Spoštovani kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 29. sejo Odbora za zunanjo politiko, ki jo bom vodil po pooblastilu predsednika odbora, ki je zaradi zdravstvenih razlogov odsoten in seveda kolegu Predragu Bakoviću želimo uspešno okrevanje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, ki jih nadomeščajo: kolega Predraga Bakovića nadomešča kolega Jani Prednik, kolegico Lucijo Tacer nadomešča kolegica Sarah Žibrat, kolega Janeza Janšo nadomešča kolega Zoran Mojškerc, kolega mag. Deana Premika nadomešča mag. Rastislav Vrečko, kolegico Leno Grgurevič nadomešča kolegica Andreja Živic, to pa je tudi vse, kar se tiče nadomeščanj.

Na seji pozdravljam vse prisotne, tudi predstavnike Ministrstva za zunanje in evropske zadeve in predstavnike Vlade!

Sicer pa, prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Nismo prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, tako da je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE V SPOMINU NA MNOŽIČEN POBOJ Z LAKOTO, GENOCID V UKRAJINI.

S sklicem ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog deklaracije Poziv za sprejetje deklaracije o spominu množičen poboj z lakoto, genocid - Ukrajinskih društev Ukrajincev Slovenije, /nerazumljivo/, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k predlogu deklaracije in pa mnenje Vlade. Do roka, to je do 4. maja, nismo prejeli predlogov za amandmaje.

Za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije pa dajem zdaj besedo predstavniku predlagatelja, kolegu Janiju Predniku.

Predsedujoči, hvala. Poslanke in poslanci, predstavniki Vlade! Meni je pripadla danes ta čast, da lahko v imenu poslanskih skupin Gibanja svobode in Socialnih demokratov v uvodni predstavitvi na kratko predstavim predlog deklaracije o spominu na množični poboj z lakoto v Ukrajini.

V letih 2022 in 2023 mineva devetdeset let od holomodora ali velike lakote, ki se je zgodila leta 1932 in 1933 v Ukrajini. Holomodor je ukrajinska beseda, ki pomeni gladomor oziroma množični poboj prebivalstva z lakoto. Ukrajinska velika lakota je bila neposredna posledica sovjetske kmetijske politike, s katero se je izvajala hitra in neizprosna kolektivizacija kmetijstva. Namen te kolektivizacije kmetijstva pa ni bil le ekonomski, temveč tudi političen. Sovjetske oblasti so z načrtno in nasilno kolektivizacijo ukrajinskega kmetijstva želele zatreti tudi kakršnokoli obliko izražanja ukrajinske identitete. V tem času so komunistične sovjetske oblasti preganjale in izvajale nasilje nad vsemi posamezniki in ustanovami, ki so takrat predstavljali nosilce ukrajinske narodne in kulturne identitete. Podobno okrutne metode izvajanja kmetijske politike je sovjetska oblast uporabljala tudi v drugih delih Sovjetske zveze, kjer so prebivala ljudstva svojo lastno narodno identiteto, vse z namenom, da se zatrejo kakršni koli zametki neodvisnosti posameznih narodov.

Holomodor po svojem obsegu in tragičnosti predstavlja eno izmed večjih humanitarnih katastrof in zločinov zoper človečnost v 20. stoletju. Sovjetska oblast je namreč namerno in načrtno zaplenila vse pridelke žita in zaprla meje med takratnimi sovjetskimi republikami, zato, da bi Ukrajincem preprečila pobeg pred lakoto. Sovjetski režim je strateške zaloge žita, s katerimi bi lahko nahranilo celotno ukrajinsko prebivalstvo, raje izvažalo v tujino ali druge dele Sovjetske zveze. Da je v tem primeru res šlo za natančen poskus uničenja ukrajinskega prebivalstva priča tudi zgodovinsko dejstvo, da je centralna sovjetska oblast takrat pred mednarodno javnostjo zanikala obstoj velike lakote v Ukrajini in zavrnila vso ponujeno mednarodno pomoč s strani ukrajinskih skupnosti iz tujine in tudi Rdečega križa. Še več, zato, da bi sovjetska oblast prikrila množično umiranje ukrajinskega prebivalstva zaradi lakote je v sovjetski in mednarodni javnosti širila politično manipulativna sporočila ter za lakoto krivila ukrajinske kmete, ki naj ne bi bili dovolj produktivni pri pridelavi žita, zaradi česar naj bi primanjkovalo žita za prehrano vseh takratnih prebivalcev Ukrajine. S podobnimi zgodovinsko izkrivljenimi razlagami nadaljuje tudi trenutno vodstvo Ruske federacije, ki širi neresnice o teh hudodelskih dejanjih z namenom, da upraviči in pridobi podporo javnega mnenja v drugih evropskih državah za svojo vojaško agresijo nad Ukrajino. Ruske oblasti zavračajo ukrajinsko razlago zgodovinskih dogodkov s pojasnilom, da je bila ta velika lakota del širše lakote, ki je bila v tem času prisotna v srednji Aziji in Rusiji.

