavno zmanjšamo vrednost kmetijskih zemljišč. In to, kar je zdaj zarisano v OOTT-ju, to je v glavnem ob rekah, se pravi Vipavska dolina, Cerknica, Dragonja, ostale stvari so bile že prej okoli Dravinje in tako naprej in to je potem seveda lahko tudi sporno zaradi zmanjšanja vrednosti zemljišč, nezmožnosti posega in tudi prepovedi svobode gospodarskega delovanja. Vam okoli OOTT povem samo primer mladega inovativnega kmeta, ne samo slovenskega, tudi evropskega, iz okolice Pivke. Ekološki kmet, ki ima koze, ovce, krave, zelenjavo v enem delu in dela sladolede, skute, sire. Seveda, ker je imel veliko napadov divjadi, zveri, 26 v enem letu, je želel še popestriti to svojo ponudbo, da bo seveda zasadil maline, katere bo dodajal tem sladoledu, skutam in tako naprej, ekološke seveda, pa ne more. Ne more. Trajno travinje, ne. Niso samo njive, da preorješ. So v Vipavski dolini primeri, ki jih zdaj že tudi, bom rekel, rešujemo, ko je nekdo v lanskem letu podpisal pogodbo za površino, najemno, za večletno, da bo zgradil, da bo tam naredil, ker so bili včasih breskve, da bo naredil vinograd ali pa neki trajni nasad, pogodbe uveljavljene prejšnje leto podpisane, se pravi, vse velja. On se mora svojih pogodb držati. Januarja pride krogec, ne, lahko ima samo travinje, ne, na površinah, ki so izključno, bom rekel, vinogradniške ali pa za trajne nasade. Zato smatram, da bo, kar se tiče teh OOTT, treba ravnati skrbno, tako kot smo že tudi imeli sestanek z Ministrstvom za okolje in Ministrstvom za kmetijstvo ter Zavodom za varstvo narave, se pravi, iskati rešitve, podlago. Kajti zdaj tudi nismo bili seznanjeni s tem ali je to res potrebno, zdaj smo slišali samo, da to od nas zahteva Evropska unija, ne pa stanje biodiverzitete ali pa različnosti habitatov in tako na posameznem okolju, ne. To je seveda ključno, se strinjam, lahko, da se kam prestavi in seveda obravnavati resno. Ampak takoj ažurno na področju kmetije, če pridejo in če si bi želele to stvar narediti, kar se to lahko naredi in se ne naredi. In sem prepričan, da v Sloveniji, ko imamo toliko veliko število travinje, da teh površin in teh hektarjev ne bo ne vem kako veliko, vendar jim je pač potrebno to omogočiti. Zdaj, to je to, kar se tiče OOTT-jev.

Zdaj samo na kratko še okoli predloga. In zdaj še nekaj, ne, to je v pogojenosti OOTT in v bistvu se za to ne, ne daje nobenih dodatnih finančnih sredstev. Kmet ni zaradi tega upravičen do nobenih odškodnin ne razlik, ne nič, kar se tiče OOTT. Kar se tiče, ne … Toliko, da si razjasnimo, ne.

Zdaj, kar se tiče pa predlog uvedbe uredbe PUN-a, se je pa zgodba ponovila. Res pa je, da še ta uredba ni sprejeta in jo seveda še lahko korigiramo. In upam, da jo bomo korigirali na ta način, da se bodo našli, da se bodo našli zainteresirani lastniki na območju, da se bo to zaokrožilo. Saj mogoče si pa kateri kmet želi, je to tak režim, da bo imel stelnik in tudi za tista sredstva, ampak je treba iti case by case, ne od kmetije do kmetije, ne pa da se kmetije zarišejo čez pol, naredi se, ni se naredilo analize ne na posamezni kmetiji, kaj to za njega pomeni, ne na širšem območju, ne. To ni dobro, ne. Tudi ta višina plačil odškodnine seveda uredbe režima ne upošteva samo razliko med stroški na hektar in ne upošteva vpliv na zmanjšanje recimo ostalih zadev. Če je nekdo investiral v to kmetijo, ima velike kredite, ne. Potem so te površine v tisto dejavnost, je hlev naredil in tako naprej, čisto drugače kot pa nekdo drug, ki ni nič investiral. Niso stvari tako tako enostavne in so zelo, zelo zakomplicirane. In upam, da bomo ta predlog programa upravljanja območij Natura, tako imenovani PUN, od 2023 do 2028 v teh nadaljevanjih uskladili tako, da bo bil, bom rekel, užiten ali pa bolj prijazen tudi za lastnike kmetijskih zemljišč.

