13. nujna seja

Odbor za izobraževanje, znanost in mladino

20. 4. 2023

Transkript seje

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Začenjam 13. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolegica Alenka Helbl, ki jo nadomešča poslanec Rado Gladek. Imam še eno pooblastilo, in sicer Dejana Zavca nadomešča kolega Aleš Rezar.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovnem poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PONOVNI POZIV VLADI, NAJ POVIŠANJE CEN PROGRAMOV VRTCEV ZARADI DVIGA STROŠKOV DELA NE PREVALI NA OBČINE IN STARŠE.

Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati je 12. aprila 2023 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Vabljeni na sejo so razvidni iz sklica, zato jih ne bom brala.

Članice in člani ste danes prejeli tudi dopis Skupnosti vrtcev Slovenije in Skupnosti občin Slovenije z njihovimi stališči o obravnavani tematiki. Opravičila se je predsednica Zveze ravnateljev vrtcev.

Za predstavitev zahteve dajem najprej besedo predstavnici predlagatelja, kolegici Ivi Dimic. Iva, izvoli.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovani predstavniki ministrstev, kolegice in kolegi!

Kot je bilo v uvodnih besedah povedano, res je, Nova Slovenija je vložila ponoven poziv Vladi, naj povišanje cen programov vrtcev zaradi dviga stroškov dela ne prevali na občine in pa starše. Dne 14. februarja letos je bila sklicana 11.enajsta nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino s točko dnevnega reda Povišanje cen programov vrtcev zaradi dviga stroškov dela naj nosi Vlada in ne občine oziroma starši. Na seji, ki je bila sklicana na predlog Poslanske skupine Nove Slovenije je bil po končani razpravi sprejet naslednji sklep (citiram): »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga Vladi Republike Slovenije, da pripravi celovit paket ukrepov pomoči slovenskim občinam, zasebnim vrtcem s koncesijo in zasebnim vrtcem, ki izvajajo javno veljavni program, s katerim bi pokrili dvig vseh stroškov dela, ki so nastali po 1. januarju letos, in stroškov rasti cen hrane in energentov ter z njimi v roku enega meseca seznani pristojni odbor Državnega zbora.«

Vlada je 9. marca letos v Državni zbor posredovala opredelitev do sklepov Odbora Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. V opredelitvi je predstavljen seznam petintridesetih slovenskih občin, iz katerih izhaja, da so se cene programov v vrtcu v obdobju po prvem januarju letos dvignile v vseh omenjenih občinah, in sicer v povprečju za 11,67 %. Vlada tudi utemeljuje, da dodatna sredstva niso potrebna za dvige vrtcev za poplačilo te razlike, zato smo v Novi Sloveniji ponovno sklicali odbor, ker nismo zadovoljni z odgovorom, pa tudi niso zadovoljni z odgovorom v Skupnosti občin Slovenije, Združenju občin Slovenije in Združenju mestnih občin Slovenije. Tudi v vrtcih pravijo, da je bi bilo prav, da se, ko se Vlada loti zadeve spreminjati, najprej pogleda, od kje se bodo zadeve jemale in šele nato naj se Vlada loti popravkov. Predvsem pa naj v razprave in priprave vseh uredb seveda vključi tudi reprezentativne organizacije, zagotovo so tukaj župani preko treh reprezentativnih združenj. Prav tako seveda je bil zavajajoč argument Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bodo zaradi višjih pragov za socialne transferje zneski višji in staršem lažje dostopni; govorim seveda o dodeljevanju otroških dodatkov oziroma o znižanju plačila vrtca. Zaradi dviga minimalne plače, so se resda zvišali zneski otroških dodatkov in pragovi dohodkovnih razredov, tako za otroške dodatke kot za znižano plačilo vrtca, vendar pa ti od 1. februarja letos veljajo zgolj za tiste, ki na novo oddajajo vloge, ne pa tudi za tiste, ki že imajo veljavne odločbe, se pravi, izdane pred 1. februarjem 2023. Starši teh otrok bodo morali počakati do izdaje nove odločbe, kar pomeni, da bo to šele s septembrom ali celo še kasneje, v vmesnem času bodo pa plačevali višje cene vrtcev, kar se nam v Novi Sloveniji zagotovo ne zdi prav. In tudi ta dvig ne bo blažil situacije, s katero se starši trenutno srečujejo, to pa so višje položnice vrtcev.