Konvencija Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida opredeljuje naslednja dejanja kot kazniva, storjena z namenom delnega ali popolnega uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine. Ubijanje članov skupine, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb članom skupine, namerno nalaganje življenjskih razmer, ki naj bi to skupino fizično v celoti ali delno uničile, izvajanje ukrepov za preprečevanje rojstev znotraj skupine ter prisilno premeščanje otrok ene skupine v drugo skupino. Prisilno kolektivizacijo kmetijstva v letih 1932 in 1933 ter nasilno in množično odvzemanje žita ukrajinskemu prebivalstvu in omejevanje svobodnega gibanja ljudi, ki so želeli ubežati pred lakoto, lahko zagotovo štejemo za namerna dejanja, s katerim se določeni skupini ljudi nalagajo, življenjske razmere, ki naj bi jo fizično v celoti ali delno uničili. Zaradi tega v Poslanski skupini SD in Svobode predlagamo sprejem deklaracije o spominu na množični poboj z lakoto v Ukrajini v letih 1932 in 1933.

S sprejemom deklaracije se bo tudi Slovenija pridružila skupini več kot 20 držav v Evropskem parlamentu in Evropskemu parlamentu, ki so že sprejele podobno deklaracijo o priznanju holodomora kot genocidnega dejanja. Številne države so tako že sprejele deklaracijo o holodomoru kot genocidnem dejanju zato, da bi izrazile solidarnost z ukrajinskim narodom, ki je trpel zaradi teh hudodelskih dejanj, ter da bi pomagale pri preprečevanju takšnih grozodejstev v prihodnosti. Poleg tega je sprejetje deklaracije tudi način, da ohranimo spomin na tragedijo in informiramo javnost o zgodovinskih dogodkih ter preprečimo širjenje izkrivljenih zgodovinskih dejstev v času, ko poteka ruska vojaška agresija v Ukrajini. Hvala.

Hvala lepa kolegu Janiju Predniku, ki je predlagatelja predstavil, pač, dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije o holodomoru.

Želi morda besedo vodja Zakonodajno-pravne službe? Gospa Nataša Voršič, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav vsem! Zakonodajno-pravna služba je predlagano deklaracijo proučila z vidika 27. člena Poslovnika Državnega zbora. V svojem mnenju je izvzela stališče, da so deklaracije in resolucije akti politične narave, zato ima Državni zbor široko polje proste presoje pri odločanju o teh aktih, vendar pa mora upoštevati tudi vprašanje namena in primernosti predlaganih aktov.

Državni zbor je o Ukrajini obravnaval že več deklaracij in resolucij in je dve deklaraciji že sprejel, resolucijo pa zavrnil. Hvala.

Hvala lepa. Gospe Nataši Voršič se zahvaljujem.

Zdaj pa k besedi vabim predstavnike Vlade. Morda mag. Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve najprej, potem pa še ostali. Hvala.

Hvala lepa predsedujoči. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem! Vlada Republike Slovenije je preučila besedilo predloga deklaracije o spominu na množični poboj z lakoto, genocid v Ukrajini in pozdravlja pobudo Državnega zbora Republike Slovenije in namen deklaracije, s katero se pridružuje spominu na gladomor.

Vlada se strinja z opredelitvijo množičnega poboja z lakoto v Ukrajini kot genocida. Kot je navedeno v naslovu in tekstu predlagane deklaracije, pri čemer pa poudarjamo, da gre za izkaz politične opredelitve gladomora v Ukrajini kot genocida. Predlagana deklaracija navaja mednarodne politične in pravne akte, ki predstavljajo ustrezno vrednostno usmeritev, ki je predlagatelje vodila k oblikovanju predloga deklaracije.

