Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 35. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in drugega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e klopi, vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 35. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 14. aprila 2023 s sklicem seje. In sicer bomo začeli z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 57 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 57.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOGA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2024 DO 2026.

Predlog odloka je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavniku, predstavnici Vlade.

Izvolite, državna sekretarka iz Ministrstva za finance, mag. Saša Jazbec, beseda je vaša.

Spoštovana, spoštovani.

Srednjeročni fiskalni okvir oziroma Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 je pomemben instrument vodenja fiskalne politike in drugih politik, saj predstavlja fiskalni prostor, ki je državi na voljo. V programu stabilnosti 2023, ki je priložen fiskalnemu okviru, je njegova podrobnejša vsebinska obrazložitev, za katero dovolite, da jo predstavim.

Po štirih letih odsotnosti se vračajo fiskalna pravila, zato bo smer fiskalne politike zaznamovalo postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja proti referenčni vrednosti 60 % bruto domačega proizvoda, ki bo hkrati omogočalo ustrezno podporo gospodarski rasti. Skladno s temi izhodišči vlada za leto 2024 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 2,8 % bruto domačega proizvoda, ki se nato postopno nadalje znižuje v prihodnjih letih na 2,2 % BDP leta 2025 in 1,3 % BDP v letu šestindvajset. V načrtovanem obdobju izdatki rastejo počasneje od rasti nominalnega potencialnega bruto domačega proizvoda, sočasno pa se ohranja visok delež javnih investicij, financiran pretežno iz evropskih sredstev ob zagotavljanju ustrezne lastne udeležbe, ki bo v povprečju znašal več kot 5 % bruto domačega proizvoda. Obseg javnih financ na letni ravni znaša preko 30 milijard evrov, v letu 2026 celo 23 … Celo 32,5 milijard.

Domači Zakon o fiskalnem pravilu nalaga, da se v srednjeročnem okvirju, torej odloku, definirajo zgornje meje izdatkov in saldi za vse štiri blagajne javnega financiranja. Fiskalni okvir je pripravljen na podlagi spomladanske napovedi Urada za makroekonomske raziskave in razvoj, javnofinančne slike preteklega leta in ob upoštevanju obstoječe že sprejete zakonodaje. Za državni proračun je ob teh predpostavkah načrtovan primanjkljaj v višini 2,3 % BDP v letu 2024, 1,6 % v letu 2025 in 1,2 v letu 2026. Skladno s temi saldi določena zgornja meja izdatkov, ki se giblje na ravni dobrih 15 milijard evrov na leto, upošteva višje odhodke pri tekočih transferih v sklade socialnega zavarovanja za financiranje zdravstvene in pokojninske blagajne, visoke redne uskladitve pokojnin in dolgotrajno oskrbo. Zvišujejo se tudi vplačila v proračun EU, stroški obresti, izdatki za znanost. Prav tako so načrtovani odhodki za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost in za zagotavljanje prehodne likvidnosti. Pri načrtovanju odhodkov za kohezijska sredstva je upoštevan izvedbeni načrt programa 2021-2027. Za lokalne enote sektorja država, torej za občine, odlok v letu 2024 predvideva pretežno uravnotežen saldo, v naslednjih dveh letih pa rahel presežek v višini 0,1 bruto domačega proizvoda. Ob tem bodo zgornje meje izdatkov v kumulativni višini okrog 3 milijarde evrov v prihodnjih letih omogočale izvajanje zakonskih nalog občin, pravočasno porabo sredstev EU in izvajanje zastavljenega investicijskega cikla. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno se za razliko od prakse v preteklih letih določa zgolj zgornja meja izdatkov. Obseg izdatkov za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je nominalno najhitreje rastoča blagajna in leta 2026 znaša 8,7 milijard evrov, omogoča izvajanje pokojninske in invalidske zakonodaje in ob tem upošteva redno usklajevanje pokojnin. Za zdravstveno blagajno, ki je na letni ravni težka preko 5 milijard evrov, se zgornja meja določa ob upoštevanju makroekonomskih napovedi sprejetih zakonskih sprememb, sprejete interventne zakonodaje za stabilizacijo zdravstvenega sistema ter finančnih učinkov Zakona o dolgotrajni oskrbi. Fiskalni svet je odlok in s tem smer fiskalne politike v letih 2024-2026 ocenil pozitivno, ob tem pa opozoril na tveganja, ki so pri srednjeročnem načrtovanju inherentno prisotna in se jih Vlada zaveda, zato bosta v končno verzijo programa stabilnosti vključeni analizo občutljivosti javnega dolga in na analizo občutljivosti javnofinančnih prihodkov. Opozoril je tudi na dolgoročno vzdržnost javnih financ, katere pomembnosti se Vlada zaveda, zato bo v fiskalni okvir ustrezno vključila finančne učinke reform, ko bodo sprejete. Spoštovani, fiskalni okvir bo osnova za pripravo državnih proračunov 2024-2025, ki se jih bomo lotili takoj po praznikih. Predlagam, da predlog sprejmete.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog odloka je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance, za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Andreji Kert.