Še na nek nov moment opozarjamo v Novi Sloveniji. Z današnjo sejo poudarjamo in opozarjamo, da nekatere občine staršem priznavajo dodatne ugodnosti znižanega plačila vrtca. Skladno z našo analizo ugotavljamo, da se te ugodnosti večinoma nanašajo na zmanjšanje osnove za plačilo vrtca pri starših, ki odplačujejo kredit za nepremičnino, v kateri dejansko prebivajo, se pravi, družina mora nekje živeti. Če nimajo denarja, da bi to kupili, imajo kredite, imajo celo tudi najemnine. In v Novi Sloveniji želimo, da se to upošteva, ta strošek, ki ga ima družina tudi pri izračunu za znižano plačilo vrtca, nenazadnje tudi mogoče za otroške dodatke. Predlagali smo štiri sklepe. Prvi sklep je podoben prejšnjemu, ki je bil sprejet, da Vlada pripravi celovit paket ukrepov pomoči slovenskim občinam. Drugi sklep gre v smeri, da se obvešča o poteku pogajanj in sprejetih sklepih z reprezentativnimi združenji slovenskih občin v zvezi z oblikovanjem paketa pomoči slovenskim občin zaradi dviga cen. Tretji sklep gre v smeri, da Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga Vladi, da v sistem reguliranih cen plina in daljinskega ogrevanja vključi tudi srednje šole in glasbene šole; tudi ta moment, moram opozoriti, je bil spregledan in imajo srednje šole in glasbene šole višje cene energentov. Predlagamo, da Vlada pristojni odbor v 30 dneh seznani z načinom reševanja problematike cen energentov, torej v srednjih in glasbenih šolah, s katerim bo zagotovila normalno finančno poslovanje, to je breme srednjih in glasbenih šol. In četrti sklep, da Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v 30 dneh pripravi spremembo zakonodaje, ki bo določala, da se znesek za odplačilo kredita ali znesek za plačilo najemnine za nepremičnino, v kateri družina dejansko prebiva, odšteje od povprečnega mesečnega dohodka na osebo, ki je osnova za uvrstitev v dohodkovni razred in za znižano plačilo vrtca. Mislim, da bi tukaj naredili velik korak naprej za vse, ki nimajo denarja, da bi si kupili nepremičnino v enkratnem znesku, ampak pač so vzeli kredite ali živijo še vedno v najemniškem stanovanju. Mislim, da jim je tu treba iti naproti, še posebno zato, ker smo obljubljali stanovanja za mlade družine; tega še ni, in mislim, da je to prvi korak, ki bi bil potreben, da se ga sprejme.

Hvala lepa, predsednica.

Hvala, Iva, tudi tebi.

Zdaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dr. Borisu Černilcu. Izvolite.

Boris Černilec

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Če dovolite, se bom opredelil do vsebin, ki jih pokriva naše Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Najprej o cenah programov v vrtcih. Zagotovo je dvig plač eden od razlogov, zakaj so se cene dvignile. V resnici gre za dva dviga plač, eden s 1. aprilom, kjer se vsem javnim uslužbencem poveča delovno mesto za en plačni razred. Pa seveda stvar, ki je bila dogovorjena s sindikati in Vlado o dvigu plač na delovnem mestu vzgojiteljica predšolskih otrok, pomočnica vzgojiteljice za tri delovna mesta. Načelno do današnjega dne - v nadaljevanju so podatki obširnejši glede na gradivo, ki smo ga prejeli, ker smo vključili tudi današnji dan - je cene v vrtcih popravilo 112 slovenskih občin. Sprememba v dvigu cene se enormno razlikuje, od 1 % do 62 %, s tem da moram opozoriti, da občina, ki je za 62 % dvignila ceno programa vrtca, tega ni storila osem let, in cena, ki jo je sedaj postavila, je nižja od povprečne slovenske cene, je pa enormna velika razlika. Tako bi lahko rekli, da imamo v vrtcih dve glavni ceni, za prvo in drugo starostno obdobje. V povprečju se je cena za prvo starostno obdobje dvignila za 72 evrov, to je za 13 %, za drugo starostno obdobje pa za 58 evrov, kar predstavlja 12 % dvig. V kalkulacijo vzamemo še dejstvo, da približno dve tretjini tega povišanja plača občina, eno tretjino pa starši.