Vlada se pridružuje obsodbi enega izmed najbolj krutih dejanj 20. stoletja in človeško tragedijo, ki je zahtevala nepopisljive žrtve, brutalne stalinistični režime z namernim zasegom ukrajinskih zemljišč in pridelkov umetno ustvaril lakoto in povzročil trpljenje in smrt milijonov Ukrajincev. Z gladomorom v letih 1932 in 1933 je stalinistični režim načrtno odvzel pravico do življenja tudi mnogim prebivalcem iz Belorusije, Kazahstana, Moldavije in drugod. Sovjetska kmetijska politika je s prisilno kolektivizacijo in razlastninjenjem kmetom, zaplembo pridelkov, živine in hrane na podeželju namerno povzročila genocidno namero gladomora. Trpljenje Ukrajincev v času gladomora so takratne stalinistične oblasti ignorirale, tudi pozive k reševanju življenj s strani takratnih ukrajinskih oblasti in na ta način izvajale uničevanje ukrajinske nacije.

Obeleževanje 90. obletnice gladomora poteka v času, ko Rusija že več kot leto dni izvaja vojaško agresijo na Ukrajino in krši njeno suverenost in ozemeljsko celovitost, kar Slovenija najostreje obsoja. Rusija namerno uničuje civilno in kritično infrastrukturo v Ukrajini, vključno s kmetijskimi objekti, miniranjem kmetijskih površin, plenjenjem ukrajinskih zalog žita in oteževanjem izvoza žita v najbolj ogrožene države, s čimer povzroča svetovno prehransko krizo. Vlada zato podpira ozaveščanje o grozotah stalinističnega režima z namenom, da se tovrstna grozdejstva nikoli več ne dopustijo. S tem se ohranja spomin na vse žrtve glodomora in izraža solidarnost z družinami žrtev.: Slovenija se s sprejemom deklaracije, ki opredeljuje gladomor kot genocid, pridružuje trinajstim državam članicam Evropske unije in dvanajstim državam, ki niso članice Evropske unije, kot zadnja med članicami Evropske unije je to storila Francija.

Hvala lepa.

Hvala lepa mag. Marku Štucinu.

Bi želel besedo morda tudi državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, gospod Vojko Vovk.

Hvala.

Tej resoluciji in razlogom zanjo se pridružujemo predvsem iz razlogov, ki so globoko moralni in izhaja iz tega, da zločini te vrste nikoli ne zastarajo, zato je obsodba takih zločinov kadarkoli na mestu, še posebej pa v primerih, kadar se ponavljajo. Genocid, ena najhujših vrst zločinov po mednarodnem pravu, še hujši zločin, še višje pravno nad tem pa je agresija na suvereno državo in to je tisto, kar se danes dogaja s strani Rusije proti Ukrajini in zato je taka resolucija na mestu in zato je taka resolucija letos bila sprejeta že v petih državah članicah Evropske unije, decembra lani v Nemčiji, nazadnje pa 30. marca v Franciji in to so vsi razlogi, ki nas vodijo k temu. Hvala.

Hvala lepa gospodu Vovku.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, gospod Andrej Poglajen?

Predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovani, lepo lep pozdrav v imenu državnih svetnikov in svetnic.

Komisija za mednarodne odnose in Evropske zadeve je v razpravi soglasno podprla predlog deklaracije s poudarkom, da se obsodi genocidna dejanja takratnega sovjetskega komunističnega režima nad ukrajinskim ljudstvom. Njihovi akti, ki so vodili v umetno ustvarjeno lakoto, predstavljajo enega izmed najbolj krutih dejanj 20. stoletja in človeško tragedijo brez primere. S sprejetjem predlaganega akta bi se Republika Slovenija pridružila skupini držav in mednarodnih organizacij, ki so že priznale holodomor kot genocid. Ker v letih 2022 in 2023 obeležujemo tudi 90. obletnico holodomora in želimo, da se tovrstna dejanja nikoli več ne ponovijo, Komisija pozdravlja, da

se nadaljujejo postopki prepoznavanja namerno povzročene lakote ukrajinskega ljudstva kot genocid.

Hvala lepa.