Pozdravljeni! Hvala za besedo.

Sem Igor Ban z Ministrstva za finance in v uvodu vam bom na splošno predstavil Predlog rebalansa proračuna za leto 2023.

Kot veste, Državni zbor je po sprejetju sprememb proračuna za leto 2023 sprejel novelo Zakona o Vladi in druge predpise, s katerimi se je določila reorganizacija državnih organov. Posledično je Vlada sprejela Predlog rebalansa proračuna za leto 2023, ki sledi tej reorganizaciji Vlade. Ob pripravi rebalansa so bila upoštevana posodobljena makroekonomska izhodišča iz pomladanske gospodarske napovedi za leto 2023 Urada za makroekonomske analize in razvoj in proračunska realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta. V predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 13 milijard in 144 milijonov evrov, odhodki pa v višini 16 milijard in 82 milijonov evrov. Prihodki v predlogu rebalansa so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 % oziroma 233 milijonov evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov in prihodkov iz proračuna Evropske unije. Odhodki v rebalansu so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 % oziroma 609 milijonov evrov. Načrtuje se manjši obseg sredstev za blaženje posledic epidemije COVID-19 in draginje, poleg tega je upoštevana sprememba dinamike pri črpanju EU sredstev, saj se letos zaključuje programsko obdobje 2014-2020 in pričenja izvajanje nove finančne perspektive za obdobje 2021-2027. Načrtovani primanjkljaj je glede na sprejeti proračun tako nižji za 376 milijonov evrov in znaša 2 milijardi 983 milijonov evrov oziroma 4,5 % BDP.

Bolj podrobno glede načrtovanja rebalansa proračuna in upravljanja javnofinančnih izdatkov bo prestavljeno na seji matičnega Odbora za finance, vsebina in obseg rebalansa proračuna pa sta prikazana v finančnih načrtih pri posameznih resorjih. Toliko za uvod, hvala.

Najlepša hvala in seveda najprej lep pozdrav.

In takoj na začetku želim povedati, da je pravzaprav ta rebalans, ki je danes pred nami, tehnična sprememba že sprejetega proračuna, zato ker pač se je Vlada reorganizirala. In tudi področje Ministrstva za infrastrukturo se je nekoliko zožalo. En del, ki se nanaša na naravne vire, rudarstvo, je prešel na Ministrstvo za naravne vire in prostor in en večji del, ki se nanaša na energetiko, prometne strategije, javni potniški promet, v tem avtobusnem delu pa na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Sicer na Ministrstvu za infrastrukturo ni bilo praktično nobenih sprememb, tako da številke, ki vam jih bom zdaj prikazala, so številke, ki podpirajo enako vsebino, ki ste jo pravzaprav poslanke in poslanci takrat, ko smo sprejemali oziroma ste sprejemali proračun za leto 2023, že potrdili. Naše prioritete, se pravi prioritete MZI-ja ostajajo enake, če rečem, tri ključne. To je varno, zeleno in trajnostno.

