Spoštovane, spoštovani vsi prisotni, vabljeni na današnjo sejo, poslanke in poslanci, predstavniki medijev, predlagam, da začnemo, ker je že ura čas.

Torej, najlepše vas pozdravljam vse, ki ste se današnjemu vabilu odzvali. Sama vodim Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in bom začela s to sejo, potem bom besedo predala predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Spoštovani, začenjamo 15. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščena sem, da bodo določene poslanke in poslanci nadomeščali svoje kolege, zato zato jih čitam: poslanka Tatjana Greif bo nadomeščala Natašo Sukič, poslanec Zoran Mojškerc bo nadomeščal Alenko Helbl, poslanec Zvone Černač bo nadomeščal Franca Rosca in mag. Borut Sajovic bo nadomeščal mag. Franca Propsa.

Toliko iz moje strani. Besedo predajam kolegici predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, gospe Nataši Avšič Bogovič.

Hvala vam, spoštovana predsednica oziroma obe predsednici!

Spoštovani minister, vsi vabljeni strokovnjaki na današnjo sejo, ki dejansko gre v smer ali naslavlja vprašanje upravljanja rjavega medveda v Sloveniji, pa tudi nenazadnje se vseeno bom dotaknila tudi nekaterih izjav predsednika Vlade, pa vendarle naj začnem.

Zavod za gozdove Slovenije poroča, da tuje države navadno dojemajo Slovenijo kot državo z zglednim sistemom upravljanja populacije rjavega medveda, saj je ta pri nas v odličnem ohranitvenem stanju, učinkoviti pa smo tudi na področju blaženja konfliktov med ljudmi in medvedi. Med pomembne upravljavske ukrepe sodi tudi odstrel, ki je pri nas skrbno načrtovan in se izvaja na podlagi raziskav in strokovnih presoj. Kljub soglasnosti strokovnjakov, da je odstrel nujen za dolgoročno ohranitev medveda pri nas, smo se v Sloveniji v zadnjih letih soočili z neučinkovitostjo njegovega izvajanja.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 13. aprila letos izdalo odločbo z dovoljenjem za odstrel 230. rjavih medvedov. Minister za naravne vire in prostor, Uroš Brežan, je v zagovor odločitve dejal, da so temeljito proučili tudi druge možnosti preprečevanja konfliktov, a niti preselitev na drugo mesto v naravi, se pravi, niti združevanje v ujetništvu ne prideta v poštev, zaradi trenutne številčnosti populacije v Sloveniji. Minister je še poudaril, da je osnovni namen te težave, a skrbno premišljene in strokovno podprte odločitve preprečitev resne škode in zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, če citiram, »povečanje gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo vedno večjo stopnjo konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva«. Strokovni predlog za izdajo dovoljenja sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Upoštevala sta ga dodatno ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Rekonstrukcijske dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje od 1998-2022, pri kateri so sodelovali vodilni raziskovalci medveda v Sloveniji. Dr. Klemen Jerina iz Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da se bomo z letošnjim odvzemom približali številki 800, ki je cilj za obvladljivo sobivanje. S politiko regulacije populacije medvedov bomo nadaljevali in cilj je, da v prihodnjih letih pridemo na sprejemljivo številko. Po oceni ekspertize je spomladi leta 2022 populacije rjavega medveda znašala že skoraj tisoč 100 osebkov. To številko tisoč 100 osebkov spremljamo praktično že zadnjih pet let. Če je dokazano, da se nekje populacija medveda širi oziroma povečuje za 200 medvedov na leto, se pravi, da moramo praktično govoriti o višji številki, pa vendarle sem prepričana, da boste strokovnjaki tudi na ta pomislek imeli odgovor. Slovenski del populacije rjavega medveda, ki se sicer razteza čez celotno Dinarsko gorstvo in sega do Grčije, spada med najbolje raziskane v Evropi. V zadnjih desetih letih je populacija medveda narasla za več kot 6 odstotkov. Lokalne gostote medvedov v Sloveniji znašajo celo 40 osebkov na 100 kvadratnih kilometrov. Tako imamo pri nas eno od najvišjih populacij gostot medvedov na svetu. Na Zavodu za gozdove Slovenije še razložijo, da se za razliko od nekaterih drugih vrst velikih zveri na primer volk ali ris, medved ni teritorialna vrsta. To pa pomeni, da osebki ne branijo svojih teritorijev in ne preganjajo drugih osebkov iste vrste že zasedenih teritorijev. Medved tudi nima drugih izrazitih mehanizmov, ki bi preprečevali visoke gostote osebkov na določenem območju. V Sloveniji in drugje v srednji Evropi se urbana, kmetijska in gozdna krajina tesno prepletajo. Območja sklenjenih gozdov pa so mnogo premajhna, da bi lahko velike zveri živele tako daleč od ljudi, da njihove prisotnosti ne bi redno zaznavali. V tako razdrobljenem okolju rast številčnosti medvedov ne omejujejo dostopnost hrane, pač pa strpnost ljudi, ki skupaj z medvedi v istem okolju živijo oziroma sobivajo. Prevelika številčnost populacije pa je nujno vodi v konflikte, ki ogrožajo varnost ljudi. Leta 2022 je bilo prijavljenih nekaj več kot 300 škodnih dogodkov. Ocenjena škoda je znašala 119 tisoč evrov. V letu 2021 je rjavi medved povzročil 506 škodnih dogodkov v ocenjeni vrednosti 206 tisoč evrov. Medvedi so lani najpogosteje škodo povzročali na drobnici. Teh je 27 odstotkov primerov napada na drobnico, sledilo je sadje in sadno drevje, čebele, silažne bale, koruza, govedo, krmilniki za divjad ter konji in osli. Največ škodnih dogodkov je bilo na Kočevskem in Notranjskem. V Novi Sloveniji smo z zaskrbljenostjo in začudenjem sprejeli izjavo predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, ki je ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana pozval naj zamrzne izvajanje vseh odločb o odstrelu 230 rjavih medvedov. Premier je na namreč menil, da je treba to področje vnovič proučiti, kljub temu, da so se ali pa da se je stroka soglasno odločila o številu odvzema, da je po 5-ih letih na tem področju, na področju učinkovitega upravljanja s populacijo medveda vendarle potrebno narediti korak naprej. Menimo, da je pri tem predsednik Vlade močno prekoračil svoje pristojnosti in grobo posegel v avtonomijo strokovnih institucij, ki so pripravile strokovne podlage za predmetno odločitev in v delo državnih organov. Nesprejemljivo in v nasprotju z načeli pravne države je, da predsednik vlade skuša vplivati na konkretne strokovne odločitve in odločanje o konkretnih upravnih postopkih, medtem ko bo predsednik Vlade opravljal dodatne analize o gibanju populacije rjavega medveda v Sloveniji in pri tem ignoriral mnenje stroke ter resornega ministrstva, se bo nepotrebna škoda, ki jo povzroča medved, nadaljevala. Prometne nesreče kot posledice trka z medvedom bodo vse pogostejše. Ena takih se je zgodila v aprilu na lokalni cesti Škofljica-Turjak in seveda je tudi vprašanje časa, kdaj bomo priča tudi konfliktu in napadu medveda na človeka, to smo zapisali, ko smo sklic vložili in v tem času je ravno do tega žal prišlo do tega konflikta, ko je napadel tekača v Želimljah.