Izvolite.

Hvala lepa predsedujoča. Gospa državna sekretarka, kolegi, kolegice, ostali prisotni.

Odbor za finance je na 20. nujni seji dne 20. 4. 2023 kot matično delovno telo obravnaval Predlog Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2024-2026, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odboru je bilo poleg predloga odloka predloženo še ocena Fiskalnega sveta, povzetek ocene Fiskalnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta in mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na seji so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Fiskalni svet ter Zakonodajno-pravna služba. Uvodno dopolnilno obrazložitev je podal minister za finance, ki je predstavil predlog odloka s priloženimi dokumenti. Pojasnil je, da bo v prihodnjih letih fiskalno politiko zaznamovalo postopno znižanje javnofinančnega primanjkljaja, saj se bo v letu 2024 prenehala uporabljati splošna odstopna klavzula. V obdobju na katerega se nanaša predlog odloka bo ključno zagotoviti postopno odpravo javnofinančnega primanjkljaja na način, ki bo podpiral gospodarsko rast in zagotavljal postopno zniževanje javnega dolga proti referenčni vrednosti 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. V nadaljevanju je minister predstavil besedilo predloga odloka in ključne kazalnike, ki bodo vplivali na javnofinančno politiko v predvidenem obdobju. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno se v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu določa le zgornja meja izdatkov, saj mora biti saldo izravnan. Ob zaključku predstavitve je opozoril, da bodo načrti glede fiskalne politike nadalje dopolnjeni, ko bodo na ravni Evropske unije dogovorjene spremembe glede fiskalnih pravil. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da na predlog odloka služba ni imela pripomb. Predsednik Fiskalnega sveta je poudaril, da je pošiljanje gradiv tokrat v celoti potekalo skladno s predvidenimi roki. Ocena Fiskalnega sveta se nanaša na osnutek programa stabilnosti 2023, saj se ta še lahko spremeni. Izpostavil je pomen verodostojnega srednjeročnega načrtovanja in predstavil ključne ugotovitve iz mnenja Fiskalnega sveta, ob tem je pojasnil, da je naravnanost fiskalne politike predvidena v srednjeročnih proračunskih dokumentih v povprečju nevtralna, a z omejenim manevrskim prostorom. Fiskalna politika mora izpolnjevati svoje osnovne naloge, bistvenega pomena pa bo uporaba ciljanih ukrepov, ki morajo nadomestiti neciljane ukrepe uvedene v obdobju preteklih kriz. Projekcije iz osnutka programa stabilnosti so pretežno realistične oziroma so glede na makroekonomske napovedi skladne z načelom previdnosti, prisotna pa so nekatera tveganja. Predsednik Fiskalnega sveta je izpostavil tudi pomen sistemskega naslavljanja razvojnih izzivov ter pri tem posebej opozoril na izzive povezane z vzdržnostjo sistemov socialnega varstva.

Minister za finance je predstavil stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, pojasnil je, da se Vlada v pretežnem delu strinja s stališčem Fiskalnega sveta, hkrati se Vlada zaveda pomena dolgoročne vzdržnosti javnih financ in namerava te izzive ustrezno nasloviti. Na seji je sodelovala tudi direktorica Umarja, ki je podala nekatera pojasnila glede obdobja od leta 2024 do 2026. V tem obdobju se pričakuje ponovna krepitev izvoza, krepitev investicij zasebnega sektorja ter zasebne potrošnje, prihodnje leto pa se pričakuje rahla upočasnitev investicijske dejavnosti zaradi zaključka finančnega okvira, temu pa bo predvidoma sledila rast te dejavnosti. Razprave članov odbora ni 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga odloka in jih sprejel.

