Dobro jutro, lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Pričenjam 13. sejo Odbora za pravosodje, ki bo potekala skupaj z Mandatno-volilno komisijo.

Članice in člane obeh delovnih teles, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani odbora: mag. Meira Hot, ki jo nadomešča mag. Bojana Muršič, potem mag. Branka Grimsa nadomešča poslanec Jože Tanko, poslanko dr. Vido Čadonič Špelič nadomešča poslanec Janez Cigler Kralj ter poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanka Sandra Gazinkovski.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točke, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Besedo predajam predsednici Mandatno-volilne komisi, gospe Sluga, ki bo skupno sejo tudi vodila.

Izvolite, prosim.

Dobro jutro vsem članom obeh parlamentarnih delovnih teles!

Pričenjam tudi 10. sejo Mandatno-volilne komisije.

Danes upravičenih nimamo, imamo pa nekaj nadomeščanj, in sicer Dejan Kaloh nadomešča poslanko Jelko Godec, potem Andreja Kert nadomešča Moniko Pekošak, Lenart Žavbi nadomešča Boruta Sajovica in Zoran Mojškerc nadomešča Anjo Bah Žibert.

S sklicem seje ste prejeli tudi naslednji dnevni red: 1. točka - Predlog za imenovanje generalnega državnega tožilca, ki ga bomo, kot je povedala kolegica Lena, obravnavali skupaj z Odborom za pravosodje, 2. točka - Nadzor po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, 6. aprila 2023 pa sem predlagala tudi razširitev dnevnega reda seje z naslednjimi točkami, 1.a točka - Predlog za razširitev in imenovan za razrešitev in imenovanje člana Sveta Agencije za energijo, 1.b - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Novem mestu in pa 1.c Predlog sklepa o imenovanju člana Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ali želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za razširitev? Ugotavljam, da ne.

Torej prehajamo na glasovanje o predlogih za razširitev dnevnega reda. Glasujemo samo člani Mandatno-volilne komisije, ki imamo številke glasovalnih naprav od 21 do 40. Torej bodite pozorni, od 21 do 40 glasujemo. A ha, vmes pa imamo še eno pooblastilo in sicer, Milan Jakopovič nadomešča dr. Mateja Tašnerja Vatovca.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 1.a točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 18 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 18.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

/ oglašanje iz dvorane/

Dvakrat, sem vas opozorila, kolegice in kolegi. V redu.

Glasujemo. Za je glasovalo 16 poslank, proti nihče.

(Za je glasovalo 16.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 1.b točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 17 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 17.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

In še nova 1.c točka.

Glasujemo. Za je glasovalo 48 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

Kot že običajno ste tudi tokrat nekatera gradiva za današnjo sejo prejeli v varovani predal v sistemu Udis, ker vsebuje osebne podatke, zato vas prosim, če jih v nadaljevanju nameravate navajati, da me seveda opozorite, da bomo v tem primeru sejo zaprli za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA PREDLOG ZA IMENOVANJE GENERALNEGA DRŽAVNEGA TOŽILCA, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽIL DRŽAVNOTOŽILSKI SVET.

Delovno gradivo predloga sklepa ter del obrazloženega predloga Državnotožilskega sveta s kandidatovim šestletnim strateškim programom dela Državnega tožilstva, so objavljeni na spletni strani Državnega zbora, celoten predlog Državnotožilskega sveta z vsemi prilogami pa ste poslanke in poslanci zaradi varstva podatkov prejeli v Udis.

K tej točki dnevnega reda sta vabljena predsednik Državnotožilskega sveta gospod Igor Lučovnik in pa kandidat Drago Šketa, ki ju oba prav lepo pozdravljam.

Generalnemu državnemu tožilcu bo v maju 2023 potekel šestletni mandat, zato Državnotožilski svet Državnemu zboru v ponovno imenovanje za generalnega državnega tožilca predlaga kandidata Draga Šketo. Državni zbor povabi kandidata, da predstavi svoj strateški program in poda morebitna dodatna pojasnila v zvezi s svojo prijavo. Predstavitev je odprta za javnost.

Predlog obravnavamo na skupni seji dveh delovnih teles, na kateri se bo Odbor za pravosodje kot zainteresirano delovno telo za obravnavo problematike, ki se nanaša na organizacijo in status državnega tožilstva seznanil in opredelil do strateškega programa kandidata. Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo pa bo oblikovala predlog odločitve v zvezi z imenovanjem kandidata za Državni zbor.

Uvodoma dajem besedo predsedniku Državnotožilskega sveta, gospodu Igorju Lučovniku za obrazložitev predloga.

Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav obema predsednicama in poslankam in poslancem teh dveh odborov in komisije.

Državnotožilski svet je v skladu s svojimi pooblastili iz Zakona o državnem tožilstvu podal dokončni predlog v zvezi s kandidaturo kandidata, ki je bil prijavljen na razpis za generalnega državnega tožilca. Kot veste je kandidat bil edini prijavljen in v zvezi z njegovo kandidaturo je Državnotožilski svet tudi opravil celotno proceduro in potem tudi odločanje ter sprejem dokončnega predloga. Kot sem rekel, Državnotožilski svet je predlog oblikoval po postopku določenem v 113. členu v zvezi s 111. in 112. členom Zakona o državnem tožilstvu in pri tem predlogu zlasti upošteval kandidatov strateški program dela državnega tožilstva kandidatovo predstavitev na ustnem razgovoru ter njegovo strokovno usposobljenost ter posebno znanje in dosežke v zvezi z opravljanjem državno tožilske službe. Tako je Državnotožilski svet po predhodno prejetem mnenju Vlade Republike Slovenije povabil kandidata na razgovor, ki smo ga opravili na 99. redni seji, na kateri je sodelovalo vseh devet članov in tudi glasovalo o tem dokončnem predlogu vseh devet članov.

Imate veliko podatkov o kandidatu že v gradivu, tako da verjetno nima velike potrebe, da bolj podrobno opisujem kandidatove dosedanje zadolžitve. Na kratko bi le rekel, da je praktično celotna njegova kariera od strokovnega sodelavca, z izjemo prvega leta službe po državno pravniškem izpitu, pravzaprav potekala ves čas v tožilski organizaciji in to tudi do prevzema funkcije generalnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru. Tako je ta karierna pot potekala od strokovnega sodelavca do imenovanja na funkcijo pomočnika okrožnega državnega tožilca, kar je po noveli zakona danes enako okrajnemu državnemu tožilcu. V tem času je opravljal funkcijo, kasneje dobil funkcijo okrožnega državnega tožilca, to je leta 2004, sodeloval v vrsti aktivnosti na tem tožilstvu, postal namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva v Mariboru in kasneje vodja okrožnega državnega tožilstva. Leta 2017 pa je nastopil funkcijo generalnega državnega tožilca. V tem obdobju je opravljal tudi vrsto nalog vodje različnih delovnih skupin. Bil je tudi član Državno tožilskega sveta, tako da v tem delu ocenjuje Državno tožilski svet, da je njegovo strokovno znanje, izkušnje dovolj obsežno in dovolj kvalitetno, da je iz tega razloga možno podati predlog za imenovanje.