V Novi Sloveniji res želimo s tem sklicem današnje seje izpostaviti pomembnost upravljanja s populacijo medveda zato, da konfliktov med zvermi in človekom ne bi bilo. Zato smo Odboru za infrastrukturo in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagali, da po končani razpravi sprejmemo naslednji sklep, sklep se glasi: da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata ministra za naravne vire in prostor, naj poskrbi, da bo izdana odločba o odvzemu 230 osebkov rjavih medvedov iz narave z odstrelom izvršena, s čimer se bo preprečila resna škoda na kmetijskih površinah in pridelkih, hkrati se bo zagotovila tudi boljša varnost ljudi. Mislim, da vsi imamo v obziru sobivanje živali in ljudi, človeka. Tudi z današnjim sklicem mislim, da bomo izvedeli marsikaj, tudi to, kako bomo upravljali kratkoročno, dolgoročno s to populacijo, predvsem pa kako bomo lahko sobivali. Hvala. In seveda kot predlagateljica se bom oglašala tudi po samih razpravah vabljenih gostov in poslancev.

Hvala.

Spoštovani predsednici, poslanke in poslanci, gostje, lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za naravne vire in prostor!

Zahvaljujem se za to priložnost, da govorimo o tej pomembni temi. Rjavi medved je namreč vrsta, ki jo varuje tako mednarodna kot tudi evropska in slovenska zakonodaja Pravila varovanja so določena z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Glede na varstveni status rjavega medveda je poseg v populacijo dopusten, vendar morajo v skladu z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah biti izpolnjeni trije pogoji. Prvič, da ni druge zadovoljive možnosti, drugič, da ta ravnanja ne škodijo ohranitvi ugodnega stanja populacije in tretjič, da gre za enega od razlogov navedenih v uredbi, denimo preprečitev resne škode ali pa zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je tako 13. aprila letos izdalo dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 230 medvedov. Dovoljenje zadeva območja z največjo gostoto rjavih medvedov. Gre za 122 lovišč v upravljanju lovskih družin ter lovišča s posebnim namenom. Strokovni predlog za izdajo dovoljenja sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in tu sta upoštevala dodatno ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Rekonstrukcija dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje od leta 1998 do 2022, pri kateri so sodelovali vodilni raziskovalci medveda v Sloveniji. Dr. Klemen Jerina, ki je danes tukaj tudi z nami iz Biotehniške fakultete je pojasnil takrat, da se bomo z letošnjim odvzemom približali številki 800, ki je cilj za obvladljivo sobivanje. S politiko regulacije populacije medvedov bomo nadaljevali in cilj je, da v prihodnjih letih pridemo na sprejemljivo številko. Po oceni ekspertize pa je spomladi leta 2022 to število bilo že skoraj tisoč 100. V postopkih izdaje dovoljenja, ki smo ga letos izdali, so bili povabljeni upravljavci lovišč, se pravi, lovske družine in lovišča s posebnim namenom ter društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave (to sta društvo Dinaricum in Alpe Adria Green), Lovska zveza Slovenije je bila seveda tudi vključena. Vse skupaj je bilo v ta proces vključenih 132 stranskih udeležencev.

Ministrstvo je pred odločitvijo temeljito proučilo vse druge možnosti za preprečevanje konfliktov. Ker pri tako povečanem številu niti odstranitev z določenega območja s preselitvijo na drugo mesto v naravi in zadrževanje v ujetništvu ne prideta v poštev je bil med vsemi razpoložljivimi možnostmi izbran odstrel. Ministrstvo si prizadeva zmanjševati število škodnih dogodkov tudi z uporabo promoviranje zaščitnih ukrepov, zavarovanje premoženja. Aktivnosti zmanjševanja števila škodnih dogodkov se v zadnjih desetih letih intenzivno izvajajo v okviru večletnih projektov, kot so SloWolf, Dinalp Bear, Carnivora Dinarica, Olfa Ab EU. Tudi manjših projektov, recimo, Pastirstvo za sobivanje in rednih nalog ministrstva za naravne vire in prostor, Zavoda za gozdove Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar nobena od teh navedenih možnosti ne rešuje problema velikih gosto rjavega medveda in s tem povezanih konfliktov.

