Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 35. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in drugega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e klopi, vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 35. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 14. aprila 2023 s sklicem seje. In sicer bomo začeli z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 57 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 57.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOGA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2024 DO 2026.

Predlog odloka je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavniku, predstavnici Vlade.

Izvolite, državna sekretarka iz Ministrstva za finance, mag. Saša Jazbec, beseda je vaša.

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 35. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in drugega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e klopi, vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 35. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 14. aprila 2023 s sklicem seje. In sicer bomo začeli z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 57 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 57.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOGA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2024 DO 2026.

Predlog odloka je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavniku, predstavnici Vlade.

Izvolite, državna sekretarka iz Ministrstva za finance, mag. Saša Jazbec, beseda je vaša.

Spoštovana, spoštovani.

Srednjeročni fiskalni okvir oziroma Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 je pomemben instrument vodenja fiskalne politike in drugih politik, saj predstavlja fiskalni prostor, ki je državi na voljo. V programu stabilnosti 2023, ki je priložen fiskalnemu okviru, je njegova podrobnejša vsebinska obrazložitev, za katero dovolite, da jo predstavim.

Po štirih letih odsotnosti se vračajo fiskalna pravila, zato bo smer fiskalne politike zaznamovalo postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja proti referenčni vrednosti 60 % bruto domačega proizvoda, ki bo hkrati omogočalo ustrezno podporo gospodarski rasti. Skladno s temi izhodišči vlada za leto 2024 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 2,8 % bruto domačega proizvoda, ki se nato postopno nadalje znižuje v prihodnjih letih na 2,2 % BDP leta 2025 in 1,3 % BDP v letu šestindvajset. V načrtovanem obdobju izdatki rastejo počasneje od rasti nominalnega potencialnega bruto domačega proizvoda, sočasno pa se ohranja visok delež javnih investicij, financiran pretežno iz evropskih sredstev ob zagotavljanju ustrezne lastne udeležbe, ki bo v povprečju znašal več kot 5 % bruto domačega proizvoda. Obseg javnih financ na letni ravni znaša preko 30 milijard evrov, v letu 2026 celo 23 … Celo 32,5 milijard.

Domači Zakon o fiskalnem pravilu nalaga, da se v srednjeročnem okvirju, torej odloku, definirajo zgornje meje izdatkov in saldi za vse štiri blagajne javnega financiranja. Fiskalni okvir je pripravljen na podlagi spomladanske napovedi Urada za makroekonomske raziskave in razvoj, javnofinančne slike preteklega leta in ob upoštevanju obstoječe že sprejete zakonodaje. Za državni proračun je ob teh predpostavkah načrtovan primanjkljaj v višini 2,3 % BDP v letu 2024, 1,6 % v letu 2025 in 1,2 v letu 2026. Skladno s temi saldi določena zgornja meja izdatkov, ki se giblje na ravni dobrih 15 milijard evrov na leto, upošteva višje odhodke pri tekočih transferih v sklade socialnega zavarovanja za financiranje zdravstvene in pokojninske blagajne, visoke redne uskladitve pokojnin in dolgotrajno oskrbo. Zvišujejo se tudi vplačila v proračun EU, stroški obresti, izdatki za znanost. Prav tako so načrtovani odhodki za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost in za zagotavljanje prehodne likvidnosti. Pri načrtovanju odhodkov za kohezijska sredstva je upoštevan izvedbeni načrt programa 2021-2027. Za lokalne enote sektorja država, torej za občine, odlok v letu 2024 predvideva pretežno uravnotežen saldo, v naslednjih dveh letih pa rahel presežek v višini 0,1 bruto domačega proizvoda. Ob tem bodo zgornje meje izdatkov v kumulativni višini okrog 3 milijarde evrov v prihodnjih letih omogočale izvajanje zakonskih nalog občin, pravočasno porabo sredstev EU in izvajanje zastavljenega investicijskega cikla. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno se za razliko od prakse v preteklih letih določa zgolj zgornja meja izdatkov. Obseg izdatkov za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je nominalno najhitreje rastoča blagajna in leta 2026 znaša 8,7 milijard evrov, omogoča izvajanje pokojninske in invalidske zakonodaje in ob tem upošteva redno usklajevanje pokojnin. Za zdravstveno blagajno, ki je na letni ravni težka preko 5 milijard evrov, se zgornja meja določa ob upoštevanju makroekonomskih napovedi sprejetih zakonskih sprememb, sprejete interventne zakonodaje za stabilizacijo zdravstvenega sistema ter finančnih učinkov Zakona o dolgotrajni oskrbi. Fiskalni svet je odlok in s tem smer fiskalne politike v letih 2024-2026 ocenil pozitivno, ob tem pa opozoril na tveganja, ki so pri srednjeročnem načrtovanju inherentno prisotna in se jih Vlada zaveda, zato bosta v končno verzijo programa stabilnosti vključeni analizo občutljivosti javnega dolga in na analizo občutljivosti javnofinančnih prihodkov. Opozoril je tudi na dolgoročno vzdržnost javnih financ, katere pomembnosti se Vlada zaveda, zato bo v fiskalni okvir ustrezno vključila finančne učinke reform, ko bodo sprejete. Spoštovani, fiskalni okvir bo osnova za pripravo državnih proračunov 2024-2025, ki se jih bomo lotili takoj po praznikih. Predlagam, da predlog sprejmete.