V zvezi s strateškim programom dela državnega tožilstva, ki ga je izdelal kandidat, pa je v oceni stanja izpostavil predvsem kritično pomanjkanje števila državnih tožilcev in še posebej je poudaril, da je odhod tožilcev pravzaprav večji od prihoda. Podobne težave so tudi s pomanjkanjem javnih uslužbencev. V oceni tveganj in priložnosti za izboljšanje delovanja državnega tožilstva ponovno izpostavlja kadrovsko podhranjenost tožilstva ter hkrati opozarja na vrsto novih pristojnosti in delovnih obremenitev, ki so posledica sprememb kazenske zakonodaje v zadnjih letih, kar še toliko bolj povzroča težave pri zagotavljanju rednega in kakovostnega dela. Zato predlaga oziroma pričakuje nemudno, takojšnjo popolnitev državno tožilskih mest in mest javnih uslužbencev. Hkrati s tem pa naj bi ustrezno zagotovili pogoje dela in spodbudno delovno okolje. Izpostavil je tudi izboljšanje kakovosti strokovnega dela državnih tožilcev, pri tem razmišlja v to smer, da naj bi se doseglo tudi, kar naj bi se doseglo tudi z udeležbo na specialističnih in področnih izobraževanjih. Skratka, v tem svojem strateškem programu opozarja na vrsto težav, s katerimi se državnotožilska organizacija srečuje, hkrati pa predlaga tudi, da je nujno potrebno nadaljevati in zaključiti z noveliranjem Zakona o državnem tožilstvu. Opozarja na problem razmerja med imenovanimi in dodeljenimi državnimi tožilci na specializirano državno tožilstvo in pa tudi na problem nedorečenosti pooblastil v zvezi z upravo tožilske organizacije, med vodjo specializiranega državnega tožilstva in vodjo posebnega oddelka. Ob vsem tem je Državnotožilski svet zaključil, da je kandidatu strateški program za delo državnega tožilstva celovit, konkreten in ambiciozen ter tudi širše umeščen v kriminaliteno politiko, pregled njegove vsebine pokaže dobro poznavanje tematike in širino kandidata, ki natančno, konkretno in izčrpno obravnava vsa zahtevana področja tako na državnem nivoju kot tudi širše.

V zvezi s kandidatovo predstavitvijo na ustnem pogovoru, razgovoru prav tako ugotavljamo, da je kandidat na ustnem razgovoru nastopil prepričljivo, suvereno, njegov nastop je bil zelo konkreten in se mu je delovanje državnega tožilstva na ravni celotne države, njegova umeščenost in širši družbeni kontekst je v njegovem dobrem poznavanju teh razmer.

V zvezi s strokovno usposobljenostjo kandidata sem nekaj že uvodoma povedal glede njegove karierne poti. Dejstvo pa je, da je poleg teh funkcij, ki jih je opravljal, sodeloval pri vrsti delovnih skupin in tudi v mednarodnem prostoru tako v letih od 2001 do 2022 na sedežu Eurojusta sodeloval kot udeleženec prisoten na več delovnih posvetih in koraki koordinacijskih sestankih, tudi na od leta 2017, ko je postal generalni državni tožilec, na več plenarnih forumih generalnih tožilcev. Ob teh prilikah je tudi sodeloval s svojimi prispevki, tako recimo na zasedanju mreže generalnih tožilcev s prispevkom o digitalnih dokazih in kazenskih postopkih in da ne bom predolg tega je v našem dokončnem predlogu veliko naštetega, tako da tudi iz tega zornega kota Državnotožilski svet ugotavlja, da je kandidat primeren za imenovanje za generalnega državnega tožilca.

V zvezi s tem bi samo še dodal, kakšna so pravzaprav pričakovanja Državnotožilskega sveta do kandidata, ko bo opravljal funkcijo generalnega državnega tožilca. Državnotožilski svet od kandidata, ki bo opravljal pomembno funkcijo, pričakuje, da ima izdelana stališča do vseh strateških vprašanj, ki jih tudi jasno in odločno zastopa tako v strokovni kot tudi v laični javnosti ter da ima jasno in konkretno vizijo državnega tožilstva v prihodnost, o tem smo se pogovarjali na razgovoru s kandidatom. Prav tako Državnotožilski svet od kandidata za generalnega državnega tožilca pričakuje, da se bo tekom svojega mandata vseskozi proaktivno udejstvoval v smeri zagotavljanja spodbujanja delovnega okolja za vse zaposlene v državnotožilski organizaciji in v smeri zagotavljanja takih pogojev za delo, ki krepijo samostojnost oziroma neodvisnost državnih tožilcev. Nadvse pomembno je namreč, da v državnotožilsko organizacijo vstopajo predvsem najboljši kadri in tudi v njej ostajajo.

Skratka, glede na vse navedeno, Državnotožilski svet je po odločanju in po tehtni vsebinski presoji na podlagi vsega navedenega prišel do enotnega zaključka, da kot kandidat za imenovanje na mesto generalnega državnega tožilca Republike Slovenije kandidata predlaga gospoda Draga Šketa. Hvala lepa.

Najlepša hvala za vašo predstavitev.

Imamo še eno pooblastilo, in sicer Lucija Tacer nadomešča Natašo Avšič Bogovič.

Sedaj pa prosim kandidata, gospoda Draga Šketo, da poslankam in poslancem predstavi svoj strateški program. Izvolite.

Hvala. Spoštovana predsednica komisije, spoštovana predsednica Odbora za pravosodje, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani predsednik Državnotožilskega sveta kot predlagatelj.

Zahvaljujem se na začetku za že delo opisa, katere sem imel namen predstaviti s strani predsednika Državnotožilskega sveta. Želel bi poudariti v uvodu, da dejansko tako kot je bilo prikazano, sem v pravosodju oziroma v instituciji 28 let. Torej moja kariera je bistvo čisto karierne narave, od prve stopnje do Vrhovnega tožilstva, torej kot generalnega državnega tožilca, katero funkcijo še opravljam do 4. maja 202. Seveda pri svojih ambicijah in pa pri želji, kaj me je motiviralo in pa hkrati tudi sem hvaležen, da mi je bilo podano zaupanje v prejšnjem mandatu, da sem bil generalni državni tožilec v tem obdobju, da sem vsaj v večjem delu mere torej izpolnil pričakovanja državljanov Republike Slovenije v obrambi Ustave in zakona ter vladavine prava v Republiki Sloveniji.

Pri svoji prijavi seveda, na katero sem tudi podal svoj obširen življenjepis s svojo karierno potjo, je seveda obvezen tudi 6-letni strateški program dela od 2023 do 2029 na podlagi četrtega odstavka 112. člena Zakona o državnem tožilstvu. Na 53. straneh sem obrazložil vse tiste stvari, ki so potrebne, da se državno tožilstvo z neko vizijo, s proaktivno vizijo razvija v naslednjem 6-letnem obdobju. Pri oceni stanja pri 1. točki, ki je bila že podana nekako s strani predsednika Državnotožilskega sveta v opisu je dejansko temu tako, kar že v zadnjem času kar precej poudarjamo, je seveda kadrovska, so kadrovski viri. Kadrovski viri so, tako kot je moč ugotoviti, na vseh stopnjah, tako pri državnih tožilcih kot javnih uslužbencih, v deficitarnem stanju. Na 6. januar 2023 smo bili z zasedenostjo 79 odstotni od popolnitve. Seveda, ves čas vodim in se vodijo postopki tudi za imenovanje novih državnih tožilstev in novih javnih uslužbencev. Pri tem smo, lahko rečem, uspešni pri predlogu, tako da je bil, mislim, da 3. marca, en razpis v Uradnem listu v prvem delu, kjer je šlo za razpis vsaj 25 državno tožilskih mest. To pomeni stremenje k cilju, da zagotovimo in popolnimo mesta državnih tožilcev, katera v preteklosti niso bila zapolnjena. Odhodi državnih tožilcev, ne samo v poka(?), ampak drastično tudi fluktuacija ali pa na druga delovna mesta kaže na to, da se moramo zavedati, da gre za odgovorno, stresno funkcijo, opravljanja državnega tožilca in hkrati tudi, da, kot sem že dejal, ne ravnajo zgolj samo na etični pogon, ampak da dobijo za to tudi primerno plačilo.