Naj dodam še, da smo se v tem obdobju, kar smo se zadnjič srečali na odboru, srečali tudi s predstavniki občin, imeli po mojem konstruktivni dialog; seveda se v nekaterih pogledih razlikujemo. Predvsem je pomembno dejstvo, da predšolske vzgoje ni na financiranje, mora ostati v lokalnih skupnostih, kljub temu, da tega župani ne zagovarjajo v celoti. Je pa seveda vedno retorično vprašanje, ali se bom bolj posvetil predšolski vzgoji ali se bom bolj posvetil gradbenim delom. In tule je verjetno eden od razlogov, zakaj občine ne upoštevajo našega priporočila, da bi se cena uskladila enkrat letno. V občinah, kjer se cena usklajuje enkrat letno, dvigi niso višji od 5 %. Toliko od cenah v vrtcih.

Dovolite, da se opredelim še do draginje, kar se tiče energentov, elektrike in zemeljskega plina. Vlada je sprejela omejitve, regulacijo na tem področju, in to v dveh različnih uredbah. V prvi so vključeni vrtci in osnovne šole, v drugi pa ostali izvajalci javnih vzgojno-izobraževalnih programov. Iz zornega kota, da se v resnici srednje šole financirajo s strani ministrstva, smo s 1. 1. tudi dvignili ceno na dijaka v srednji šoli. Se pravi, bomo srednjim šolam zagotovili v tem šolskem letu 25 milijonov več sredstev zaradi povečanih stroškov, dijaškim domovom pol milijona in višjim strokovnim šolam 2,5 milijona oziroma skupaj 28 milijonov evrov. Moram še eno dejstvo dodati, ker je srednjih šol ustanoviteljica Vlada, financer pristojno ministrstvo, če srednja šola zapade v likvidnostne težave, potem se poišče razlog in če je razlog v draginji ali pa v majhnem številu vpisanih dijakov, vedno šolo dofinanciramo, da ne posluje negativno.

Toliko za začetek. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem državnemu sekretarju Danu Juvanu z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Izvolite.

Dan Juvan

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem! Hvala za vabilo.

Mogoče bi na začetku poskušal samo pojasniti to, kar je bilo prej omenjeno, da je ministrstvo dalo neke podatke, ki naj bi bili neverodostojni. Moram pojasniti, da se niti meje razredov pri ugotavljanju, v kateri dohodkovni razred spada družina ali posameznik, niti socialni transferji ne uskladijo z minimalno plačo. Po Zakonu o usklajevanju transferjev družinam in posameznikom se socialni transferji in meje razredov uskladijo enkrat letno. Usklajevanja sta dva tipa, eno je uskladitev mej razredov, torej, kam se umesti nekdo, ki ima recimo 300 evrov dohodka, ali v prvi, drugi ali tretji ali v sedmi dohodkovni razred; to so meje razredov in se uskladijo februarja. Res je, da pri otroškem dodatku se nova uvrstitev v dohodkovne razrede zgodi šele z novo odločbo naslednje leto, ker gre za letno pravico, ali v primeru, da družina oziroma upravičenec javi spremembe v svojem dohodku, pa lahko tudi prej. Bistveno bolj pomembno za to razpravo pa je uskladitev, ki se je zgodila s 1. 3. S 1. marcem so se pa zneski, torej ne meje razredov, ampak zneski uskladili z inflacijo za 10,3 %, kar je precejšnja uskladitev in tudi precejšnja pomoč prebivalstvu, ki se ne srečuje zgolj s povečanjem cen v vrtcih, ampak tudi na drugih področjih. Če samo povem, se je zaradi tega zvišal otroški dodatek in to že z izplačilom v aprilu za marca, torej, družine so dobile višje zneske otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, državnih štipendij, vseh transferjev iz naslova izplačil našega ministrstva so se povečala za 10,3dstotke, torej so se, ljudje so ta denar dobili in ga bodo dobili tudi naprej, brez novih odločb in brez novih vlaganj - to moram podčrtati, da ne bo kakšnega nesporazuma v prihodnje. Poleg tega so se povečale tudi subvencije neprofitnih najemnin. Če se navežem na predlagani četrti sklep, zdaj seveda namen lahko na Ministrstvu za delo podpremo, torej, da se upošteva realističen razpoložljiv dohodek družine. Zdaj imamo mogoče problem s tem, da nekdo, ki prejme recimo 300 ali 400 evrov denarne socialne pomoči, je lahko v bistveno drugačnem položaju, če živi v lastniškem stanovanju ali pa če živi za najemnino. Najemnine so zelo visoke in lahko družina ima tudi 700 evrov nižji razpoložljiv dohodek, kot to kažejo neki uradni podatki. Je pa ta sklep nekoliko neizvedljiv tudi z vidika tega, da imamo instrument subvencije neprofitne najemnine, ki bi ga mogli ob taki določbi popolnoma revidirati. Poleg tega obstaja tudi zelo velika razlika med plačevanjem najemnine in pa plačevanje obroka kredita, vendarle nekdo, ki odplačuje obrok kredita bo v prihodnosti postal lastnik te nepremičnine, nekdo, ki pa plačuje najemnino, pa lastnik nikoli ne bo. V kolikor bi šli v tako spremembo, v, ne vem, nadaljnjih pogovor, v nadaljnjih spremembah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialno varstvenih prejemkih bi lahko opravili razmislek ali se najemnina, pa morda tudi kak drug nujen strošek, recimo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če smo že pri tem, tudi šteje kot odhodek pri uveljavljanju dohodka upravičenca, ko dajo vlogo za denarno socialno pomoč, otroški dodatek in tako naprej. Sklep v taki obliki je neizvedljiv in ga ne podpiramo, podpiramo pa razmislek v smeri, da bi se najemnina v neki točki lahko štela kot dohodek, kot rečeno pa bi to pomenilo tudi revizijo obstoječega transferja oziroma te subvencije tržne najemnine.