Hvala lepa.

Spoštovana, spoštovani.

Srednjeročni fiskalni okvir oziroma Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 je pomemben instrument vodenja fiskalne politike in drugih politik, saj predstavlja fiskalni prostor, ki je državi na voljo. V programu stabilnosti 2023, ki je priložen fiskalnemu okviru, je njegova podrobnejša vsebinska obrazložitev, za katero dovolite, da jo predstavim.

Po štirih letih odsotnosti se vračajo fiskalna pravila, zato bo smer fiskalne politike zaznamovalo postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja proti referenčni vrednosti 60 % bruto domačega proizvoda, ki bo hkrati omogočalo ustrezno podporo gospodarski rasti. Skladno s temi izhodišči vlada za leto 2024 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 2,8 % bruto domačega proizvoda, ki se nato postopno nadalje znižuje v prihodnjih letih na 2,2 % BDP leta 2025 in 1,3 % BDP v letu šestindvajset. V načrtovanem obdobju izdatki rastejo počasneje od rasti nominalnega potencialnega bruto domačega proizvoda, sočasno pa se ohranja visok delež javnih investicij, financiran pretežno iz evropskih sredstev ob zagotavljanju ustrezne lastne udeležbe, ki bo v povprečju znašal več kot 5 % bruto domačega proizvoda. Obseg javnih financ na letni ravni znaša preko 30 milijard evrov, v letu 2026 celo 23 … Celo 32,5 milijard.

Domači Zakon o fiskalnem pravilu nalaga, da se v srednjeročnem okvirju, torej odloku, definirajo zgornje meje izdatkov in saldi za vse štiri blagajne javnega financiranja. Fiskalni okvir je pripravljen na podlagi spomladanske napovedi Urada za makroekonomske raziskave in razvoj, javnofinančne slike preteklega leta in ob upoštevanju obstoječe že sprejete zakonodaje. Za državni proračun je ob teh predpostavkah načrtovan primanjkljaj v višini 2,3 % BDP v letu 2024, 1,6 % v letu 2025 in 1,2 v letu 2026. Skladno s temi saldi določena zgornja meja izdatkov, ki se giblje na ravni dobrih 15 milijard evrov na leto, upošteva višje odhodke pri tekočih transferih v sklade socialnega zavarovanja za financiranje zdravstvene in pokojninske blagajne, visoke redne uskladitve pokojnin in dolgotrajno oskrbo. Zvišujejo se tudi vplačila v proračun EU, stroški obresti, izdatki za znanost. Prav tako so načrtovani odhodki za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost in za zagotavljanje prehodne likvidnosti. Pri načrtovanju odhodkov za kohezijska sredstva je upoštevan izvedbeni načrt programa 2021-2027. Za lokalne enote sektorja država, torej za občine, odlok v letu 2024 predvideva pretežno uravnotežen saldo, v naslednjih dveh letih pa rahel presežek v višini 0,1 bruto domačega proizvoda. Ob tem bodo zgornje meje izdatkov v kumulativni višini okrog 3 milijarde evrov v prihodnjih letih omogočale izvajanje zakonskih nalog občin, pravočasno porabo sredstev EU in izvajanje zastavljenega investicijskega cikla. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno se za razliko od prakse v preteklih letih določa zgolj zgornja meja izdatkov. Obseg izdatkov za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je nominalno najhitreje rastoča blagajna in leta 2026 znaša 8,7 milijard evrov, omogoča izvajanje pokojninske in invalidske zakonodaje in ob tem upošteva redno usklajevanje pokojnin. Za zdravstveno blagajno, ki je na letni ravni težka preko 5 milijard evrov, se zgornja meja določa ob upoštevanju makroekonomskih napovedi sprejetih zakonskih sprememb, sprejete interventne zakonodaje za stabilizacijo zdravstvenega sistema ter finančnih učinkov Zakona o dolgotrajni oskrbi. Fiskalni svet je odlok in s tem smer fiskalne politike v letih 2024-2026 ocenil pozitivno, ob tem pa opozoril na tveganja, ki so pri srednjeročnem načrtovanju inherentno prisotna in se jih Vlada zaveda, zato bosta v končno verzijo programa stabilnosti vključeni analizo občutljivosti javnega dolga in na analizo občutljivosti javnofinančnih prihodkov. Opozoril je tudi na dolgoročno vzdržnost javnih financ, katere pomembnosti se Vlada zaveda, zato bo v fiskalni okvir ustrezno vključila finančne učinke reform, ko bodo sprejete. Spoštovani, fiskalni okvir bo osnova za pripravo državnih proračunov 2024-2025, ki se jih bomo lotili takoj po praznikih. Predlagam, da predlog sprejmete.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog odloka je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance, za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Andreji Kert.