Osnovni namen te težke, a skrbne, premišljene in strokovno podprte odločitve je preprečitev resne škode in zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi. Povečanje gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo večjo stopnjo konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva. Odvzem je selektiven, saj so v dovoljenju natančno določena območja, kjer bo odvzem iz narave dovoljen. Gre za območja med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem ter Čičarijo in južnimi obronki Ljubljanskega barja. Gre za območja z večjimi gostotami medvedov, posebna pozornost pa je namenjena območjem, kjer so bili zabeleženi konflikti. Odvzem bo razporejen po masnih kategorijah in na ta način tudi nadzorovan glede starostne sestave. Selektivnost omogoča tudi predpisan način odstrela, ki je dovoljen le z visoke preže, kar zaradi boljše vidnosti preprečuje napake pri oceni teže medveda.

Naj zaključim še s tem, da je rjavi medved pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije, zato bo Ministrstvo za naravne vire in prostor še naprej izvajalo vse ukrepe za njegovo varstvo, vključno z ohranjanjem medvedovega življenjskega prostora. Prizadevalo si bo za čim bolj učinkovit odškodninski sistem in promocijo zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja ter aktivnosti, ki prispevajo k visoki stopnji sobivanja z rjavim medvedom.

In še zadnja informacija, mogoče za sam uvod. Dovoljenje, ki je bilo izdano 13. aprila na Ministrstvu za naravne vire in prostor, se izvaja, nikoli se ni prekinilo njeno izvajanje in po tem dovoljenju je v tem trenutku, na današnji dan bilo iz narave odvzetih 158 medvedov.

Hvala lepa predsednica.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Naše ministrstvo vodi v okviru programa za razvoj podeželja zaščitne ukrepe za zaščito domačih živali pred velikimi zvermi. Ukrepi v okviru programa razvoja podeželja 2014-2020 so preventivni ukrepi, so lahko samo v pomoč pri varovanju pašnih živali pred velikimi zvermi. Zagotovo pa ti ukrepi ne morejo reševati problematike sobivanja človeka z velikimi zvermi, so seveda zelo pomembni, vendar zgolj spremljajoči dejavnik rednemu aktivnemu upravljanju z medvedom in volkom. Ministrstvo izvaja ukrepe za varovanje premoženja in zagotavljanje konkurenčnosti kmetov z območja velikih zveri v programu razvoja podeželja, in sicer gre za ureditve stalnih večžičnih elektro ograj in obor ter uporabo visokih elektro mrež, gre za zapiranje črede čez noč na varno, uporaba pastirskih psov, pašnja skupaj s pastirji in podobno. V tem programskem obdobju smo za tovrstne ukrepe namenili skupaj okrog 3,2 milijona evrov, in sicer naložbe v višini 1,6 milijona evrov in pa podukrep KOPOP v višini 1,6 milijona evrov. Samo v okviru izvajanja treh pod ukrepov, ki naslavljajo varovanje živali pred napadi velikih zveri, smo podprli skupaj 96 kmetijskih gospodarstev, ki imajo v ukrep skupaj vključenih 2 tisoč 500 hektarjev zemljišč. Med zaščitnimi ukrepi so se med drugim navajali tudi programi za zagotavljanje rednih izobraževalno podpornih aktivnosti, namenjenih informiranju lokalnih prebivalcev o ustreznem ravnanju za zmanjševanje vseh ključnih konfliktov. Pripravili smo tudi študijo o učinkovitosti ukrepov varovanja rejnih živali pred napadi velikih zveri in ta študija je pokazala, da je uporaba visokih elektromrež za namene usmerjanja paše in hkratnega varovanja pred velikimi zvermi najbolj učinkovita predvsem za varovanje drobnice. Izkazalo pa se je tudi, da obstajajo območja z oteženimi pogoji za varovanje z visokimi elektromrežami, saj tega območja niti relief niti primernost tal ne omogočajo; gre zlasti za visokogorsko pašništvo. Zato je posebej pomembno, da se vsaj na teh območjih vzpostavi mehanizme, s katerimi bo mogoča čim hitrejša izvedba odvzema osebkov.

Tudi v naslednjem obdobju, se pravi, v strateškem načrtu, predvidevamo podobne ukrepe. Šli bomo tudi v spremembo strateškega načrta, ki bo omogočala stoodstotno sofinanciranje oziroma popolno financiranje teh zaščitnih ukrepov. Tako se tudi naše ministrstvo zaveda tega problema in s svojimi mehanizmi, ki jih ima na voljo, daje na razpolago lastnikom zemljišč, lastnikom pašnih čred možnost za relativno učinkovite ukrepe za varovanje pred velikimi zvermi. Seveda pa, kot sem že rekel, to ne izključuje siceršnjega konflikta med velikimi zvermi in pa človekom.

Hvala lepa.

Hvala za besedo.

(Branko Tomažič, Državni svet.)

Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, gospod minister ter ostali vsi prisotni!

Danes tega sestanka najbrž ne bi bilo treba, če bi prisluhnili podeželju v zadnjih dvajsetih letih in ukrepali. Žal nismo ukrepali in sedaj počasi temu izbija dno. Jaz ne pravim, da je kriva za tako stanje, kot je v naravi, ta Vlada, ampak vse vlade do sedaj, ker niso naredile tistega, kar bi morale, ker niso prisluhnile kmetstvu.