Če pogledamo številke, to kar zdaj vidite na grafu, / pokaže zboru/ so številke, če lahko rečem tudi za nazaj, popravljene na naše ožje ministrstvo, če sem dovolj jasna. Skratka zato, da lahko primerjamo leto, rebalans leta 2023, smo vse številke tudi za nazaj korigirali, tako kot če bi bilo ministrstvo že takšno kot je danes. Zaključni računi državnih proračunov se seveda nikoli ne bodo za nazaj popravljali, ker so pač zaključeni, ampak zato, da lahko primerjamo finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo, vse skupaj znaša milijardo 122, od tega integralna sredstva 700 milijonov, namenska sredstva 200 milijonov, 163 milijonov evropskih sredstev in 59 milijonov integralnih oziroma slovenske udeležbe. Če to primerjamo z letom oziroma z realizacijo 2022, vidimo, da je, da bo ali pa da je že naš proračun praktično za skoraj 20 % višji. Že takrat ob sprejemanju proračuna smo vam razlagali, da k vsem tem številkam je treba prišteti še dve stvari, ki sta prikazani, eno na Ministrstvu za okolje in okolje, okolje, podnebje in energijo, to je podnebni sklad, in druga stvar, načrt za odpornost in okrevanje, ki je prikazan pa v okviru proračunskega sklada Ministrstva za finance. In ko še ti dve stvari, se pravi podnebni sklad v višini 32 milijonov in načrt za odpornost in okrevanje v višini 23 milijonov prištejemo k našemu denarju, je za Ministrstvo za infrastrukturo in projekte, ki jih mi izvajamo, na voljo nekaj manj kot milijardo 200 milijonov evrov, natančno milijardo 176 milijonov evrov. To je samo še grafični prikaz te skupne številke, se pravi, MZI plus podnebni sklad plus načrt za odpornost in okrevanje. V našem proračunu je več kot 900 aktivnih projektov, od tega velik del odpade na ceste, mislim da 860 in nekaj in 60, 62 železniških projektov. To je samo, bom rekla, toliko da imamo okvir. Zadnjič sem vam kazala, da smo enormno povečali sredstva za kolesarke. Ta sredstva še vedno ostajajo v višini 100 milijonov evrov, samo 9 milijonov, to so sredstva za tiste kolesarke v urbanih središčih so se prenesla na MOPE, skupen znesek za kolesarke je še vedno, tako kot ga vidite tukaj, povišan, na našem ministrstvu 91 in na MOPE še 9 milijonov evrov. To je v kar veliki meri povezano s črpanjem evropskih sredstev in tukaj moramo biti zelo jasni in odkriti, da nas lahko čaka v povezavi z občinami, ker to so v glavnem občinski projekti, veliko izzivov. Ti projekti morajo biti končani do konca leta. Mi seveda aktivno priganjamo občine, da to resno vzamejo, ker prenosov v naslednje leto ne bo. Evropska komisija pravi in mislim, da bodo tukaj kar vztrajali, da teh prenosov, ker se končuje programsko obdobje, da teh prenosov ne bo. Tako da, če ste tudi vi kaj v stikih z župani, ki imajo še veliko dela na kolesarkah, jih tudi lahko opozorite, da resno pristopijo k temu, in da vsa naša opozorila, da moramo čim prej to končati, vzamejo resno. Ker si pa seveda želimo, da so te kolesarke končane in še več, želimo si, da so tudi evropska sredstva počrpana.

Če pogledamo denar za cestne in železniške projekte, ugotovimo da tudi številke kažejo to kar govorimo, to je, da je železniška infrastruktura naša absolutna prioriteta. 473 milijonov evrov je v rebalansu 2023 zagotovljeno za železniško infrastrukturo in niti na železnicah niti na cestah pravzaprav ni nobenih sprememb v povezavi s sprejetim proračunom. Ključne investicije v železniški infrastrukturi, nadgradnja železniške proge Ljubljana-Divača na določenih odsekih, zaključek nadgradnje Maribor-Šentilj, zaključek nadgradnje, vozlišče Pragersko, zaključek nadgradnje postaje Domžale. Začetek nadgradnje železniške postaje. Začeli smo z nadvozom nad Dunajsko. Tudi ta projekt je danes za razliko od takrat, ko smo bili nazadnje na proračunu skupaj, že v teku. Naši načrti so, da začnemo z nadgradnjo postaje Jesenice. Novo postajališče Ljubljana-Rudnik in še, bom rekla, mogoče nekaj manjših projektov.

Ko govorimo o železnicah, bi posebej želela izpostaviti eno stvar o kateri se je te zadnje dni ali pa tedne veliko govorilo. Ob sprejemanju proračuna sem povedala, da je naša želja in enako prioriteta, da tri ključne povezave z vidika javnega potniškega prometa naredimo dvotirne. To je povezava do Kamnika, do Ivančne Gorice in do Kranja. Projekt, ta dvotirnost do Kranja je mogoče najdlje narejen. Verjetno ste ali pa niste no, skratka, v medijih lahko zasledili nasprotovanje eni določeni trasi, ki pa sploh še ni potrjena. Posebej želim izpostaviti še enkrat, da so postopki kako se te proge umeščajo v prostor jasno določeni, da strokovnjaki morajo obdelati več variant in na koncu seveda z različnimi parametri ovrednoteno eno izberemo. In prav na tem Ljubljana-Kranj ali pa posebej v Kranju trasa še ni določena. Naš cilj seveda je, da pohitrimo prevoze na teh tirih in z dvotirnostjo omogočimo pogostejše taktne vozne rede. To pomeni, da bi se vlak na tej relaciji v konicah lahko vozil tudi vsakih 15 minut. Še enkrat poudarjam, nobena trasa na tem območju še ni določena. Naš cilj pa je, da bi na tem odseku Ljubljana-Kranj, ker kot sem rekla, smo tukaj najdlje, državni prostorski načrt bil sprejet do konca leta. Zdi se nam pomembno, da te proge nadgrajujemo oziroma zagotavljamo dvotirnost, kot sem rekla, tudi z vidika javnega potniškega prometa, ker to so proge, ki so najbolj obremenjene. In če želimo razbremeniti ceste, več ljudi dati na železnice je seveda treba to zagotoviti.