Izvolite.

Hvala lepa.

Predlog odloka je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance, za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Andreji Kert.

Izvolite.

Hvala lepa predsedujoča. Gospa državna sekretarka, kolegi, kolegice, ostali prisotni.

Odbor za finance je na 20. nujni seji dne 20. 4. 2023 kot matično delovno telo obravnaval Predlog Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2024-2026, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odboru je bilo poleg predloga odloka predloženo še ocena Fiskalnega sveta, povzetek ocene Fiskalnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta in mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na seji so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Fiskalni svet ter Zakonodajno-pravna služba. Uvodno dopolnilno obrazložitev je podal minister za finance, ki je predstavil predlog odloka s priloženimi dokumenti. Pojasnil je, da bo v prihodnjih letih fiskalno politiko zaznamovalo postopno znižanje javnofinančnega primanjkljaja, saj se bo v letu 2024 prenehala uporabljati splošna odstopna klavzula. V obdobju na katerega se nanaša predlog odloka bo ključno zagotoviti postopno odpravo javnofinančnega primanjkljaja na način, ki bo podpiral gospodarsko rast in zagotavljal postopno zniževanje javnega dolga proti referenčni vrednosti 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. V nadaljevanju je minister predstavil besedilo predloga odloka in ključne kazalnike, ki bodo vplivali na javnofinančno politiko v predvidenem obdobju. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno se v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu določa le zgornja meja izdatkov, saj mora biti saldo izravnan. Ob zaključku predstavitve je opozoril, da bodo načrti glede fiskalne politike nadalje dopolnjeni, ko bodo na ravni Evropske unije dogovorjene spremembe glede fiskalnih pravil. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da na predlog odloka služba ni imela pripomb. Predsednik Fiskalnega sveta je poudaril, da je pošiljanje gradiv tokrat v celoti potekalo skladno s predvidenimi roki. Ocena Fiskalnega sveta se nanaša na osnutek programa stabilnosti 2023, saj se ta še lahko spremeni. Izpostavil je pomen verodostojnega srednjeročnega načrtovanja in predstavil ključne ugotovitve iz mnenja Fiskalnega sveta, ob tem je pojasnil, da je naravnanost fiskalne politike predvidena v srednjeročnih proračunskih dokumentih v povprečju nevtralna, a z omejenim manevrskim prostorom. Fiskalna politika mora izpolnjevati svoje osnovne naloge, bistvenega pomena pa bo uporaba ciljanih ukrepov, ki morajo nadomestiti neciljane ukrepe uvedene v obdobju preteklih kriz. Projekcije iz osnutka programa stabilnosti so pretežno realistične oziroma so glede na makroekonomske napovedi skladne z načelom previdnosti, prisotna pa so nekatera tveganja. Predsednik Fiskalnega sveta je izpostavil tudi pomen sistemskega naslavljanja razvojnih izzivov ter pri tem posebej opozoril na izzive povezane z vzdržnostjo sistemov socialnega varstva.