V Državnem svetu Republike Slovenije smo večkrat obravnavali problematiko zveri, medvedov, na Komisiji za kmetijstvo in lokalno samoupravo ter sprejeli vrsto pobud, predlogov, vendar bili malo uslišani. Komisija vedno znova izpostavlja problematiko kmetovanja, težavnega kmetovanja, ki nekateri tudi opuščajo zaradi prevelikega števila zveri in divjadi, ki povzroča veliko škodo tako na poljih kot pri rejnih živalih. V Državnem svetu smo imeli dva posveta na temo problematike zveri, ki sta bila dobro obiskana, tudi vsa strokovna javnost je bila prisotna, in smo se nekako strinjali, da je zveri preveč; danes, normalno, govorimo o medvedih. Pripravili smo zakonodajno iniciativo o odlovu medveda, ki je bila zaradi odločbe Ustavnega sodišča, to je bilo na tisti Pivčev zakon, brezpredmeten in umaknjen iz zakonodajnega postopka. Na komisiji in posvetu je bilo jasno povedano s strani kmetov, lokalne skupnosti in tudi strokovnjakov, fakultet, Zavoda za gozdove, Lovske zveze, da je število medvedov preveliko in je treba načrtno urejati, zmanjšati tudi z odvzemom, se pravi z odstrelom. Populacija medveda je preštevilčna za slovenski prostor in ogroža življenje na podeželju kot tudi lastnino na podeželju. Medvedi, kot vidimo, se sprehajajo okrog vasi, po vaseh, ob šolah, vse bližje so naseljem. To se pravi, da se njihov bivanjski prostor nekako zmanjšuje, in se mora razširiti, ker medved mora imeti veliko površino. Z naravo smo dolžni skrbno gospodariti, ne pa dopuščati anarhijo ali zakon močnejšega, tako da bo mogoče varno sobivanje. Se pravi, da smo pripeljali do neke anarhije, kjer smo dopuščali, da so določeni osebki preštevilčni in uničujejo druge, to se pravi, da naravo degradiramo; če je enega osebka preveč, je drugega lahko malo ali nič, kar pa mislim, da ni prav. Na podeželju si želimo varnega sobivanja z zvermi, vendar ne enostransko, samo v korist medveda, ki je močno zaščiten, po drugi strani pa pred medvedom ni zaščiten človek, ki živi na podeželju, ni zaščitena lastnina in niso zaščitene rejne živali. Odškodninski postopki so dolgotrajni in enkrat dodeljene odškodnine ne pokrivajo dejanske škode, ampak zgolj materialno, ki jo samovoljno zmeraj vrednoti država; o tem smo tudi na zadnji seji govorili. Medved se je razširil na območja, kjer ni nikoli bil, zaradi preštevilčnosti. Temu se nasprotuje in na teh posvetih je bilo jasno povedano.

Vse tako kaže, da nas kultivirana krajina ne zanima, turizem, poseljenost, kot pridelava hrane, samooskrba. Samooskrba bi morala biti spričo nedavnih kriz, kot je bil covid, kot je ukrajinska kriza, še kako pomembna za Slovenijo, ampak žal tukaj ne vidimo nekega posluha. Ne smejo in ne morejo posamezniki, okoljevarstveniki vplivati na odločitve stroke in deležnikov, ko se dogovorijo, sprejmejo načrt za urejanje populacije medveda, to smo videli tudi v zadnjem primeru. Ali je predsednik Vlade Golob imel prav, da je pozval gospoda ministra, da naj še enkrat razmisli o tem, jaz o tem ne bi sodil. Ampak vseeno čestitam ministru Brežanu, da je predsedniku Vlade dr. Golobu razložil stanje z medvedom in potrebo po odlogu ter tako ubranil obstoj prepotrebne odločbe o odstrelu 230 medvedov. Kam bi prišli, če bi ponovno ustavili ta odstrel? Treba je pa še vzpostaviti določeno financiranje ali pa mehanizme za preventivno preprečevanje škod, neke ograje ali druge stvari ne bodo tukaj reševale stvari. Nenazadnje je tudi na teh posvetih bilo jasno rečeno, da je treba nazaj aktivirati intervencijsko skupino, ki posreduje, kjer so ti problemi. Potem je bilo tudi več rečenega, da je treba realne odškodnine tudi za posredno škodo, ne samo direktno škodo. Je pa res, da so pa letos rejci zelo zaskrbljeni, ali sploh gredo na višinske pašnike ali ne gredo, ker tukaj pa tudi ni samo medved problem, ampak je tudi na drugi strani volk. Tako si želimo čimprejšnjih in hitrih ukrepov, da bo lahko mir na podeželju.

Toliko s strani Državnega sveta. Hvala.

Hvala za besedo.

(Janez Beja, Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.)