V zvezi s tem se tudi vključujemo v določena pogajanja, ki se nanašajo ne samo na plačno, ampak tudi na kadrovsko zapolnitev. V tem delu, moram pač priznati, da nam Vlada kot tudi Ministrstvo za pravosodje sledi pri teh naših željah in upam, da bodo uresničene v nekem doglednem času. Kar se nanaša na finančne vire in projektne aktivnosti državnih tožilstev, imamo teh obilo, ne samo tudi v okviru Republike Slovenije, temveč tudi sodelujemo in imamo pooblaščene osebe za izvajanje mednarodnih projektov, da črpamo tudi evropska sredstva, kar pomeni, da poskušamo narediti pravosodje še bolj učinkovito z določenimi prispevki tudi Evropske unije in s finančnimi sredstvi Evropske unije. Eden izmed teh je tudi sofinanciranje projektov s področja usmerjanja oziroma delovanja medijev, delovanja kazenskih sankcij, ki jih poskušamo z elektronskimi podatki umestiti, tudi višina izrečenih kazni, da bi olajšali kot pripomočki, delo državnih tožilcev na glavnih obravnavah in na ta način tudi poenotili kaznovalno politiko v Republiki Sloveniji in pa tudi politiko pregona, za katero je zadolžen torej generalni državni tožilec, ki jo mora izdati 4 mesece po imenovanju za generalnega državnega tožilca in temelji seveda na strateškem programu, ki je izdelan.

V drugem oziroma v tretjem sklopu, bi lahko nekako orisal oceno tveganj in priložnosti, katere pač predvideva zakon, da sem jih tudi izdelal, za izboljšanje delovanja državnega tožilstva in seveda je moč ugotoviti, da še so vedno odprte vizije in zadeve državnega tožilstva, da se uresničijo cilji, da pospešimo delovanje državnega tožilstva tudi na ta način, da se skrajšajo postopki, kateri so vsekakor že predpisani s strani meril, ki jih je izdaja Državnotožilski svet, tako meril za učinkovitost državnih tožilcev in na drugi strani meril, ki predpisuje učinkovitost delovanja uspešnosti državnih tožilstev kot celote.

V tej meri so že bila izdelana posamezna merila in so seveda tudi spremembe meril, zato so tudi v tej smeri določeni posamezni okviri državnih tožilstev in državnih tožilcev, v kakšni smeri naj postopajo. Vsekakor je potrebno tudi meriti, ne samo na kvantiteto, kajti morate se zavedati, da državno tožilstvo povprečno, torej teh 211 državnih tožilcev, ki je trenutno zaposlenih, obravnava kar 30 tisoč ovadb zoper neznane storilce in 24 tisoč nekje ovadb zoper znane storilce, to je 54 tisoč zadev. Kazniva dejanja niso enostavna, iz leta v leto so vedno bolj sofisticirana, seveda tudi ob predpostavki, da sodišča uporabljajo visoke dokazne standarde pri svojih sojenjih in seveda tudi sodna praksa se menjuje, ne samo zakonodaja, seveda ob upoštevanju, da je bil Zakon o kazenskem postopku v zadnje, od leta 1995, petnajstkrat spremenjen. Torej to pomeni, da smo kar precej podvrženi tudi, bomo rekli ne eksperimentiranja, ampak kar dodajanju vedno novim in novim opravilom, za kar tudi državni tožilci postopajo. Tako, da opravila državnih tožilcev niso samo na glavni obravnavi, ampak v 90 % še tudi kje drugje, od dežurne službe, ki jo morajo vsi izvajati pri ogledih dežurne službe na samem terenu, v preiskavi, v sestavljanju in usmerjanju predkazenskih postopkov policije, drugih organov, do zaslišanj v fazi preiskav, do glavnih obravnav. Tako da lahko rečemo, da je državni tožilec en unikum, ki zastopa različne stopnje in različne sfere. In to delo je treba tudi meriti ne samo s kvantiteto ampak tudi kvaliteto. Ker kaj je pomembno? Pomemben je tudi odstotek obsojenih oseb. Ta odstotek se v Republiki Sloveniji, lahko pohvalim, giba zelo visoko, med 88 in 90 % po posameznih državnih tožilstvih, tako da bo uspeh obtoževanja tudi, kot je razvidno iz vsakoletnih skupnih letnih poročil o delu državnih tožilstev, zelo visok. Hkrati pa je tudi moč poudariti, da vedno moramo poudarjati kvaliteto dela, tako da poskušamo zagotoviti čim večjo uspešnost tudi pri, ne samo pri povprečnih zadevah, ampak vidimo tudi pri odmevnejših zadevah, kajti, kot opažamo, delo državnega tožilca oziroma državnih tožilstev se odraža tudi pri odmevnih primerih in po tistem se tudi sodi, celovita, celovito delovanje državnega tožilstva, seveda včasih temu ni tako, se dobi popačena slika na posameznem primeru. Vendar smo dolžni državni tožilci upoštevati Ustavo in zakon, tako da je to merilo, ki nas pelje k tudi vladavini prava, da ni določene subjektivnosti oziroma da samo izključno na podlagi dokazov, tako tistih, ki so v korist kot v breme obdolženih oseb, vendar smo državni tožilci tudi zavezani k določenim zakonskim predpostavkam, kako moramo ravnati v postopkih od predkazenskega pa do kazenskega ter pritožbenega postopka, kasneje tudi v postopku izrednih pravnih sredstev pred Vrhovnim sodiščem. Tukaj bi izpostavil sodelovanje Državnega tožilstva. Ne samo, da si želimo še nadaljnje oziroma povečanega konstruktivnega sodelovanja z drugimi državnimi organi in organizacijami v Republiki Sloveniji, v zadnjih, bomo rekli kar v 5 letih se tudi povečuje tudi sodelovanje z drugimi državami članicami EU, torej s tožilstvi oziroma tožilci. Kar je bila v preteklosti redkost, je zdaj sodelovanje državnih tožilstev v okviru Evropske unije na zelo visoki ravni in na zelo pospešeni ravni. Imamo veliko število tako imenovanih JIT-ov (joint investigation teamov) oziroma skupnih preiskovalnih skupin, v katerih sodelujejo državni tožilci vseh članic držav EU skupaj tudi z državnimi tožilci iz tretjih držav izven Evropske unije in teh primerov imamo kar precej. To smo tudi hvaležni tudi Eurojustu glede na to, da imamo tudi svoje nacionalne predstavnike na eni strani, na drugi strani pa tudi v okviru, kot veste, Evropskega javnega tožilstva pregon kaznivih dejanj na škodo sredstev Evropske unije. Tudi tukaj imamo torej dva delegirana tožilca, ki delujeta v Republiki Sloveniji z našim nacionalnim predstavnikom v Luksemburgu seveda. In ta spekter tudi mednarodnega povezovanja, na eni strani Eurojust, na drugi strani Evropsko javno tožilstvo in pa Državno tožilstvo v Republiki Sloveniji predstavljajo željo po čim večji sinergiji na področju Evropske unije, saj večino kaznivih dejanj, lahko tudi opažamo, ima tudi mednarodni element. In seveda to sodelovanje je nujno potrebno in tudi učinkovito in, bomo rekli, efikasno.