Morda toliko za začetek. Bi pa tudi jaz podčrtal, da je bistven vpliv na dražje cene vrste v resnici imela dvig cen hrane in pa energentov in da so cene, recimo pomoč vzgojiteljic, bile manjši del tega dviga, vsaj po informacijah, s katerimi s katerimi jaz razpolagam. In pa, da je Vlada ravno z s tem, ko je vedela, da bo prihajalo v tem letu do inflacije in do podražitev tudi po povprečnini, to dejstvo upoštevala. Povprečnina se je dvignila za občine bistveno, bistveno več, kot se je dvignila v prejšnjih letih. Tako da, tukaj so občine predhodno dobile neka sredstva ravno zato, ker je Vlada vedela, da bo do podražitev prišlo.

Še čisto nazadnje, poleg dviga socialnih transferjev se je za 2 odstotka dvignila tudi minimalna minimalna plača, ki vendarle tudi nekaj pomaga pri plačilu. Še to moram omeniti, kar verjetno itak vsi veste, da država subvencionira plačevanje vrtcev, 60 odstotkov cen vrtcev torej že plačujejo država in občine. Če pogledamo v milijonih je strošek vrtcev v Sloveniji znaša 534 evrov letno, starši od tega plačajo 200 milijonov odvisno, v kateri dohodkovni razred se umeščajo. Torej v 1. dohodkovni razred je 0 % plačila, drugi je 10 in tretji je 20., zadnji je pa 77. Nihče v tej državi ne plača več kot 77 odstotkov vrtca. Torej tudi tukaj, ko se pogovarjamo, da se je recimo vrtec podražil za x evrov, moramo tukaj upoštevati za koliko se je pa staršem podražil, torej odvisno v kateri dohodkovni razred sodijo. Tisti z nižjimi dohodki imajo recimo 30 ali pa 20 odstotkov tega vrtca za plačati, torej si lahko sami izračunamo, kakšen vpliv ima ta podražitev tudi na denarnice staršev. Hvala.

Hvala lepa, tudi vam. dam še besedo gospe Mojci Pirnat iz Ministrstva za finance.

Izvolite.

Mojca Pirnat

Hvala za besedo. Jaz bi mogoče samo nadaljevala, kjer je kolega končal.