Hvala lepa, mogoče sem bil predolgi.

A, se opravičujem. Pozdravljeni, hvala za besedo. Blaž Grbec, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, izpostave Cerknica, pa tudi sam sem kmetovalec, ekološki kmet, mladi prevzemnik.

Sam bi vam rad predstavil težavo in zakaj nismo za tak obseg, način dodelitve območja OOTT-ja, kar je na našem območju najbolj, ne, skozi oči kmetov oziroma samega sebe kot kmetovalca. Živa aktivna kmetija potrebuje za delo na kmetijskih površinah, na kmetiji površine, ne, da lahko na njih proizvajamo tako krmo kot ostalo potrebno, da lahko kmetujemo proizvode. Se pravi, to pa niso samo na travnikih, ampak potrebujemo tudi njive. Če se ne kmetuje intenzivno, kar je v našem območju vidno tudi iz OMD točkovanja, ker so pogoji za kmetovanje pri nas oteženi in težji, seveda, ja, potem potrebuješ več njiv, ne zgolj eno ampak več, da lahko na njih kolobariš, kar je bilo že omenjeno. In s tem, ko kolobarimo, niso potrebne po uporabi vseh fitofarmacevtskih sredstev, katera sredstva se kažejo zdaj z veliko težavo tako v naravi kot potem naprej v, jih zaužijejo ljudje in živali, ne, in s tem se dela velika škoda. Med drugim imamo tudi velik porast majskega hrošča, katerega na naravni način pri nas lahko zatiramo le z oranjem. Ta majski hrošč dela veliko škodo tako na travnikih kot tudi na drevesih, na sadnem drevju in ga zatiramo s tem, da lahko preorjemo. In potem se tu, naravno pač ptiči pojejo te majske hrošče in se opravlja. Ker se vidi, da imamo ohranjeno naravo v naših krajih bolj kot marsikje drugje, zaradi, mislim, da dobrega kmetovanja, se po mojem obdeluje pri nas dobro. In zato smo mi kot kmetje po moje kar dosti zaslužni, ker to opravljamo samo mi kmetje. Kaže, da nismo slabi gospodarji. In ne vem, zakaj bi morali biti za to kaznovani, ker smo dobro opravljali svoje delo, se pravi, smo nekako ohranjali to naravo ne zgolj samo, da bi videli gromozanska polja koruze, žit, ampak vidite pri nas še zmeraj travnik, cvetlice na travnikih in vse to, ne. To mislim, da je zasluga nas kmetov, kaznovani pa bomo najbolj mi. Mi, ki delamo, mi, ki kmetujemo. In ne vem, zakaj nam je res vzela vzeta pravica, da bi še zmeraj kmetovali tisti, kateri še to imamo namen ali pa si želimo ali pa hočemo, a ne. Saj tiste, veste, ki jim je za vse vseeno, je potem drugače. Zato ne vidimo potrebe, da se na tako drastičen način postavi tolikšno območje OOTT, kakor se pri nas, ker se v celoti, jaz prihajam iz ene manjše vasice, obrobje Cerkniškega jezera, pri nas se je vzelo v celoti vse. To ni delno vzeto, ampak celotno vse območje in nimamo čisto nič izvzetega. In s tem ste nam vzeli tudi možnost normalnega kmetovanja in celo pravico do samooskrbe, ne moremo niti njive zase, da bodo rekle, da se bomo zase, hrano pripravljati, saj ne moremo. Kmetovanje in cela pravica do tega, kar sem vam opisal, da nam je bila vzeta, se bo odražala tudi na živalih. Če živalim ne moremo pripraviti ne zadostno in kvalitetno krmo, katero potrebujemo za eno normalno kmetovanje, ne, bodo tudi naše živali, mislim, da utrpele veliko škodo. Natura je po celi Sloveniji, ne vem, zakaj se je pa določilo te ukrepe zgolj na enem delu in tako drastično, ne. Natura območja niso samo na Notranjskem, a ne, pa ta območja, kjer ste zdaj zarisali, saj imamo Natura območja tudi še drugod po Sloveniji, na našem območju je pa celotna Natura notri vzpostavljena. S tem, če bi vi porazdelili, mislim, da ne bi bilo nam potrebno danes niti tukaj sedeti in razpravljati, zakaj se to dogaja. S tem, pa če bo na tem ostalo, če boste podprli, da bo ostalo na takem območju, kakor se ga je zdaj zarisalo, čeprav slišimo obljube, da se bo nekaj spremenilo, boste pa samo spodbudili k trendu zapiranja kmetij, kar se že dogaja, in posledično zaraščanje, kar se tudi dogaja, kar je razvidno. In nato pride pa taka katastrofa, da se lahko kar nazaj spomnimo za eno leto, ne, kaj, na Krasu je bil tak požar, ki je bilo vse zaraščeno, potem se pa spet sprašujemo, zakaj pride do take katastrofe. Mislim, da moramo k težavam pristopiti skupno in na teh območjih določiti v skupnih interesih. Se pravi, znamo kmetovati, se opravičujem, znamo kmetovalci, kot recimo pri nas tudi z Notranjskim regijskim parkom in ostalimi že omenjenimi akterji, da bi rešili in da bi določili območja, kjer bi bilo za naravo pozitivno in za nas kmetovalce. Ker se mi zavedamo, da moramo tudi za naravo nekaj imeti. Ne pa samo na to. Do sedaj pa žal, ne, nismo bili slišani. Poslali smo več, osebno sam sem pošiljal več vabil, da se bo srečalo, da se bo …