Odbor za finance kot matično delovno telo tako k predlogu, da odloka ni sprejel amandmajev in Državnemu zboru predlaga, da predlog odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 sprejme v predloženem besedilu.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo Monika Pekošak, izvolite.

Spoštovani.

Fiskalna politika bo v naslednjem letu zaznamovana s prenehanjem izjemnih okoliščin oziroma uporabe splošne odstopne klavzule na ravni Evropske unije, na podlagi katerih je bil v obdobju 2020 do 2023 možen odstop od fiskalnih pravil. Najprej je potrebno poudariti, da ob pripravi fiskalnih ciljev še vedno obstajajo negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnega položaja, energetske krize in inflacije. Ob slednji je še težje ocenjevati posamezne javno finančne komponente za naslednja leta.

Okvir fiskalnih ciljev za obdobje 2024 do 2026 temelji na podlagi ocen prihodkov, ki izhajajo iz makroekonomske napovedi in sprejetih ukrepov. Vlada v prihodnjih letih načrtuje postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja za zagotovitev vzdržnosti javnih financ. Že v naslednjem letu je tako predviden javnofinančni primanjkljaj pod referenčno maastrichtsko mejo 3 % BDP, ki se bo v prihodnjih letih še nadalje zniževal. Hkrati je v tem obdobju predvideno tudi postopno zniževanje deleža dolga sektorja država, ki bo v prenovljenem okviru ekonomskega upravljanja predvidoma ključni pokazatelj vzdržnosti javnih financ. Delež bruto javnega dolga naj bi se tako do leta 2026 znižal pod raven iz leta 2019. in bo znašal okoli 63,5 BDP.

Če se dotaknemo le nekaj ključnih kazalnikov. K sreči razpolagamo z veliko proračunsko likvidnostno rezervo, ki predstavlja določen manevrski prostor za hitrejše zniževanje dolga in nudi odpornost za morebitno nadaljnje zaostrovanje pogojev financiranja. Bonitetne ocene Republike Slovenije ostajajo zgodovinsko visoke, na prihodkovni ravni pa naj bi bila rast davčnih prilivov zaradi daljšega vztrajanja visoke inflacije kljub upočasnitvi višja kot pred epidemijo. Gospodarska rast se bo letos občutno umirila, vendar bo višja od jesenskih pričakovanj. V prihodnjih dveh letih se pričakuje nekoliko višjo rast BDP, 2,5 % leta 2024 in 2,6 leta 2025. V letu 2023je tako raven izdatkov še vedno visoka zaradi ukrepov, ki naslavljajo energetsko krizo in draginjo, ki pa se v letu 2024 ne načrtuje več. Ukrepi za lajšanje posledic Covid-19 epidemije pa se bodo v letu 2023 iztekli. Zagotovljeno je, da na dolgi rok izdatki ne rastejo hitreje kot proizvodne zmogljivosti gospodarstva oziroma potencialnega BDP. Vrednost energetskih ukrepov je v letu 2022 znašala okoli 2,2 % BDP, na podlagi doslej sprejetih ukrepov pa se ocenjuje, da bo vrednost ukrepov v letošnjem letu maksimalno v višini 1,6 BDP. Manjši del izplačil pomoči podjetjem se glede na zakonsko časovnico pričakuje tudi za leto 2024.

Javno finančno konsolidacijo bomo spričo neštetih kazalnikov izvajali postopno, saj bomo le tako ohranjevali gospodarsko rast in zadosten obseg investicij. Fiskalni svet je projekcije v programu stabilnosti ocenil kot pretežno realistične oziroma glede na makroekonomsko napoved Umar skladne z načelom previdnosti. Opozarja pa, da bi morala fiskalna politika čim prej nasloviti izzive javnofinančnih posledic demografskih sprememb. In res, če pogledamo izdatke pokojninske blagajne, se bodo ti med leti 2024 in 2026 povišali za več kot 800 milijonov evrov. Vlada zato pripravlja in usklajuje strukturne spremembe, povezane s sistemom pokojninskega zavarovanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, kakor tudi s sistemom usposabljanja in izobraževanja.