Kar se dotika še drugih zadev, ki se nanaša v okviru znotraj Republike Slovenije, bi želel poudariti neke temeljne oblike, hkrati pa seveda, da naglasim, da državni tožilci samo zavržemo okrog 61 do 62 % zadev. Zraven že drugih oblik, alternativnih, ki prispevajo k zmanjševanju sodnih zaostankov, tistih oblik še, lahko rečemo, vsaj še dodatnih nekje 20 %, od sporazumov o priznanje krivde do predlogov za kaznovalne naloge in pa poravnavanja, odloženega pregona. Tako da ta obseg dela državnega tožilstva oziroma državnih tožilcev je kar velik. Hkrati na drugi strani poskušamo tudi sodelovati oziroma spodbujati tudi poravnavanje in delo s poravnalci, ki so zunanje osebe, kot tudi v okviru odloženega pregona v okviru državnih tožilstev, da se sprejemajo tudi neke oblike zavračanja kazenskega pregona ob poskusu poravnav ali pa odloženega pregona. Na drugi strani seveda ne gre mimo dejstva, da imamo tudi tožilstva oziroma tožilstvo, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, ki se ukvarja z najzahtevnejšimi oblikami organiziranega kriminala, gospodarskega kriminala in korupcije, tukaj je v zadnjih letih moč opaziti velik napredek pri obtoževanju, sploh glede zadev, ki čakajo na sojenje pred pristojnimi sodišči, teh zadev je kar precej in lahko rečem, da tudi z gotovostjo upam trditi, da bodo ti kazalci progresivni oziroma bodo spodbudni tudi pri številu sojenj, ob zagotavljanju seveda določenega zadostnega števila državnih tožilcev, specializiranega na glavnih obravnavah in na narokih. Seveda problematik je veliko. Trenutno so z naše strani tudi razvidni posamezni postopki, ki čakajo na sojenje pred pristojnimi sodišči, te poskušamo reševati tudi v dialogu z vrhom sodstva na ta način, da se sprejemajo določeni ukrepi. Jaz sem že imel tako s preteklim predsednikom Vrhovnega sodišča kot tudi zdajšnjim predsednikom Vrhovnega sodišča že določene sestanke oziroma vsaj neformalne, z novim vodstvom, pričakujemo tudi skupne oblike sodelovanja pri odpravi vseh sodnih zaostankov, seveda v kolikšni meri se le da.

Vizija tožilstva je seveda tudi digitalizacija. Digitalizacija je zelo širši in pa splošen pojem, ki pa ga je treba zagotavljati ne samo s programi, kot smo razvideli v okviru našega notranjega kolektivnega dela, temveč tudi s kadri. V Sloveniji bo težko zadostiti digitalizaciji, v kolikor ne bomo imeli zadostno število kadrovskih virov, kadrovski viri so pa vezani na višino, torej tudi prejemkov, ki jih dobivajo pretežno gospodarstvo, večji del ali pa tujina, bomo rekli, tudi ima te naše kadre, ki nam odhajajo seveda in da bi zagotovili kvaliteten kader, tudi moramo vlagati v kadrovske vire informatikov, torej računalniških inženirjev in pa inženirjev programiranja, kajti ti so naša prihodnost v digitalizaciji Slovenije. Ne moremo biti vezani samo na par pravnih oseb v Republiki Sloveniji, ki se ukvarjajo s področjem digitalizacije, ampak tudi s temi notranjimi viri, ki soprispevajo k učinkovitejšemu delu in tudi poenostavljenemu delu. Na to se nanaša tudi moja vizija e-spisa oziroma e-kazenskih spisov od začetka vseh deležnikov, torej se že usklajujemo sicer s policijo, tožilstva in sodišč, da bi tudi poenostavili in tudi naredili postopke poenostavljene, hkrati pa ne samo za nas kot stranke, temveč tudi za stranke v postopkih, torej tudi za zagovornike in obdolžence in vse, ki imajo možnost vpogledovati v te spise. Seveda vezana so tudi sredstva na ta način, določene projekte že imamo, izvajamo ne samo na nacionalni bazi, ampak tudi na mednarodni bazi, kot so e-kodeks in pa še ostale, s katerimi sodelujemo z drugimi državami, posameznimi na področju Evropske unije in bomo uspešno, upam, rešili tudi kakšne stvari za Republiko Slovenijo v čim krajšem doglednem času.

Zahtevam se tudi kot eno izmed postopkov tudi za pohitritev disciplinskih postopkov pred disciplinskimi organi, mogoče tudi prenos disciplinskih postopkov, ker so to samostojni organi, niso podrejeni ne generalnemu tožilcu, ne Vrhovnemu tožilstvu, ne ne Državnotožilskem svetu, da se najde okvirna rešitev po vzoru in po predlogu tudi Sodnega sveta, da se ta umesti v nek del Državnotožilskega sveta, tudi spodbujati imenovanje direktorjev na posameznih državnih tožilstev, da se vodje tožilstev ne ukvarjajo s problematiko kadrov, finančnih virov in pa drugih stvari, temveč se izključno ukvarjajo s strokovno problematiko, hkrati pa, kot je že bilo poudarjeno na s strani predsednika Državnotožilskega sveta sem tudi predstavil, da se razmerje na Specializiranem državnem tožilstvu imenovanih in dodeljenih tožilstev spremeni v prid imenovanih in v večjem številu, tako da ne bremeni tudi drugih državnih tožilstev, da lahko razpisujejo svoja prosta mesta. Seveda v okviru tega moram poudariti, da seveda v Republiki Sloveniji imamo pretežno na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani velik kadrovski deficit in primanjkljaj tudi zaradi odhodov. To bo v prihodnosti velik izziv, da zagotovimo popolnitev največjega tožilstva v Sloveniji, ki obravnava tudi politično izpostavljene osebe v svojih zadevah, pa tudi večje število kaznivih dejanj, ki so zelo občutljiva in seveda tudi povezana s politično izpostavljenimi osebami. Tako da tukaj tudi mogoče nek poseben status dodeliti temu državnemu tožilstvu, ki se ukvarja s posebej zahtevnimi dejanji, ki so specifična.