Tukaj na cestnem področju vam naštevala cestnih projektov ne bom, ker jih je 800. Izpostaviti bi želela pa mogoče samo dva, eno je avtocestni izvoz Log-Dragomer. Za ta odsek oziroma za ta izvoz v delu za katerim Drsi sodeluje v projektu, so v rebalansu za leto 2023 zagotovljena potrebna sredstva. Tako da jaz mislim, da takoj, ko bo rebalans potrjen, bo pogodba lahko podpisana in se bo skupaj z Darsom, Dars je tukaj nosilec projekta, ta projekt lahko začel izvajati. Verjamem, da se vsi strinjamo, da je več kot potreben. In drug projekt, ki je bil pa ob sprejemanju proračuna ima, jaz bom rekla, kar neštetokrat izpostavljen, to je cesta Lendava-Pince, na odboru, na Odboru za finance v Državnem zboru. Kot sem takrat povedala in denar je bil zagotovljen. Če zdaj greste gledati projekt, se denar na tem projektu znižuje, zmanjšuje, zato ker občina ni zagotovila, da bi lahko stvari peljali tako, kot je bilo načrtovano. Niso sodelovali pri razpisu tako kot bi bilo treba. Niso odgovarjali v rokih, da bi mi lahko razpis izpeljali. Treba je bilo razpis podaljšati in seveda posledično se stvari zamikajo. Ni, bom rekla, projekt finančno ne vem kako obsežen, ampak izpostavljam ga zato, ker je res bil ob sprejemanju proračuna, jaz mislim, da na vsakem odboru vsaj enkrat ali pa dvakrat omenjen. Skratka, se zamika, ne po naši krivdi, ampak zaradi razlogov na občinski. Na občinski strani, kot sem rekla, teh projektov posamičnih ne bi naštevala, ker jih je res ogromno. Če boste imeli pa za kakšnega konkretno vprašanja imam pa tudi tukaj sodelavce, da odgovorimo in povemo vse o določenih projektih. Hvala.

Hvala, predsednica. Okolje, podnebje in energija, nič hudega. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, ministrica, državna sekretarja! Hvala za možnost, da predstavimo še ta rebalans 2023 za novo nastalo ministrstvo, kjer se dejansko zdaj prvič v zgodovini Slovenije skupaj potegne na vse zelene politike, ki jih je potrebno kreirati. Kar se tiče našega ministrstva, pa bom, zato da bom bolj učinkovit s časom, nadalje uporabljal delovno kratico MOPE.