Ja. Da se bi se, da se bo srečalo in da bi bili aktivni. In na tem žal nismo bili. Hvala za besedo.

Dober dan. (Matevž Podjed, direktor Notranjskega parka, ki je bil že omenjen.) Jaz bom poskušal res strniti, pa se ne ponavljati. Bi pa mogoče samo v uvodu obnovil nekaj dejstev, ker se mi to zdi res pomembno, ker če bomo izhajali iz dejstev, bomo premaknili stvar naprej, ker se mi zdi, da se v zadnjih dneh ob medijski tudi vročici na dejstva mogoče malo pozablja.

Se pravi, OOTT, smo že slišali državnega sekretarja, obstaja v bistvu od leta 2013 pravzaprav 2015 v naši praksi, zdaj se je pravzaprav kvota zemljišč, govorimo o OTTU, kvota zemljišč pravzaprav samo povečala za tistih 10 tisoč 500 hektarjev, kar pa je zdaj postalo seveda problematično na nekaterih območjih. Jaz mislim, da je zelo dobro, zelo natančno razumeti, da ko slišimo takole tudi po medijih na nek način osporavanja s to implementacijo tega pravila, da se krni ni lastninska pravica, celo ustavno ne bi bilo sporno, v bistvu nihče nikomur ne prereka upravljanja z lastnimi zemljišči tako kot je njemu po volji, je pa res, da če se zdaj na teh travnikih krši OOTT, so posamezni kmetje lastniki zemljišč, niso upravičeni do izplačila kmetijskih subvencij in to je bistvo. To je bistvo, slovensko kmetijstvo brez subvencij ne more obstati, zaradi dejstev, ki sta jih prej tako gospod Žveglič kot gospod Medved navajala, to so vse dejstva. Naslednje dejstvo pa je, ki ga je kolega Blaž iz / nerazumljivo/ zelo lepo ubesedil, zdaj pa prehajam na območje Cerkniškega polja oziroma Notranjskega parka, kjer se mi zdi, da so stvari dokaj hitro ali pa, da so stvari najmanj na navzkriž in zato dokaj hitro rešljive. Na področju Cerkniškega polja, tisti, ki poznate, veste, da se pravzaprav izmenjuje ta nihaj vode na eni strani, na drugi strani ti robni predeli Cerkniškega jezera, ki so manj namočeni in so bili v preteklosti skozi zgodovino vedno uporabljeni kot njivske površine na eni strani in na drugi strani višje ležeči predeli, ki so bili v preteklosti bolj v funkciji pašnikov in so dandanes celo že zaraščeni in je tam so celo gozdne maske že gor. Mi na veliki večini teh zemljišč na samem Cerkniškem polju pravzaprav nimamo zadrege. Na Cerkniškem jezeru je namreč voda in tam nobeden izmed zdravorazumskih fantov tukaj z roba Cerkniškega jezera seveda ne bo ničesar sadil in ničesar sejal, zato tudi ne bo