Kar se tiče druge točke, ki se nanaša na način oblikovanja in za načrtovanje politike pregona, je vezano predvsem na predloge generalnega državnega tožilca, torej, da izdelamo politiko pregona, ki bo kredibilna, optimalna, z neko proaktivno vizijo državnega tožilstva. Seveda to pa ne gre mimo obravnave zadev tako na splošnih kolegijih, ki jih razpisuje generalni državni tožilec s strani vodij državnih tožilstev kot tudi pritožbenih kolegijev, oddelčnih sestankov, splošnih kolegijev, medresorskih sestankov. Samo na ta način se lahko uspešno oblikuje enotna politika pregona in tudi udejanja, kajti interes meni kot generalnemu državnemu tožilcu je, da se ta, kot sem že prej dejal, politika pregona izenači, da je tudi hkrati uspešna. Ob vseh trendih, ki se dogajajo, je nekako moč opaziti, da se tudi kazniva dejanja v določenih posameznih obdobjih menjujejo oziroma povečujejo, od, posebej bi izpostavil, korupcije, organizirane kriminalitete v večjih združb iz področja prepovedanih drog, ki tudi, lahko rečemo, tudi načenjajo nacionalno varnost Republike Slovenije in varnost državljanov kot tudi zdravje državljanov Republike Slovenije, na drugi strani seveda tudi, kot slišite, v zadnjem obdobju tudi medvrstniško nasilje, ki je zelo problematično in je ekshaliralo, bomo rekli, kar z danes na jutri je prišlo naprej. Seveda ni vse v državnem tožilstvu, ampak celotna družba, naloga celotne družbe v tej verigi je, da zagotavljamo te, ta odstopanja v negativno smer, da se odzovemo takoj. To je naša naloga in dolžnost in seveda v tistem delu naše dolžnosti, ki se nanaša na kazenski pregon tudi mladoletnih oseb od 14 do 16 oziroma od 16 do 18, mlajših mladoletnikov ali starejših mladoletnikov mora biti odziven, primeren, v sodelovanju z vsemi inštitucijami, ki so zadolžene tudi za skrb, od osnovnih šol, pa centrov za socialno delo, pa tudi drugih oblik pomoči, ki se poskuša zagotoviti torej mladostnikom. V svojem prednostnih obravnavanjih določenih vrst kriminalitete, kot sem že poudaril, pa je tudi korupcijska kriminaliteta izpostavljena, ampak opažamo, da je detekcija, torej zaznavanje in prijava teh kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji na izrazito nizki ravni. Seveda mi pričakujemo kazenske ovadbe oziroma ovadbe s strani prijaviteljev. V preteklosti žal temu ni bilo tako. Določeni izpostavljeni ljudje, ki so se izpostavljali kot žvižgači, niso bili zaščiteni, prepuščeni so bili sami sebi, posamezniki so tudi izgubili delovna mesta, posamezniki so se celo iz naših kazenskih postopkih, kjer so razkrili kazniva dejanja, celo odselili iz Republike Slovenije. To ni dober signal za Republiko Slovenijo, zato seveda ob predlaganem in sprejetem Zakonu o zaščiti prijaviteljev upamo na pozitivni korak pri temu, da se bodo ljudje ob sistemu tudi anonimnega prijavljanja prijavljali, torej prijavljali in detektirali ta kazniva dejanja. Kar se tiče le-tega, opažamo, da imamo več vrst korupcijske kriminalitete. Precej obsežno sem se razpisal v tem delu, ker v tem delu, ker sem videl, da postaja tudi v tem delu problematična situacija, sploh v delu na ta način, da se poskuša zagotoviti pri vseh deležnikih, ki se ukvarjajo, neko ožje sodelovanje, da vsak s svojimi soprispevki poskuša se odzvati nemudoma, sploh pri, lahko rečemo, pri javnih naročilih, kot smo izpostavili, korupcijske kriminalitete, sojenj, katera so bila tudi uspešna, s področja zdravstva. Kot vidite, precej že obsojenih, tudi potrjenih s strani Vrhovnega sodišča. Tako da tam so opazni napredki, seveda korupcija je pa tudi v drugih natečajnih, kjer je tudi oškodovana Republika Slovenija in proračun Republike Slovenije. Teh projektov je kar precej, pa rečemo ne samo zdravstvo, energetika, nacionalni projekti, saj vidite, vsi projekti, ki so se izvajale, lahko rečem tudi ne samo na področju zdravstva, tudi, bomo rekli, TEŠ 6 in pa vsi večji projekti so podvrženi kazenskemu pregonu, so določeni, ki so, so prispevki. Tako da težko je pričakovati, da bo državno tožilstvo regulator, državno tožilstvo je samo ultima ratio kot kazenski pregon, zato je tudi moje pričakovanje na področju korupcijske kriminalitete s strani določenih nadzornikov, nadzornih organov, da dejansko izpolnjujejo svojo nalogo v celoti in popolnoma, da popolnoma, da preprečujejo te anomalije oziroma ne bomo rekli, da tožilci ne bodo imeli dela, ampak prav in pravilno je, da se te anomalije sploh ne smejo dogajati, a ne, v javnem sektorju, kar se tiče, ker pretežni del je korupcija v tistem delu. Pa tudi v lokalnih skupnostih. Zato so naša pričakovanja tudi, da se bdi nad temi projekti že od vseh začetnih faz pa do končnih faz, da ni podvrženo, bomo rekli, kar velikim obtožnicam, z veliko število vpletenih oseb, z velikimi oškodovanji, z velikimi denarnimi zneski odškodnin in pa tudi denarnimi kaznimi, ki jih predpisujemo.

V obliki teh prioritet, kjer sem določal, gospodarska, korupcijska, organizirana kriminaliteta zoper okolje in prostor. Kot nova oblika, ki smo jo dodali, opažamo, je ta, bom rekel malo subjektivno, ta naša zelena Slovenija več ni tako zelena in ne postaja zelena kot se dejansko ljudje vsi zavedamo. Kaznivih dejanj s področja zoper okolje in prostor je v precejšnjem številu, kar veliko. Bomo rekli precej tudi odlaganja odpadkov, vidite določene iz medijev, ne samo odlaganje, tudi večje število, tudi spremljati treba, kako se ti odpadki v tranzitu prevažajo čez Republiko Slovenijo, ali obstajajo tudi kateri v Republiki Sloveniji ali se na nezakonit način odlagajo, lahko tudi sežigajo ali karkoli. Treba je nek objektiven pristop tukaj izvesti zato, da se, ker v tem je, v tej kriminaliteti, lahko rečemo, tudi velik finančni feedback s strani teh združb, ki se ukvarjajo z uničevanjem teh odpadkov oziroma z odlaganjem, nezakonitim odlaganjem teh odpadkov. Zato je treba tudi tukaj dodati določen prostor iniciacije tudi državnega tožilstva. Pa tudi sodelujemo s tem Ministrstvom za okolje in Inšpektoratom za okolje in prostor, smo ustanovili posebne delovne skupine, ki se sočasno sestajajo, tako kot se sestajajo delovne skupine, ustanovljene tudi za kršenje pravic delavcev in ranljivih skupin ljudi. Imamo sovražnega govora in pa kibernetskega kriminala, kjer so posamezne oblike, kot vidite tudi v zadnjem času. Mi že dalj časa polagamo tudi prioritete pri kibernetskem kriminalu, kjer spremljamo mednarodne trende in smo, tudi sodelujemo tako v mednarodnih sodelovanjih kot tudi na področju Republike Slovenije pri določenih kaznivih dejanjih zoper kibernetsko varnost. Tukaj imamo v vseh teh področjih, imamo tudi kontaktne točke, osebe, tožilce, ki so pooblaščeni tako v Republiki Sloveniji kot tudi v mednarodnem sodelovanju in lahko rečem, da naša sodelovanja so zelo uspešna. Seveda zahtevajo pa posebna specifična znanja ob sodelovanju drugih strokovnih virov, ne.