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter seveda obema predsedujočima, ministru in ostalim! V hiši, kjer sedimo, naj bi ščitili zakon, ustavo. 71. člen ustave med drugim pravi, da država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovskih območjih. Sedaj se pa vprašajmo, ali skrbi država za ta območja s takšno številčnostjo medvedov. Poslušamo, kako drastično raste medved. Glejte, verjetno poznate bolje kot jaz, ampak vseeno, naj vas spomnim. Tule imam eno preglednico, kako se praznijo vasi, ne hiše, ne kmetije, štirideset vasi v naši državi, Republiki Sloveniji, je brez prebivalca. Da pa ne bom vsega našteval, ker verjetno imam omejen čas, stosedemdeset vasi ima nič oziroma manj kot deset prebivalcev. Stosedemdeset vasi! In verjemite mi, da velik delež k temu pripomore medved, zveri pa divjad, seveda tudi kaj drugega. Ampak bistveno je pa to, glejte, tako govorimo o sobivanju z zvermi, z medvedom. Kaj pa skrb za kmeta, skrb za podeželje, skrb za zdravo hrano? Tega pa mi ne rabimo več? Rabimo pa preštevilnega medveda? Jaz verjamem, da vi politiki imate vsak svoje prepričanje, ampak, veste, tudi močna vojska, tudi močno zdravstvo, tudi ne vem kaj, infrastruktura, pade, če ni hrane. Glejte, kanček tega smo probali, ko so zaprli meje, ko je bil covid. Bog ne daj, da se to dejansko zgodi! Mi nismo samooskrbni. In s takim načinom, kot danes govorimo o medvedu in o sobivanju, ohranjanju, in tule, ko gledam, zainteresirana javnost, ki je verjetno dobro plačana, ali ta zainteresirana javnost živi dnevno z medvedom, ali kmetuje z medvedom, ustvarja dohodek za državo Republike Slovenije? In v tem novem združenju, ki smo ga nedavno ustanovili, imamo kar veliko mladih kmetov, ki pa, verjemite mi, ti mladi kmetje ne bodo vztrajali tako kot mi starejši. Ti mladi kmetje, če se jim ne bo ekonomika in seveda samo kmetijstvo izšlo, bodo zapuščali in šli drugam, da ne rečem, celo čez mejo. In ne znam si predstavljati - to, kar je že moj predhodnik rekel -, tako lepo Slovenijo imamo, tako se radi hvalimo, ampak s takšnim načinom dela, z načinom, da bomo imeli čedalje več divjadi, čedalje več zveri, verjemite mi, bomo imeli na podeželju samo še robidovje in grmovje.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za besedo.

(Gregor Danev, Zavod za gozdove Slovenije.)

Lep pozdrav obema predsednicama odborov, poslancem, predstavnikom ministrstva, ministru in državnemu sekretarju!

V imenu Zavoda za gozdove bi mogoče samo pojasnili, kako je pripravljeno strokovno mnenje in kaj vse je zadaj za nekim takim strokovnim mnenjem. Strokovno mnenje za odvzem osebkov vrst rjavi medved iz narave za obdobje do 31. 12. 2023 je pripravljeno na podlagi poziva Ministrstva za naravne vire in prostor, bivši MOP, za izdajo mnenja, tako kot je minister že povedal, po 8. členu Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah; izdelali smo ga dne 27. 1. 2023. S strokovnim mnenjem v skladu s 7. členom predlagamo odvzem osebkov rjavega medveda iz narave z odstrelom z namenom preprečitve resne škode na premoženju ter z namenom zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi. Treba je posebej omeniti, da strokovno mnenje upošteva tudi ugotovitve sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 6. 2022.

To pomeni, da smo v mnenje vključili seveda tudi rezultate dosedanje sodne prakse. Strokovne utemeljitve za predlagani ukrep, ki so podane v mnenju, se opirajo na izsledke ekspertize Strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 2020-2023, aneks k omenjeni ekspertizi, predlog odvzema medveda za obdobje od 1. 10. 2020 do 30. 9. 2021, študijo rekonstrukcije številčnosti medveda iz leta 2022, rekonstrukcija dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998 do 2022 ter na ažurirane podatke o upravljanju medveda v Sloveniji in na Hrvaškem. Moramo se zavedati, da je medved čezmejna vrsta, transnacionalno živeča vrsta in je v bistvu ta naša populacija dinarska populacija medveda. Vse tri strokovne podlage temeljijo na znanstvenih dognanjih tujih in domačih raziskovalcev, izčrpnih podatkih različnih relevantnih domačih monitoringov in ciljnih raziskav populacije medveda v Sloveniji ter na sodobnih metodoloških pristopih.

Hvala.

(Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije.)

Jaz v bistvu pozdravljam ta sklic, tudi vse prisotne, ki so se odzvali vabilu. Mislim, da je čas, da se enkrat končno pogovorimo o tem, da bomo trajnostno upravljali z zavarovanimi vrstami pri čemer pa seveda ni medved tisti, ki je kriv za nastalo stanje, medved res ni kriv, da se je v preteklosti gospodarilo, kakor se je gospodarilo z njim, je pa res, da je danes treba nekaj narediti. Zato tudi pozdravljamo odločitev ministra, da se je odločil za ta odvzem, ker je pač nujno potreben.