S predlogom rebalansa proračuna največ pozornosti še vedno namenjamo varovanju okolja in podnebnim spremembam, za kar načrtujemo 243 milijonov evrov proračunskih sredstev, od tega je načrtovanih 170 milijonov evrov namenskih iz naslova sredstev za podnebne spremembe po zakonu o varovanju okolja. Ministrstvo bo izvajalo in sodelovalo kot sofinancer v različnih projektih na področju razogljičenja, energetske učinkovitosti, raziskav, inovacij in konkurenčnosti, prilagajanja in mednarodne razvojne pomoči. Naj jih naštejem nekaj: blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje tako v gozdarstvu kot kmetijstvu, predelava odpadnega blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav, kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov. Uredbo smo že sprejeli na Vladi in je namenjena predvsem gospodarstvu. Mislim, da sedem let je gospodarstvo čakalo na to uredbo, subvencije za domače in tuje investicije v dejavnosti, pomembnih za prehod v nizkoogljično, krožno in pa podnebno odporno gospodarstvo. Podpirali bomo tudi seveda izgradnjo, ureditev hidroelektrarne Mokrice, izgradnjo zaprtega reinjekcijskega sistema, vrtin, nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo. Absolutno nadalje financiramo še naprej spodbude za podjetja za naložbe v ukrepu energetske učinkovitosti trajnostna gradnja skoraj nič energijskih stavb in pa energetsko sanacijo stavb. Nadalje podpiramo naložbe v večjo energijsko učinkovitost stavb. Zamenjava starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami, spodbujamo energetsko spodbude za energetsko revnim občanom. Za ukrepe v stavbah namenjamo zelo veliko spodbud tudi občanom za nove naložbe za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije, za doseganje večje energetske učinkovitosti in pa stopnje samooskrbe na področju skoraj nič energijskih stavb. Nadalje imamo zelo veliko finančnih spodbud za podjetje za naložbe v trajnostno mobilnost, nakup novih vozil za prevoz potnikov, spodbujanje okolja prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu, izgradnje kolesarske infrastrukture, izgradnja kolesarskih povezav v okviru dogovora za razvoj regij, kar je tudi že bilo omenjeno. Spodbujanje trajnostne mobilnosti na območju ohranjanja narave, predvsem polnilnih postaj, spodbujanje izgradnje infrastrukture za alternativna goriva in nakupe vozil za alternativni pogon, nadgradnjo železniških prog, sofinanciranje nevladnih organizacij za predvsem politike razogljičenja, digitalne preobrazbe prostora in okolja. Izvedba programov celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije prek prehoda v krožno gospodarstvo, izvajanje ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter sofinanciranje programov na področja naravnih nesreč. Veliko pozornost na ministrstvu namenjamo tudi področju ravnanja z odpadki in saniranju neurejenih odlagališč. V rebalansu imamo za to namenjenih 30,5 pet milijona evrov. Pri tem je potrebno izpostaviti predvsem izvedbo sanacije v Teharjih, sanacijo vrtcev v Celjski kotlini, upravljanje in sanacijo odlagališča Rakovnik ter projekt izgradnje odlagališča nizke in pa srednje radioaktivnih odpadkov. Sredstva v predlogu rebalansa so namenjena tudi zagotavljanju sistema biološke varnosti v Sloveniji. Na področju varovanja okolja so sredstva namenjena pripravi okoljskih poročil in celoviti presoji vplivov na okolje, nadzoru nad izvajanjem dimnikarskih storitev ter centraliziranim programom, kot sta projekt Life IP Restart, katerega namen je predvsem spodbujanje recikliranja odpadkov v uporabne produkte z ustvarjanjem okolja za krožno gospodarstvo. V delovno področje ministrstva v okviru varovanja okolja spada tudi spremljanje potresne dejavnosti. Večina aktivnosti poteka preko Agencije Republike Slovenije za okolje. Za prometno politiko ministrstvo namenja preko 150 milijonov evrov sredstev, predvsem za spodbujanje prehoda na trajnostno mobilnost s financiranjem že prej omenjenih kolesarskih poti, urejanjem ter vzpostavitvijo kolesarskih omrežij po Sloveniji. Od tega velik del sredstev namenjamo izvajanju gospodarske javne službe prevoza potnikov, za financiranje sistema javnega potniškega prometa in za prodajo vozovnic za linijski prevoz potnikov. Tukaj naj omenim predvsem, da smo končno uspeli in bomo uspeli s 1. 6. tudi znižati stroške javnega potniškega prometa tudi za vsakega udeleženca, deležnika s tako imenovano vseslovensko vozovnico.

Za področje energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ministrstvo namenja preko 67 milijonov evrov iz vira EU sredstev in pa seveda tudi s / /nerazumljivo/ udeležbo slovenskega proračuna.

Hkrati tudi proračun ministrstva skrbi ustrezno tudi za delovanje vseh organov v sestavi, predvsem za inšpekcijsko dejavnost na področju okolja, prometa in pa energetike, kjer moramo opravljati program inšpekcijskih nadzorov, pregledov in pa izvrševanje vseh odločb.

Na kratko povzetek. Proračun je obširen, gre za integralna sredstva v višini 174 milijonov evrov, namenska sredstva preko 200 milijonov, 203, skoraj 204 milijone evrov, evropska sredstva, skoraj 74 milijonov evrov, integralna sredstva, kar se tiče soudeležbe za črpanje EU sredstev 8 milijonov in pa vse skupaj 460 milijonov evrov. Toliko na kratko. Hvala.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice, člani odbora, oba ministra, kolegice, kolegi, državni sekretarji, ostali vabljeni. Hvala za besedo.