Ob vsem tem pa se v Svobodi predvsem zavedamo, kako pomembno bo v prihodnosti zvišati dodano vrednost. Tudi zato je pred nekaj dnevi predsednik Vlade na Gospodarski zbornici Slovenije podpisal dogovor med gospodarstvom, znanostjo in politiko, saj višje dodane vrednosti brez inovacij in znanja ne bomo dosegli.

Na koncu želimo še izpostaviti, da je pred kratkim, 14. aprila, izšel Debt Sustainability Monitor 2022, ki ga vsako leto objavi Evropska komisija in Slovenijo glede srednjeročne vzdržnosti javnega dolga uvršča v srednjo tveganost. Smo torej na dobri poti, da se brez večjih prask izvijemo iz primeža dveh precej hudih kriz v krajšem časovnem obdobju in ob tem ohranimo zdrave javne finance in zaupanje finančnih trgov.

Zato bomo v Poslanski skupini Svoboda predlog odloka soglasno podprli.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo mag. Dejan Kaloh.

Izvolite.

Spoštovani kolegi, kolegice, spoštovana državna sekretarka!

V skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade vsako leto v aprilu sprejme načrt javno finančne porabe. Načrt oziroma odlok se sprejme za obdobje 3 let, to je v tem primeru za leto 2024, za leto 2025 in leto 2026.V odloku se določa najvišji dopusten obseg izdatkov sektorja države in po denarnem toku tudi ciljni saldo ter najvišji obseg izdatkov za državni proračun in občinske proračune ter najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno in za zdravstveno blagajno.

Predlagani okvir je pripravljen na podlagi spomladne napovedi makroekonomskih gibanj, ki jo je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize objavil 2. marca 2023, ter ob upoštevanju podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Prav tako pa bo fiskalna politika v letu 2023 zaznamovana s prenehanjem izjemnih okoliščin oziroma uporabe splošne odstopne klavzule na ravni EU, na podlagi katerih je bil v obdobju 2020 do 2023 možen odstop od fiskalnih pravil.

Sestavni del gradiva, ki ga je Vlada posredovala Državnemu zboru je tudi osnutek programa stabilnosti 2023. V osnutku programa stabilnosti 2023 je Vlada opredelila nadaljnje ukrepe in spremembe ter strukturne spremembe oziroma reforme, ki naj bi jih izvedla v prihodnjih letih, vendar v Slovenski demokratski stranki glede na trenutne rezultate Vlade in neprestano prestavljanje časovnic dvomimo v njihovo realizacijo.

Kakor izpostavlja tudi Fiskalni svet, mora fiskalna politika v trenutnih razmerah tehtati med učinkovito podporo za omejevanje posledic blaginje ter omejevanjem inflacijskih pritiskov. Nujna je postopna preusmeritev iz ne ciljanih ukrepov z visokimi javnofinančnimi stroški v ciljane ukrepe. Fiskalni svet tudi poudarja, da že osnovni scenarij osnutka programa za stabilnost 2023, sploh pa z njim povezana tveganja, kaže na potrebe po izvedbi reform, ki zagotavlja dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za te bi moral biti določen primeren in postopni vrstni red uveljavljanja, podprt z verodostojnimi ocenami njihovih javnofinančnih in makroekonomskih učinkov. Po oceni Fiskalnega sveta so nujne predvsem reforme sistemov socialnega varstva.