Kadar govorimo o upravljanju z zavarovanimi vrstami ali pa z divjadjo nasploh, govorimo o tem, da upravljamo na ravni populacije. Če se pogovarjamo o upravljanju na ravni posameznega osebka, potem seveda ne bomo mogli upravljati. Ko pa ugotovimo, kakšne so prehranske zmožnosti, kakšno je število, ki ga še prenese okolje, potem lahko govorimo o ciljih, ki jih moramo doseči. S to odločbo sledimo tem ciljem, tako da jaz upam, da bomo s tem delom nadaljevali. Bi pa seveda želel kot predstavnik lovske stroke, da se predvsem da večji poudarek in vpliv strokovnjakom, ki se leta in leta ukvarjajo s tem, ki načrtujejo, ki proučujejo vse te stvari, da bomo nekako prišli do doseženih ciljev, ciljev na podlagi znanstvenih ugotovitev, morebiti na podlagi novega štetja populacije zveri, ki bo, upam, letos izvedeno v Sloveniji. Da bomo nekako prišli do tistih številk, ki so temelj za upravljanje, ne da se že danes pojavljajo dvomi, ali imamo tisoč 100, tisoč 200 ali koliko je medvedov, se pravi, da opravimo to štetje. Da seveda Ministrstvo za naravne vire in prostor izvede tudi druge ukrepe, ne zgolj, da se veže zadeva na odstrel. V mislih imam intervencijske skupine, ki so bile po nepotrebnem ukinjene, pa danes govorimo o tem, da bodo pristojni organi ukrepali v primeru medveda na Vrhu nad Želimljami, kajne. Jaz se sprašujem, kateri. Če danes v bistvu lovcev ne želite zavarovati, da bi odšli, na primer, na povoženja, veste, da je to nevarno delo, nevarna dejavnost. Tudi z intervencijske številke 112 jih ne želijo več napotiti, ker se zavedajo, da bo v tem primeru odgovornost nosil tisti, ki jih bo napotil. Če si zavarovanje za upravljanje javnih nalog zaslužijo gasilci za svoje opravljeno delo, če si zavarovanje zaslužijo pripadniki civilne zaščite, pa če danes pokličete lovca in ga pošljete, da bo iskal medveda, ki je bil ranjen oziroma poškodovan v prometni nezgodi, mislim, da si tudi ta lovec zasluži, da ga zavarujemo vsaj v tem delu, saj svoje delo zagotovo opravlja volontersko in pričakujem, da bomo v tej smeri tudi v bistvu v bodoče govorili, tudi na tem sestanku in na pozivih, ki so bili Vem, da marsikdo želi v bistvu okriviti lovce, da smo tisti, ki spodbujamo ta odstrel. Danes je pred mano pred predstojnik Zavoda za gozdove povedal, kako je prišlo do teh številk, se pravi zavod, strokovno mnenje. Vem, da je veliko govora o tem, da lovci krmimo zato, da bi bilo več prirastka pri medvedih, ampak verjemite mi, da nam tega ni treba početi, ker ne upravljanje v preteklosti je naredilo to, da je danes medvedov toliko, da medved že posega na področje preživetja risa, tam, kjer je gostota medveda velika, v parih dneh medvede najdejo in poberejo risu tudi tisto hrano, tisto srno, ki si jo je oplenil, s katero bi se lahko vračal in več dni preživel. Če ne razumemo drugih vidikov, jaz upam, da tisti, ki se zavzemajo za medveda, razumejo tudi ta del, pa verjemite mi, da sem tisti, ki znam sobivati z medvedom, prihajam iz Kočevske, nisem odšel iz podeželja zaradi tega, ker bi me bilo strah medveda in ne bom mogel preživeti na kmetiji, šel sem zaradi tega, ker je zaslužek in karierna pot v Ljubljani boljša in je nek izziv za prihodnost, priložnost. Moramo pa seveda tem ljudem, ki so ostali na podeželju, omogočiti, da bodo lahko sobivali z medvedom, pa tudi medvedu ne delamo prevelike usluge, če ga v bistvu preveč zavarujemo, mislim, da smo to v preteklosti spoznali, tako da upam, da bo ta seja s svojimi sklepi korak naprej, da bomo trajnostno upravljali z medvedom tudi pri nas v Sloveniji in to čim bolj na podlagi strokovnih ugotovitev.

Hvala lepa.

(Klemen Jerina z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete).

Lep pozdrav najprej, spoštovani obe predsednici odbora, tudi poslanci!

Zdaj, tema, ki se lotevamo, je zelo široka in iskreno tudi nisem vedel kaj pričakovati od tega današnjega sestanka, ampak odmevajo mi pa noter sporočila oziroma predlogi, se pravi eden od predlogov še enkrat predebatirati celo zadevo, široko vključenost strokovnjakov, široko vključiti vso zainteresiranost nevladnih organizacij. Glede tega, no malo ne pomislekov, ampak s svojega videnja, sam se z divjadjo, z velikimi zvermi res že dolgo, mogoče predolgo ukvarjam, sem profesor na Biotehniški fakulteti, poučujem predmete metodološke in tudi predstavnik Slovenije v združenju Large / Nerazumljivo/ Europe. Mogoče pomembna informacija je tudi, da sem v te vode prišel pravzaprav tako s čisto takim naivnim pogledom zaščitnika živali, ker dejansko 20 let nazaj, ko smo se tematike lotevali, se v resnici, glavni ukrep je bil odstrel, krmljenje, o katerem smo vedeli zelo malo, praktično drugih stvari se ni delalo. In zaradi tega smo prav v moji skupini potem, ogromno, ogromno je tu naredil Zavod za gozdove, štartali, bili uspešni, podporo, dobro smo imeli tudi na prejšnjih ministrstvih večinoma en kup mednarodnih projektov, dobro znano zastavili. Tako, zdaj slišalo se mogoče hvalisavo, če bom rekel, ampak dejansko velja Slovenija v Evropi v bistvu za zgled, kaj se da, se pravi, kaj se da. Stanje populaciji je nedvomno ugodno z bioloških vidikov. Zakaj tak dolg uvod? Se pravi, sam v osnovi smo štartali spotoma, res praktično preizkusili vse ukrepe, ki so možni, tudi druge načine, kako pravzaprav omogoča, da je populacija preživela, kar ni enostavno, ni nekaj samo po sebi umevno, ampak je ratalo, pa dobro nam gre in to se pozablja, namesto, da bi rekli dobro nam gre, se tukaj v bistvu v eni temi, ki je del širšega, pomembna, čustvena, ampak samo s tem ukvarjamo, Kaj pa me je strah? Strah, energija verjetno omejena. Zdaj, široka vključenost strokovnjakov, široka vključenost nevladnih organizacij, iskreno ta problem iste dileme, ki jih danes videvamo, so že zadnjih 15 let zunaj in iskreno je bilo teh sestankov in delavnic že res veliko in iskreno smo poslušali predloge, sam pa izhajam iz znanosti in tisto, kar dela, lahko podpremo, kar je logično, kar pa ne dela, pa ne moremo, ne moremo in to lahko odkrivamo, ampak z biciklom na Luno ne moreš priti, pika. Zdaj od tu naprej kje vidim, ogromno je bilo narejeno že, par stvari nam je pa zastalo. In zdaj ta odstrel, na katerega se danes fokusiramo, iskreno, meni recimo ni bilo enostavno s številkami biti od zadaj, ampak smatram, da so nujne in lahko s komurkoli v pošteno debato gremo potem, ampak na osnovi podatkov ne gre drugače. Zdaj pač brez tega recimo, naj mi en pokaže primer Evropi, da imamo viabilno populacijo medveda sredi približno tako poseljenega območja in da gre brez odstrela, naj en primer pokaže, ga ne more. Se pravi, se skuša vsiliti eno sliko, ki nima praktične podpore, v kateri tvegamo, da izgubimo to, kar imamo, tega jaz ne bi podprl. Drugače pa široka javna debata, nevladne organizacije v resnici, ogromno smo se poslušali, seveda se da poslušati samo dobronamerne pa take, ki logiki sledijo, pa če pojasni se, potem sprejmejo tisto, če ima kdo drug kakšno agendo od zadaj drugačno ne moreš pritrditi in te stvari so vgrajene v dokumente, ki so ključni, ki jih rabimo, strategija upravljanja, akcijski načrt upravljanja rjavega medveda, volka se ga pripravlja, za risa se pripravlja. Mislim, da je bila ključna stvar, da se pospeši na sprejemanju teh dokumentov, ki so strateški, zdaj še enkrat, javna debata, široka po principu premišljene, tu smo se zgledovali v bistvu po najboljših rešitvah, ki jih svet pozna, saj rezultati so tu, če jih hočeš videti in vključiti, seveda pa s tem odmikom, da če stvari delajo, v te dokumente so stvari, predlogi vgrajeni, jih je treba sprejeti in upam, da cela ta debata ne bo potem izzvenela na udrihanju različnih opcij, pa bomo obstali na tem, jaz sem že pošteno zmatran, iskreno, iskreno, pač dan je prazen, ker ste pokvarili s tem, ker gre v prazen čas. Upam, da se bodo tiste stvari, ki so konstruktivne, nadaljevale, pa da gremo ven iz tega, je bilo treba ali ni treba, ja, je bilo treba, ni druge poti. Zdaj, če kdo vidi, da dela na primeru, prosim, ampak to je en, ne pozabimo, da je to en majhen od mnogih sklopov, ki se izvajajo, jih je treba izvajati, tukaj imamo dokumente, osnutke, ki so pripravljeni in naslednja pot je smiselna, da se to potrdi. Debate široke, ja, ampak naj bodo argumentirane.