Se pravi, povprečnina se je, drži, dvignila na 700 evrov v letu 2023 za primerjavo, v letu 2022 je bila še 645 evrov, to smo tudi že pojasnili prejšnjič. Občine bodo ta v 2023 iz naslova primerne porabe zaradi te višje povprečnine prejele za 110 milijonov evrov več sredstev kot leta 2022 za izvajanje zakonsko določenih nalog. Višja povprečnina ima pa seveda vpliv tudi na povišanje sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, ki so pa namenjene občinam za izvajanje njihove tako imenovane razvojne funkcije. Občine bodo tako v letu 2023 prejele 115 milijonov evrov, kar pomeni 9 milijonov evrov več, kot bi jih prejele na podlagi predhodno dogovorjene povprečnine za leto 2023, ki je bila pač v višini takrat 647 evrov. Ni seveda zanemarljivo tudi to, da nekatere občine iz državnega proračuna prejemajo tudi druga dodatna sredstva za narodne skupnosti, občine z romskimi naselji, potem parkovne občine na podlagi Zakona o Triglavskem narodnem parku, kar pa skupaj znaša 14,6 milijonov evrov. Vlada je pa sprejela tudi seveda druge ukrepe, kot smo že prej slišali, tako da tukaj ne bi nič dodajala. Opozorila bi pa mogoče tudi na to, da bi v primeru prenosa stroškov predšolske vzgoje in izobraževanja na državni proračun, kot ste pač predlagali, posegli tudi v sam izračun primerne porabe na podlagi Zakona o financiranju občin, saj so v trenutno veljavni enačbi za izračun primerne porabe prebivalci občine mlajši od 6 let udeleženi z utežjo 12 % v višini sredstev, ki jih prejemajo občine, zato bi se sredstva občinam iz tega naslova, torej v izogib dvojnemu financiranju znižala. Trenutno se upoštevajo pač vsi otroci od rojstva do 6. leta. Torej, tudi tisti do 11 meseca starosti, ki seveda vrtca pač še ne obiskujejo. Mogoče bi kot zaključek dodala še to, da mora Vlada pri izvajanju makroekonomske politike zagotoviti tudi fiskalno stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj, ki je v interesu države kot celote. Temu cilju morajo biti seveda prilagojene ekonomske in fiskalne politike vseh štirih blagajn javnega sektorja. To pa pomeni, da bi bilo kakršnokoli povečevanje izdatkov enot sektorja država v nasprotju tudi s programom stabilnosti, ki ga imamo v obravnavi v Državnem zboru in v tem si je tudi Republika Slovenija začrtala pot postopnega zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja in dolga v deležu BDP. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj dajem še besedo gospe Mateji Mahkovec iz Ministrstva za javno upravo. Izvolite.

Mateja Mahkovec

Hvala lepa. Jaz pravzaprav k temu, kar so povedali kolegi iz obeh vseh treh ministrstev, nimam veliko dodati, razen tega, da smo Ministrstvo za javno upravo, pristojno za občinsko zakonodajo, v okviru rednega dialoga, ki ga vodi naša ministrica z reprezentativnimi združenji občin prosili za podatke o dvigu. Pet kategorij podatkov smo prosili, na osnovi katerih smo potem želeli proaktivno že v mesecu februarju pristopiti k oblikovanju predloga skupaj z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ravno s tem namenom, da bi lahko na osnovi realnih podatkov, ki jih imajo občine, ki se zelo razlikujejo od občine do občine, pripravili en predlog ukrepa in ga predložili Vladi v obravnavo. Žal do današnjega dne podatkov nismo prejeli oziroma smo ugotovili, da občine pravzaprav ne želijo dati podatkov, ker od 212 občin smo prejeli podatke od na današnji dan od 128. občin. Ti podatki so tudi žal pomanjkljivi. Predvsem smo pa dodatno še ugotovili, da se podatki razhajajo med informacijskim sistemom za poročanje o številu zaposlenih, torej ISPAP, kjer je praviloma znesek oziroma višina število pomočnic vzgojiteljic, ki so bile v bistvu prvi povod za reakcijo občin k pomoči države zaradi dviga plač pomočnicam vzgojiteljicam, da se število le-teh bistveno razlikuje od podatkov, ki jih so nam posredovale občine in praviloma so tam podatki v tem informacijskem sistemu višji. Torej, to so tisti podatki, ki potem tudi služijo za izračun plač. Tako da to je to, kar bi imela jaz za dodati. Še vedno pa velja poziv in še vedno pričakujemo tudi manjkajoče podatke od vseh ostalih občin. Hvala lepa.