Vlada v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2024 do 2026 predvideva postopno znižanje primanjkljaja, vendar zelo skopo opredeljuje, kako bo le-to realizirala. Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da so ukrepi vlade prepočasni, ne sledijo potrebam ljudi, predlogi reform pa so nedorečeni oziroma jih sploh ni. Glede na navedeno v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024 do 2026 ne bomo podprli. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija krščanski demokrati, zanjo Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Državna sekretarka, kolegice in kolegi! V skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu Državni zbor vsako leto v aprilu mesecu sprejme načrt javnofinančne porabe za prihodnje obdobje. Fiskalna politika bo v letu 2024 zaznamovana s prenehanjem izjemnih okoliščin oziroma uporabe splošne odstopne klavzule na ravni Evropske unije, na podlagi katerih je bil v obdobju 2020 do 2023 možen odstop od fiskalnih pravil. V prihodnjem letu se bo torej ponovno vzpostavila zahteva po javnofinančni konsolidaciji, ki jo bo treba izvajati postopno, saj se bo le tako zagotovilo ohranjanje gospodarske rasti in zadosten obseg investicij. Odlok predlaga ciljne salde ter najvišje obsege izdatkov. Na splošno lahko ugotovimo, da se obseg javne porabe še naprej precej povečuje. Ob stalnem povečevanju javne porabe se lahko vprašamo, kako je možno, da na drugi strani vsak predlog za znižanje davkov tako razburja. Ko je prejšnja vlada predlagala postopno znižanje davkov za nekaj sto milijonov evrov, smo lahko poslušali strašenje, da bo sledil zlom javnih financ. V tem pa očitno ni težava, da se javni izdatki sektorja država v dveh letih povečajo za več kot 3 milijarde, v dveh letih za več kot tri milijarde povečanje javnih izdatkov. Seveda razumemo, da delovanje države zahteva svoja javnofinančna sredstva. Na drugi strani pa si želimo, da bi tudi država bolje razumela, da je treba včasih prisluhniti tudi davkoplačevalcem in gospodarstvu. Postajamo vse manj, to je naša ocena, postajamo vse manj atraktivna destinacija za vlagatelje, predvsem zaradi nepredvidljivosti. Zgolj leto časovnic ne bo prineslo predvidljivosti. Hrvati pravijo, da postajajo meka za tako imenovane digitalne nomade. Ministrica za digitalno preobrazbo pa nič. A to zgolj mimogrede.

Glede na to, da je Slovenija v skupini OECD po zbranih prispevkih prva država, je res čudno, da moramo tako pokojninsko kot zdravstveno blagajno financirati še iz proračuna. Skrajni čas je, da se vsi skupaj zavemo, da potrebujemo reformo organiziranosti tako pokojninskega kot zdravstvenega sistema. V sisteme vložimo vedno več sredstev, boljših rezultatov pa ni. V tej luči je povsem zgrešen tudi zadnji predlog koalicije glede novega obveznega, podčrtujem obveznega prispevka, ki bo nadomestil prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Javnofinančni scenarij osnutka programa stabilnosti ob danih makroekonomskih napovedih in ob upoštevanju trenutno veljavne zakonodaje je izpostavljen številnim negativnim tveganjem, zlasti zaradi nedorečenih učinkov napovedanih reform. Naravnanost fiskalne politike hkrati nakazuje precej omejen manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v prihodnjih letih. Omejen prostor za delovanje nakazujeta tudi velika odzivnost javnofinančnih agregatov na že manjša odstopanja makroekonomskega scenarija in naraščajoči transferji v sklada socialnega zavarovanja. Govorim seveda o zdravstveni in pokojninski blagajni. Že osnovni scenarij osnutka programa stabilnosti 2023, sploh pa z njim povezana tveganja, kaže na potrebo po izvedbi reform, ki bi zagotavljale dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za te bi moral biti določen primeren in postopni ravni vrstni, postopni vrstni red uvajanja, podprt z verodostojnimi ocenami njihovih javnofinančnih in makroekonomskih učinkov. Po naši oceni so torej reforme nujne, predvsem, predvsem reforme sistemov socialnega varstva in seveda tudi druge reforme.

Kolegice in kolegi, glede na to, da gre pri proračunskih, pri ključnih proračunskih dokumentih za ključne vladne dokumente oziroma ključne dokumente vladne koalicije, kjer se postavlja ločnica med koalicijo in opozicijo, bo Nova Slovenija predvsem seveda glede na vsebino odloka glasovala proti predlogu tega odloka. Tudi sicer bi glede na umirjanje situacije po covid in energetski krizi lahko pričakovali nekoliko bolj ambiciozno umiritev rasti javnih izdatkov v prihodnjih letih, kar bi omogočilo tudi resno znižanje davčne obremenitve dela. Za zaključek veseli nas pa napoved Vlade, da se bodo prihodki sektorja država v letu 2023 povečali za 9,1 % glede na leto prej, predvsem kot posledica ugodnih razmer v gospodarstvu in povečane inflacije. Gre za rezultate prejšnje vlade, kar hočeš nočeš morate priznati tudi kolegice in kolegi iz koalicije. Hvala lepa.