Hvala.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Hvala lepa vsem vabljenim gostom, ki ste seveda povedali svoje izkušnje, svoje videnje in tudi z argumenti povedali, da praktično je v Sloveniji nujno potrebno učinkovito upravljanje z zvermi oziroma z rjavim medvedom. Jaz sem to tako razumela in se zahvaljujem, da ste v bistvu vsak strokovnjak s svojega področja povedali, kako je potekalo, kaj ste delali, kakšni monitoringi, to sem razumela in tudi celota zajeta, kaj se dejansko je dogajalo pred izdajo odločbe aprila letos.

Moram reči, da v Novi Sloveniji smo v bistvu želeli z današnjo sejo, še enkrat poudarjam, doseči to, da se v Sloveniji vendarle začne učinkovito upravljanje z zvermi. 5 let mogoče je bilo to upravljanje nekje potisnjeno na stran, ni se dejansko z njimi upravljalo, bili so nekatere odločbe, pa potem do tega ni prišlo, pa mislim, da je prav, da se zadeve tudi danes pogledajo. Mogoče bomo danes dobili odgovore, koliko slovenski prostor zmore populacije rjavega medveda. Sama sem že zasledila, pa mislim, da tudi od profesorja Jerine, koliko slovensko območje zdrži ali premore populacije rjavega medveda. Mogoče je pogled s podeželja nekoliko drugačen kot pogled iz kakšnega večjega mesta, slovenskega. Tudi to naše sobivanje na podeželju z medvedom se je zadnjih letih močno napredovalo praktično, vemo, da smo začeli z obvezno vožnjo otrok z avtobusi v šole, ne zato, ker so bili otroci 3 kilometre oddaljeni od šole ali pa kilometer pa pol, ampak zaradi možnosti napada zveri na otroke in se je potem organizirala občina, lokalna skupnost je plačnik teh prevozov šolskih, da so brezplačni. Potem se je šlo naprej, seveda, imeli smo kar nekaj sej na Odboru za kmetijstvo v zadnjih letih, ko se je omogočilo tudi iz programa razvoja podeželja nakup električnih mrež, postavitve in sem zadovoljna, da sem dobila danes podatek, da če sem prav zasledila, je teh kmetij 96, ki so šli v ta projekt in seveda zaščitili svojo živino in hkrati ohranili kmetijstvo in seveda tudi pašo. Mogoče je ta pogled tudi drugačen, da so določene občine šle v projekt izgradnje smetnjakov, ki so varni pred medvedi. Vse več smo imeli, ravno danes ste že omenjali, kje je največ populacije, Cerknica, Loška dolina, Bloke do Kočevja, Čičarija, ravno tam so bili projekti in so vasi, tiste, bom rekla, bolj obrobne opremljene s takimi smetnjaki, se pravi, da je na nek način seveda šlo to upravljanje, zaščita, blaženje teh konfliktov med zvermi in človekom v pravo smer. Žal pa res dobra hrana, taki pogoji, kot so, smo večkrat že tudi na Odboru za kmetijstvo slišali, da je včasih medvedka imela enega mladiča, zdaj ima že 2, pa sledimo tudi že na raznih omrežjih, dobimo že tudi kakšen posnetek medvedke s tremi mladiči, se pravi, da se populacija neizmerno širi in verjetno je 200 medvedov na leto tista spodnja meja, verjetno je ta številka višja.