Omenil sem že prej medvrstniško nasilje, katerih so žrtve tudi ranljive osebe. Poleg otrok, ki so lahko žrtve, imamo tudi femicidi. Femicidi so posebna vrsta kategorij torej izvajanja, ki rezultirajo iz družinskega nasilja v oboje ali umore, partner, pretežno partnerka, ne. Tako da to so področja, ki jih je treba pravi čas zasledovati, pravi čas tudi uvesti po mojem mnenju tudi kakšne ukrepe na zakonodajni ravni, tudi v okviru prepovedi približevanj, bomo rekli kakšne, nanogice ali pa zapestnice za spremljanje teh osumljencev ali pa oseb, ki so še prvo v okviru prekrškovnega obravnavanja, kasneje lahko tudi v kazenskih postopkih. Kajti vidimo, da določene zadeve kljub izrečenim ukrepom prepovedi približevanja ne uspejo. Mi imamo tudi veliko število ukrepov priporov iz družinskega nasilja. Ta trend je konstanten, ne upada, zaradi tega se mora tudi družba spopadati z določenimi ukrepi odstranjevanja storilcev, ne. Se absolutno strinjam z vsemi predlagatelji, s tem, da se mora umikati storilca kaznivih dejanj, torej te storilce. V Sloveniji pa seveda lep institut varnih hiš, ampak varne hiše so za zatirane ženske z otroci. Teh varnih hiš je po Sloveniji kar precej veliko, v velikem številu in mi smo naredili, da smo umaknili žrtve kaznivih dejanj. To je zmotno, napačno ravnanje. Dajmo umakniti storilce kaznivih dejanj. To pa v štartu tako, da se jih s temi radikalnimi ukrepi, da se jih odstrani ne samo s prepovedjo približevanja, tudi s spremljanjem. Druge države nimajo problemov s tem, tako da tudi ne vidim, zakaj bi bilo v Sloveniji ta problem glede na to, da se kar konstantno izvršujejo nad temi ranljivimi skupinami, torej ali otroci ali partnerkami. Tako da seveda je pa tudi nova pojavna oblika v okviru tega, če smem samo dodati, tudi nasilje, ki se eskalira tudi pri najtežjih oblikah uboja, umora torej polnoletnih otrok nad starši oziroma nad svojimi starimi starši, kot spremljate tudi statistični podatki. To so vse trendi, ki se spreminjajo iz leta v leto. Seveda so na ta način tudi oblike preprečevanja, ki še imamo kar nekaj naloge, seveda ob sodelovanju vseh deležnikov, tako kot je tudi kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Seveda mi ves čas trdimo, da ni samo kazensko pravo tisto, ki bo reševalo to področje, v tujini, tudi v okviru Sveta Evrope imajo vsaj štiri kategorije oblik preprečevanja sovražnega govora. Prvi v okviru prekrškovnega prava. Mislim, da nedaleč nazaj, kakšen teden nazaj ste videli v eni izmed sosednjih držav, da so uvedli visoke prekrškovne kazni, drakonske kazni mi rečemo, za sovražni govor, kjer ni potreba po res kazenski represiji, na ta način, da se že v samem štartu z visokimi denarnimi kaznimi te storilce omeji, prepreči. Torej to je prvo, prekrškovne. Druge so civilne, odškodninske zadeve, odškodninske tožbe, tretje so administrativno-upravne prepovedi in pa seveda tudi omejitve na spletu za prepoved širjenja, ne vem, tudi lahko po nemškem modelu NetzDG zakona, ki ureja prepoved širjenja po spletu torej sovražnega govora in lažnih novic, tudi teh je kar precej, ne. In pa seveda na koncu, kot rečemo mi v kazenskem pravu, ultima ratio, kazenski pregon teh kaznivih dejanj, ki se ne odraža samo v členu 297., ko dajemo podatke, ampak so tudi skriti v kupu drugih kaznivih dejanj. Sploh v kategoriji zoper čast in dobro ime, kjer je kar, mislim, da osem kaznivih dejanj, kjer se skrivajo, pa tudi kot podoblika ogrožanja varnosti, poškodovanja tujih stvari, v vseh teh oblikah se lahko skriva zadaj sovražen govor, a ne. Tako da definicije same še ni. Nazadnje na eni izmed konferenc, kjer sem bil tudi aktivno soudeležen, je tudi bilo moč videti, da se pač v okviru Sveta Evrope pripravlja enotna definicija sovražnega govora in na ta način tudi poskus, ne vem ali bo na področju Evropske unije, mi smo takoj za to, da se enotna definicija tudi, ki bi se umestila v Kazenski zakonik, umesti. Kajti gledamo, v Republiki Sloveniji smo 2012 sprejeli spremembo Kazenskega zakonika, ki sicer uvršča Slovenijo med bolj blage, kar se tiče zakonskih okvirjev, določitve določil, ne, mislim, da smo med štirimi državami, ene države imajo zaradi pretekle in polpretekle zgodovine zelo restriktivna kazenska določila v kazenskem zakoniku, nekatera manj, seveda družbeni trendi, gibanja in pa to pa so tisti, ki lahko vplivajo tudi na spremembo kazenske zakonodaje. Pa tudi prekrškovne, tudi medijska zakonodaja se spreminja, prekrškovna zakonodaja, tako da skozi vse te oblike so lahko podane pobude v okviru tega, da se spreminja tudi Kazenski zakonik, v kolikor je temu potreba.

V okviru starejših nerešenih zadev že imamo utečeno digitalno prakso. Torej vodje državnih tožilstev so v okviru teh, seveda nadzorujejo delo državnih tožilcev in tožilcev pri delu na posameznih zadevah in jim podaljšujejo posamezne roke v kolikor je to upravičeno in utemeljeno, tako da tukaj bomo samo nadgrajevali pri določenih pregledih zadev, ki stojijo na samih sodiščih, da je treba mogoče spodbuditi in opozoriti sodišča na razpisovanje glavnih obravnav. Pri načrtu zagotavljanja javnosti in pregleda preglednosti dela, mogoče tudi kakšne »public press prosecutor-je«, torej javne, torej državne tožilce v okviru kot neke »press speaker-je«, torej, javne govorce.

Ukrepi zagotovo…, za zagotovitev ciljev, kot zadnji izmed teh točk je moč ugotoviti, da se pač dela na tem in seveda je v projektu, da se zagotovi državnemu tožilstvu 268 državnih tožilcev. Razpisi so že zunaj za določen del, za določen del šele poimenovanje določenega dela, ki bodo sprostili. Seveda je želja, da se tudi čim prej uvede enovit tožilec, na ta način morebiti teh čakalnih vrst za spraznitev mest ne bo potrebno in bodo se uvedle tudi zapolnitve po vzoru enovitih sodnikov. Seveda, treba se tudi ozirati na, v prihodnosti, na izrek in pristope k predlaganju kazenskih sankcij. Ena izmed njih je že projekt, ki sem ga prej uvedel, da bo poenostavil tudi pripomočke državnim tožilcem, da bo čim bolj usklajena kaznovalna politika v Republiki Sloveniji. Na ta način bomo tudi poskušali zagotoviti enotnejši pristop. Seveda velikokrat so izraženi bili tudi posamezni instituti, ki niti niso v Zakonu o kazenskem postopku predvideni, zakaj jih ne uporabljamo oziroma zakaj jih ne uporabljamo bolj, seveda ne za vsako ceno, seveda ob primerni zakonski ureditvi teh institutov, da ne prihaja potem do spodbujanja oziroma vlaganja pobud za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem, da so nezakoniti, na drugi strani pa seveda vztrajam pri tem, da kaznovalna politika kazenskih sankcij mora obstati, da ne razvodeni, da ne postane, tako bi rekli za laično javnost, naša kaznovalna politika mila, zelo mila, ne. Tukaj moramo držati pač svoj nivo izrekanja kazenskih sankcij in upam, da bomo na tem uspešni.

Seveda, kar se tiče transparentnosti dela Državnega tožilstva, smo že uvedli zbije(?), tako imenovani BI orodje(?), lahko vpogledujete različne statistične podatke na naših spletnih straneh, tako za laično javnost, ki se mesečno »refrešajo«, glede različnih oblik, tako da vam, tudi, rad včasih sam pogledam, tako, koliko se spremlja to, na drugi strani pa so seveda verodostojna tudi skupna letna poročila, ki jih vsako leto izdajamo, seveda pa tudi poročila mednarodnih organov, kot so Eurojust, Scoreboard, torej Evropske komisije, GRECO-ta, OECD-ja. Pri vseh teh organizacijah smo tudi soudeleženi pri ocenjevanju Republike Slovenije in naša naloga in cilj je tudi, da sama Republika Slovenija »rangira« zelo visoko na teh ratingih, pretežno zaradi dejstva, ker je vezan tudi ugled Republike Slovenije v tujini, v okviru tudi izvrševanja kazenskega pregona.