Minister za finance je predstavil stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, pojasnil je, da se Vlada v pretežnem delu strinja s stališčem Fiskalnega sveta, hkrati se Vlada zaveda pomena dolgoročne vzdržnosti javnih financ in namerava te izzive ustrezno nasloviti. Na seji je sodelovala tudi direktorica Umarja, ki je podala nekatera pojasnila glede obdobja od leta 2024 do 2026. V tem obdobju se pričakuje ponovna krepitev izvoza, krepitev investicij zasebnega sektorja ter zasebne potrošnje, prihodnje leto pa se pričakuje rahla upočasnitev investicijske dejavnosti zaradi zaključka finančnega okvira, temu pa bo predvidoma sledila rast te dejavnosti. Razprave članov odbora ni 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga odloka in jih sprejel.

Odbor za finance kot matično delovno telo tako k predlogu, da odloka ni sprejel amandmajev in Državnemu zboru predlaga, da predlog odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 sprejme v predloženem besedilu.

Hvala lepa predsedujoča. Gospa državna sekretarka, kolegi, kolegice, ostali prisotni.

Odbor za finance je na 20. nujni seji dne 20. 4. 2023 kot matično delovno telo obravnaval Predlog Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2024-2026, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odboru je bilo poleg predloga odloka predloženo še ocena Fiskalnega sveta, povzetek ocene Fiskalnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta in mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na seji so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Fiskalni svet ter Zakonodajno-pravna služba. Uvodno dopolnilno obrazložitev je podal minister za finance, ki je predstavil predlog odloka s priloženimi dokumenti. Pojasnil je, da bo v prihodnjih letih fiskalno politiko zaznamovalo postopno znižanje javnofinančnega primanjkljaja, saj se bo v letu 2024 prenehala uporabljati splošna odstopna klavzula. V obdobju na katerega se nanaša predlog odloka bo ključno zagotoviti postopno odpravo javnofinančnega primanjkljaja na način, ki bo podpiral gospodarsko rast in zagotavljal postopno zniževanje javnega dolga proti referenčni vrednosti 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. V nadaljevanju je minister predstavil besedilo predloga odloka in ključne kazalnike, ki bodo vplivali na javnofinančno politiko v predvidenem obdobju. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno se v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu določa le zgornja meja izdatkov, saj mora biti saldo izravnan. Ob zaključku predstavitve je opozoril, da bodo načrti glede fiskalne politike nadalje dopolnjeni, ko bodo na ravni Evropske unije dogovorjene spremembe glede fiskalnih pravil. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da na predlog odloka služba ni imela pripomb. Predsednik Fiskalnega sveta je poudaril, da je pošiljanje gradiv tokrat v celoti potekalo skladno s predvidenimi roki. Ocena Fiskalnega sveta se nanaša na osnutek programa stabilnosti 2023, saj se ta še lahko spremeni. Izpostavil je pomen verodostojnega srednjeročnega načrtovanja in predstavil ključne ugotovitve iz mnenja Fiskalnega sveta, ob tem je pojasnil, da je naravnanost fiskalne politike predvidena v srednjeročnih proračunskih dokumentih v povprečju nevtralna, a z omejenim manevrskim prostorom. Fiskalna politika mora izpolnjevati svoje osnovne naloge, bistvenega pomena pa bo uporaba ciljanih ukrepov, ki morajo nadomestiti neciljane ukrepe uvedene v obdobju preteklih kriz. Projekcije iz osnutka programa stabilnosti so pretežno realistične oziroma so glede na makroekonomske napovedi skladne z načelom previdnosti, prisotna pa so nekatera tveganja. Predsednik Fiskalnega sveta je izpostavil tudi pomen sistemskega naslavljanja razvojnih izzivov ter pri tem posebej opozoril na izzive povezane z vzdržnostjo sistemov socialnega varstva.

Minister za finance je predstavil stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, pojasnil je, da se Vlada v pretežnem delu strinja s stališčem Fiskalnega sveta, hkrati se Vlada zaveda pomena dolgoročne vzdržnosti javnih financ in namerava te izzive ustrezno nasloviti. Na seji je sodelovala tudi direktorica Umarja, ki je podala nekatera pojasnila glede obdobja od leta 2024 do 2026. V tem obdobju se pričakuje ponovna krepitev izvoza, krepitev investicij zasebnega sektorja ter zasebne potrošnje, prihodnje leto pa se pričakuje rahla upočasnitev investicijske dejavnosti zaradi zaključka finančnega okvira, temu pa bo predvidoma sledila rast te dejavnosti. Razprave članov odbora ni 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga odloka in jih sprejel.

Odbor za finance kot matično delovno telo tako k predlogu, da odloka ni sprejel amandmajev in Državnemu zboru predlaga, da predlog odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 sprejme v predloženem besedilu.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo Monika Pekošak, izvolite.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo Monika Pekošak, izvolite.