Kar sem še želela v tem delu je mogoče odzvati, pa boste potem povedali v koaliciji na vaše 3 sklepe, ki ste jih predlagali. Lahko rečem, da tudi sama sem začudena bila nad tako zastavljenimi sklepi, če samo preberem prvi vaš sklep v delu, da predlagate Vladi Republike Slovenije, da se še naprej nagrajuje sistem trajnostnega upravljanja s populacijo rjavega medveda v Sloveniji ter jih načrtuje v okviru široke vključenosti strokovnjakov in zainteresiranih nevladnih organizacij. Jaz sem razumela tudi današnja sporočila tako ministra kot tudi seveda vseh strokovnjakov, da je to bilo narejeno, da je na odločitev o odstrelu medvedov bila na podlagi strokovnjakov, vključenosti strokovnjakov, celo mednarodnih, sem si zapisala, in da je to bilo narejeno. Ne razumem zakaj je potreben ta sklep. Če grem k drugemu sklepu, tudi predlagate Vladi, da na podlagi naprednih praks tako doma kot v tujini okrepi izvajanje različnih ukrepov k spodbujanju sobivanja ljudi in zveri ter drugih prosto živečih živali. Tudi tukaj ne razumem. Jaz mislim, da kot je povedal profesor Jerina, se mednarodne primerjave in mednarodni primeri prenašajo tudi v Slovenijo, pa mogoče mi boste poslanci koalicije, ki ste to predlagali, povedali katere napredne prakse ste imeli v mislih, mogoče ne razumem katere napredne prakse. Če ste mislili odvzem, ne vem, kaj bomo naredili z medvedi, ki jih hoče Italija vrniti Sloveniji, no, mogoče je tudi to ena izmed iztočni. In če grem k tretjemu sklepu, predlagate Vladi Republike Slovenije, da oblikuje široko javno razpravo z namenom, da se doseže dolgoročnejši konsenz med strokovno javnostjo, nevladnimi organizacijami in ostalimi deležniki pri vprašanjih upravljanja s populacijo velikih zveri v Sloveniji.

Tudi če vse 3 sklepe vzamem skupaj, lahko rečem, da sem jih razumela, da ne zaupate slovenski stroki, strokovnjakom, ki so pripravili to odločbo, ki so sodelovali, vsem organizacijam in nenazadnje ne zaupate niti lastnemu ministru. Res se je v zadevo vtaknil predsednik Vlade, ki je potem v bistvu stopil korak nazaj, ampak vi danes s temi tremi sklepi njegovo idejo širite naprej in jo potencirate, kot da ne zaupate strokovnjakom v Sloveniji, da imajo mednarodno, mednarodne izkušnje, mednarodno prakso in da delajo najboljše kar morejo in seveda prenašajo te zadeve tudi v slovenski, tako pravni kot tudi siceršnji prostor.

Mislim, da ko bomo razpravljali danes, je potrebno vzeti v obzir tudi kmete. Pred časom ali pa bom rekla, v zadnjem mesecu smo tukaj že razpravljali tudi o tem, kaj kmete na podeželju žuli. Zagotovo jih žuli mogoče mačehovski odnos, birokratski odnos do njihovega načina življenja, do njihove skrbi za naravo. Bilo je večkrat povedano, da noben kmet ne želi izničiti ali pa uničiti naravo, ampak da v zavedanju, da smo si vse to, kar imamo, sposodili od naših zanamcem, nas veže k temu, da s tem zgledno in odgovorno opravljamo. To je rekel en mlajši kmet, ki ima tudi seveda otroke in katerim namerava predati kmetijo, ki pa je seveda v območju Nature 2000, da je prišlo do in ravno vsi ti ukrepi Nature 2000 morajo biti upravljanje zveri, upravljanje divjadi, mora iti tudi z roko v roki tudi s kmeti, pa so to lahko, pa jih boste imenovali to, nevladne organizacije ali civilna družba ali kakorkoli. Tisti, ki živijo na območjih, je prav, da se jim prisluhne in da se jim tudi na nek način omogoči njihovo delo in to je kmetovanje, pridelava dobre, zdrave hrane in seveda tudi višja sama samooskrba.

Mogoče za razmislek. Pred leti je že Nova Slovenija dala pobudo, da bi upravljanje zveri se iz Ministrstva za okolje in prostor preneslo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zakaj? Ravno zaradi učinkovitejše ali pa učinkovitejšega upravljanja z zvermi. Kot smo danes tudi že slišali, Lovska zveza, Zavod za gozdove so tisti prvi, ki so v stiku in imajo vpogled kaj se dejansko na terenu dogaja.

Zdaj pa samo še ena informacija, v tem krogu. Kdaj je bilo zadnje štetje zveri? Mogoče mi je ta podatek ušel iz glave, vem, da je bilo nekje pred 5 leti, ko smo o tem tudi razpravljali, pa me boste popravili, če sem se v tem zmotila in seveda si želim no, da bi tudi povedali kakšno besedo tudi o tem, kar smo pripravili sklep v Novi Sloveniji, tudi tega ste dobili na mize, seveda pa pozivamo Vlado oziroma predlagamo Ministrstvu za naravne vire in prostor, da skupaj z lovsko stroko proučita, kje prihaja do največjih konfliktov med človekom in velikimi zveri na teh področjih, ustanovi intervencijske skupine, o katerih smo že danes slišali, da so delovale, pa da jih praktično zaradi finančnih in drugih razlogov ni več in da bi te skupine bile namenjene preprečitvi ogroženo življenje ljudi in nastanka velike gospodarske škode. Zato je tudi današnji sklic namenjen temu.

Hvala.