preorava tam, kjer je voda. Tam, kjer so pašniki, imamo geografske danosti take, da je zemlja izjemno plitka, zato bi bilo kmetovanje pravzaprav tudi tam, kar bodo mogoče kolegi še potrdili, dokaj nesmiselno. Mi imamo ta pas, ki je na nek način na robu vode in kjer je zemlje dovolj, ta pas pa je problematičen seveda z vidika kmetijske rabe. Tukaj pravzaprav prihaja do na prvi pogled, da do navzkrižja v interesu med varstvom narave na eni strani in potrebami kmetovalcev oziroma lastnikov z zemljišč po nekoliko intenzivnejši rabi teh zemljišč. Mi predlagamo pravzaprav, da bi se na nek način, da gremo k rešitvam, da gremo k rešitvam, poskušamo iti k rešitvam, tako čisto iz terena. Predlagamo, da se bi na nek način na Cerkniškem polju izvedel en tak poskus, pilotna ali pa kar pilotna rešitev nastale situacije in da bi v tem procesu združili moči in znanje na eni strani Ministrstvo za kmetijstvo v prvi vrsti seveda nacionalna institucija, Zavod za varstvo narave s pomočjo, naravovarstvena institucija, Zavod za varstvo narave s pomočjo regijskega regionalnega telesa, torej Notranjskega regijskega parka, ki specifično pozna situacijo in seveda v sodelovanju s kmetijsko interesno organizacijo, verjetno Kmetijsko gozdarska zbornica ali sindikat ali kakorkoli in da bi šli pogledati specifične potrebe tamkajšnjih kmetovalcev na eni strani. Na drugi strani jasno pa poanalizirali katere travniške površine so nujno potrebne za ohranjanje specifičnih vrst in morda tudi habitatnega tipa, torej življenjskega prostora in to na nek način, ne najdem slovenske besede, prekrili, zmečili, naredili presek tega in dobili tiste travnike, tista travišča, ki morajo dejansko biti v praksi izvzeta iz kmetijske rabe in teh zemljišč je v kompletnem Cerkniškem polju pravzaprav zelo malo. Kaj s tem dobimo? Mi s tem dobimo, da nam velika večina sloja OTT-ja, ki v tem trenutku tam je, pravzaprav ostane. Izvzamemo pa ven tista zemljišča, kjer bodo kolegi kmetovalci lahko opravljali, prvič, svoje kmetijsko delo, drugič, imeli ekonomsko korist in tretjič, skrbeli za to kulturno krajino ali pa kmetijsko krajino, ki je ključni agens v bistvu ohranjanja narave tudi. In če bi to na območju Notranjskega parka, na območju Cerkniškega polja pristopili k tej stvari, mislim, da imamo en primer dobre prakse, kako se taka stvar rešuje in bi tukaj vzeli vzorčni primer. Toliko bi jaz, hvala lepa.