Seveda, moja naloga in zaveza kot generalnega državnega tožilca in seveda, če mi bo dana ta, to zaupanje v prihodnjih 6. letih, je seveda, da je odgovornost na tej ravni, da ves čas poskušamo spodbujati in biti boljši, seveda ob seveda kadrovskih in materialnih virih, ki so pa predpogoj za delovanje državnega tožilstva.

Tako bi bila moja predstavitev na kratko.

Hvala lepa.

Ja, najlepša hvala.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslance. Želi kdo besedo? (Da.)

Ja, izvolite… Izvolite, kolega Kaloh.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo!

Zdaj, spoštovani kolegi poslanci, poslanke spoštovani kandidat gospod Šketa.

Zdaj v SDS smo seveda obrazložen predlog Državnotožilskega sveta s kandidatovim šestletnim strateškim programom, smo si ga res dobro pogledali. Zdaj mene veseli seveda kot mariborskega poslanca, da ste vi svojo kariero začeli v Mariboru na tožilstvu, kot je bilo rečeno. Zdaj gospod Pečovnik je dejal, da ste na ustnem razgovoru prepričljivo in suvereno podajali odgovore, tako da tudi jaz upam, da tudi tukaj danes boste enako prepričljivo in suvereno podali odgovore na naša vprašanja. Zdaj ta vaš strateški program za obdobje 2023-2029, jaz pravim, da je zdaj to ena plat kovanca. Seveda smo pa tukaj tudi zato, da pa vendarle vprašamo, kaj tudi z vašim rezimejem obdobja, tega šestletnega, ki ste pa ga že zaključili, ne, ki se seveda tudi logično potem nanaša na naslednje obdobje, če vam bodo podani potem glasovi v samem parlamentu.

Zdaj, jaz vas bi najprej rad vprašal, kako bi zdaj, nekaj so že govorili o pripadu državno tožilskih zadev, kako bi jih, vi zdaj vidite, da bi ga lažje in učinkovitejše obvladovali, predvsem v vpisniškem delu, če bi bila zadeva digitalizirana, nekaj ste že ugotovili o tej digitalizaciji. Zdaj, koliko ste v tem preteklem šestletnem obdobju dejansko delali na procesu digitalizacije, v kakšnem obsegu? To boste znali povedati. In pa jaz sem vas poslušal pozorno. Rekli ste, da seveda vam kadrovski viri na falijo na tem informativnem področju, na področju informatike. Pozdravljamo, da bodo nekoč nekdaj ti e-kazenski vpisi tudi urejeni tako kot je potrebno zaradi hitrejšega, bolj ažurnega delovanja tožilstva, se pravi na ravni, ne, vseh deležnikov, policije, tožilstva, sodišč. In ker radi ne pod to Vlado govorimo o časovnicah, me pač zanima kdaj bodo ti e-kazenski vpisi nekako v popolnosti zaživeli.

Zdaj nadalje, ko ste govorili, gospod Šketa, o disciplinskih postopkih, pa o pohitritvi, tudi to jaz kot poslanec pozdravljam. Zdaj vi poznate kodeks državnotožilske etike do obisti, ne, tudi tožilci ga verjetno poznajo, pa vendarle, glejte, ko gre za ugled in integriteto državnih tožilcev, ne, pa beremo kako določeni tožilci, je bil en primer ene državne tožilke, ki so jo večkrat ujeli alkoholizirano, ne, gospa še vedno opravlja službo. Zato me zanima, kako v smislu disciplinskih kršitev vi kot predstojnik tožilstva to komentirate, da se enostavno v smislu disciplinskih kršitev takšnih tožilcev praktično nič ne zgodi. To me zanima.

Zdaj v zadnjih šestih letih ste sprejeli kakšne ukrepe za boljšo organizacijo in hitrejše obravnavanje zadev na samih okrajnih državnih tožilcih, okrožnih državnih tožilcih v smislu načina dodeljevanja zadev državnim tožilcem, da se seveda sama organizacija pospeši, da se hitreje, hitrejše obravnava zadeve? Mi smo tudi bili v naši poslanski skupini, smo zelo bili pozorni na dogajanje na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ker smo res videli, da je dosti, res, da rečem, izjemno veliko zadev je bilo zavrženih na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Mi smo potem, v času naše Vlade smo sprejeli oziroma novelirali 169. člen Zakona o državnem tožilstvu, ste bili takrat tudi na sprejemanju te zakonodaje, ko smo vas vabili tudi zaradi vašega, vaših mnenj, stališč, kjer je seveda pred samim zavrženjem bilo potrebno pridobiti sopodpis vodje posameznega okrožnega državnega tožilstva in pa seveda dodatnega tožilca. Bilo je nekaj ostrih kritik na to temo, ampak vendarle po naši oceni je potem to bila dobra rešitev, da niso se tako masovno ovadbe zavrgle. In seveda zdaj na tej točki me zanima zdaj, ko teh omejitev ni, žal je naslednja Vlada takoj ob nastopu svojega mandata to določbo razveljavila na našo žalost, kako zdaj vendarle na tem matičnem oziroma ljubljanskem tožilstvu to na nek način kontrolirati oziroma zamejiti, da ne bo spet takšnega velikega zavrženja zadev. Zdaj čisto z operativnega vidika pa me zanima pri recimo podajanju kazenskih ovadb na zapisnik pri tožilcih, pri tožilstvih. Imeli smo tudi primere ko so bili ovaditelji tudi osebe, ki so bili, pa, da rečem prijazno, bolj temperamentne, bolj temperamentne, so tudi bile nekatere s kriminalno preteklostjo. V kontekstu varnosti zaposlenih me zanima, kaj ste v času vašega mandata ukrenili za na področju varovanja vašega lastnega kadra in tudi v končni fazi stavb državnih tožilcev, vendarle gre za državno lastnino. To me zanima.

V času vašega prvega mandata je zaživelo evropsko javno tožilstvo. Koliko primerov po vašem vedenju sta zdaj rešili ta dva delegirana javna tožilca? In, kako pogosto ste vi sami iz, bi rekel, slovenskega tožilstva vstopali zadeve v reševanje? In pa, kako sami vi ocenjujete uspeh evropskega javnega tožilstva v praksi?

Nekaj besede še o specializiranem državnem tožilstvu. V vsakem letnem poročilu praktično na vrsto let opozarjajo, da se njihovo delo ne more vrednotiti na enak način kot delo drugih tožilcev, tožilstev, da so pač določeni parametri, s katerimi se ocenjuje hitrost in kakovost reševanja teh, drugačni zaradi teže in specifike kazenskih zadev in da pač ta merila za njih niso uporabna. Kako gledate vi na to zadevo? Ste mogoče že vzpostavili kakšen poseben režim vrednotenja njihovega dela? Če pa ne, do kdaj nameravate to storiti in seveda pod rejeno vprašanje časovnica tega podjema?

Gospod Šketa, če boste izvoljeni na funkcijo, še enkrat, generalnega državnega tožilca, kaj boste zdaj storili, da boste v svoje vrste privabili, povabili, privabili, povabili čim več usposobljenih pravnikov? Vi zdaj sami ste dejali, da nekako 268 državnih tožilcev potrebujete za nemoteno delo. Ampak moje vprašanje je, kaj vi sami boste kot predstojnik naredili, da bodo državno tožilsko funkcijo res opravljali dobri, da ne rečem najboljši pravniki?

Ker smo pri specializiranem državnem tožilstvu ne moremo mimo tega, kako naj to okaraktiziram, to ne morem reči, da je bil zdrs, ampak ena velika šlamastika, ki je tudi v končni fazi bilo kaznivo dejanje, se pravi izdaje tajnih podatkov s strani vpisničarke. To se je zgodilo v vašem prvem mandatu. Ste po tem dogodku znotraj tožilstva ukrepali? Do takšnih dejansko kaznivih dejanj ne bi prihajalo znotraj same državno tožilske organizacije in tudi, če vi zdaj sami varnostno preverjate kandidate za zaposlitev, mislim v okviru Državnega tožilstva v celoti? Če vi to opravljate na tožilstvih? In, če pri tem sodeluje tudi kakšna zunanja institucija pri tem preverjanju teh varnostnih postavk zaposlenih, bodočih zaposlenih?

Gospod Šketa, glede na to, jaz sem sicer postavljal že poslansko vprašanje pravosodni ministrici, na njega še nisem prejel odgovora v zakonitem roku, pa zdaj ste tu z nami, boste to tudi povedali. Takrat januarja prejšnje leto, ko ste šli na obisk, ko so vas povabili v Moskvo k njihovemu generalnemu državnemu tožilcu, mislim, da se piše Karakrasnov. Ta oseba je že takrat bila pač na spisku oseb, ki so zaradi hudih kršitev človekovih pravic, so jim bili neki ukrepi že s strani EU izrečeni. Pa me zanima, ne, vi ste to verjetno poznali, ta dejstva, ste pred tem obiskom imeli kakšne, ne vem, moralno etične pomisleke se tega obiska vašega udeležiti? Šlo je tik, mislim, mesec dni preden je Rusija napadla Ukrajino. Zdaj me pa zanima čisto operativno, takrat ste podpisali načrt oziroma program sodelovanja za 2022 in 2023 z enimi prav navedenimi idejami, kaj bi delali, sodelovali na tem in onem področju, sklicevali nekakšne okrogle mize in tako dalje. Me zanima, če ta program sodelovanja z Vrhovnim državnim tožilstvom Ruske federacije še vedno v veljavi? Če je, zakaj je še vedno v veljavi? Če ne, je bil preklican in na kateri datum? To me zanima zdaj v tem uvodnem delu. Hvala lepa.

Samo trenutek, prosim. Bomo naredili še malo, bomo še pobrali vprašanja, pa boste potem na več hkrati odgovorili, če je seveda interes. Želi še kdo besedo? Darko Krajnc, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav gostom in kolegom.

Uvodoma se moram zahvaliti za zelo široko podano poročilo in tudi predvsem predloge programa za naslednjih šest let in kje naj bi stvari izboljšali. Definitivno stvari, ki ste jih omenjali, so problem v slovenskem sodnem sistemu, pomanjkanje občutka pravičnosti tudi pri ljudeh, ki vidijo vse te velike opevane primere, ki ne doživljajo sodnih epilogov, korupcije, nasilja, organiziranega kriminala, pa tudi v zadnjem času veliko sovražnega govora in drugačnih oblik nasilja. Me pa definitivno od vsega v tem poročilu oziroma predlogih najbolj zbode v oči to, da Slovenija še vedno nima urada za odvzem premoženjske koristi, kjer so bile države članice Evropske unije s strani Evropske komisije pozvane, da tega ustanovijo do leta 2014. To pomeni, da deset let zamujamo, še vedno nimamo takega urada. Verjetno bi to pripomoglo k več transparentnosti na tem področju, pa predvsem kakem odvzemu nepojasnjenega premoženja, premoženja nepojasnjenega izvora in spremljanju. Tu smo pa itak Slovenci verjetno mojstri v svetovnem merilu. Naj omenim Slovenija, edina članica EU, ki tega nima narejenega, smo pa mojstri tega, da nimamo podatkov, da je vse netransparentno, da je nemogoče državnim ustanovam, ki so odgovorne za delovanje in učinkovito trošenje javnega denarja pridobiti podatke, tudi podatke o premoženjski koristi oziroma sploh premoženjskem stanju in pozdravljam to, da si prizadevate za vzpostavitev nekih enotnih evidenc združenih s strani različnih organov, podprtih verjetno s pomočjo digitalizacije in nekaj podpornega kadra, ker to definitivno je rak rana Slovenije.

Zdaj, če se še malo dotaknem vladavine prava pa termina pravno varstvo. Velikokrat sem že tu notri izpostavil, da se meni pravno varstvo zdi zgolj neka fraza, ki je zlorabljena s strani kriminalcev in poštenim ljudem ne služi, zloraba postopkov že v štartu, da sploh ne pride do obravnav, tega se dogaja veliko. Kako lahko pri tem pomagamo poslanci, Vlada? Kje je potrebno zakonodajo spremeniti, sprejeti, da se bo tem stvarem streglo drugače? Kriminalci so vedno korakali dva v prednosti, ker se ne rabijo držati nobenih pravil, mi pa imamo sprocesiran pravni sistem, kjer moramo verjetno tudi zaradi določenih korakov v postopkih, sami sebe postavljamo še dva koraka nazaj in je nemogoče verjetno tudi odkrivati in pridobivati relevantne podatke. Tudi pri premoženju, če govorimo o raznoraznih zelo odmevnih primerih v javnosti, kjer nekateri svoje premoženje prenašajo na sorodnike, na prijatelje in podobno, verižijo lastništva, zgodi se pa malo ali pa nič.

Zdaj glede pripada in ovadb, me zanima. Koliko dela ima tožilstvo z recimo ovadbami po Kazenskem zakoniku zaradi posedovanja mehkih drog, na primer marihuane. Mislim, da je teh primerov skoraj 2 tisoč, ker na periferiji policija drugače obravnava tiste, ki imajo za lastno uporabo nekaj sadik ali pa kako travo in gre to po kazenskem postopku, v velikih mestih ponavadi o ZPPD, kjer je to prekršek. S tem, recimo Nemčija gre zdaj v spremembo zakonodaje, kjer bodo do določene mere stvari sploh razbremenili tožilstva, sodišča in s tem zmanjšali pripad zadev in celo za 1,5 milijarde je ocena vrednosti, bodo imeli manj stroškov z delovanjem na tem področju.

Pri nasilju v družini pa v zadnjih dnevih videnem tem spletnem nasilju, ki je predvajano, me zanima, kakšne ukrepe. Bilo je omenjeno tudi zapestnice in podobne stvari, za spremljanje tistih, ki so nasilni, pa predvsem pozdravljam to izločanje iz družine nasil nasilneža, ne pa kontra, ne. Mi ljudi, ki so ustrahovani in priče, ki so žrtve nasilja, damo stran iz svojega doma.

Medijska zakonodaja. Veliko imamo tako imenovanih slap tožb, kjer se pač nekdo postavi v obrambni položaj in že napade prijavitelja ali pa medij, ki razkriva določene stranpoti. Kako je možno te stvari zaobiti, da ne bodo teh manevrskih tožb toliko vlagali?

Hitri postopki, ki ste jih omenili, fast track sojenje. Me zanima, kako uravnotežiti kaznovalno politiko na tem področju pa predvsem pohitriti postopke. Kaj bi bilo potrebno tukaj spremeniti?

Pri tej agenciji me še zanima, omenjena je dodaten urad. Ali ni to možno v sklopu enega urada, ki vodi zavarovanje premoženja in dela s tem premoženjem? A je to mogoče prenesti tudi na kakšno že obstoječo ustanovo, ki upravlja z državnim premoženjem? To.

Pa še ena stvar me zanima. Pri Zakonu o zaščiti prijavitelja, koliko menite, da bo to vplivalo na delo naprej, predvsem pri prijavah raznih koruptivnih praks?

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji je prijavljen Andrej Hoivik, izvolite.