Torej podobno kot pri prejšnjih dveh resorjih tudi z vidika Ministrstva za naravne vire in prostor je predlog rebalansa primarno predvsem tehnične narave, dodatno pa smo v bistvu prejeli nekaj dodatnih sredstev, vezani na zakonske obveznosti. Najprej pojasnilo zakaj tehnične narave. Gre predvsem povezano je z reorganizacijo Vlade, s tem, ko je Direktorat za okolje ter Agencija Republike Slovenije za okolje prešla na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, na drugi strani stanovanjska politika na Ministrstvo za solidarno prihodnost ter k nam je kot delovno področje iz ministrstva in za infrastrukturo prešel sektor za rudarstvo. Prioritete ministrstva pri organizaciji ostajajo na treh ključnih področjih, to je urejanje prostora, urejanje naravnih virov in urejanje voda. Smo pa tudi zelo močno vpeti v bistvu vse projekte, vezani na projektno vodenje, to pomeni koriščenje evropskih kohezijskih sredstev, pa nenazadnje tudi koriščenje sredstev iz naslova načrta za okrevanje in odpornost.

Še pojasnilo, kaj predlog rebalansa prinaša dodatnih sredstev vezano na zakonske obveznosti, gre predvsem primarno za sredstva vezana na plačilo davka na dodano vrednost za projekte v okviru načrta za okrevanje, odpornost, v ta namen so se proračunske postavke pri nas povečale za 6,5 milijonov evrov ter 11,5 milijona evrov za odpravo posledic naravnih nesreč. Če na kratko pojasnim, zakaj so pravzaprav ti dvigi namenjeni, torej najprej kar se tiče plačila davka na dodano vrednost v višini 6,5 milijonov evrov, gre za zelo pomemben projekt, to je zeleni slovenski lokacijski okvir, ki je primarno namenjen digitalni povezanosti prostora, okolja, nepremičnin, voda in narave, ki bo predvsem omogočila pametno upravljanje s prostorom kot omejenim naravnim virom ter tudi nižjo pozidanostjo novih zemljišč in s tem povečano odpornostjo na podnebne spremembe. Iz tega naslova smo prejeli dodatnih 0,6 milijonov evrov, prav tako smo prejeli 1,4 milijone evrov za DDV iz naslova sanacije plazov, v načrtu imamo sanacijo 6 plazov ter tudi dodatnih 4,5 milijona evrov za ukrepe protipoplavne zaščite. Dvig v višini 11,5 milijonov evrov, ki je namenjen odpravi posledic naravnih nesreč, pa je primarno namenjen sanaciji poplav iz junija 2022, sanaciji poplav iz septembra 2022 in nenazadnje tudi dvigu sredstev za popotresno obnovo iz Posočja iz 2004 v višini 0,5 milijona evrov.

Na kratko glede številk, predlog rebalansa za leto 2023 v celoti znaša nekaj manj kot 450 milijonov evrov, od tega za integralna sredstva 151 milijonov evrov, za EU sredstva in slovensko udeležbo v skupni višini 253 milijonov evrov ter namenska sredstva, govorimo o sredstvih, ki so namenjeni skladu za vode in vsem projektom, ki so v tej vsebini, v višini 44,5 milijonov evrov.

Mogoče še kratko pojasnilo glede projektnega vodenja oziroma koriščenja sredstev tako iz kohezijske politike kot iz načrta za okrevanje in odpornost. Mi v tem trenutku vodimo nekaj več kot dvesto projektov v skupni višini skoraj 700 milijonov evrov. Gre za projekte, če jih nakažem, nekako iz, iz kohezijskega obdobja 2014-2020. Gre za oklepe, ukrepe za poplavno varnost, za e-prostor, za celostne teritorialne naložbe, za Naturo 2000, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter za pitne vode. Ti projekti so v zaključevanju, podobno kot na Ministrstvu za infrastrukturo. Zaključeni morajo biti do konca letošnjega leta, v primeru nerealizacije bodo morali zaključevati jih preprosto z lastnimi viri. In na drugi strani ukrepi, ki so vezani na načrte za okrevanje in odpornost, gre pa za ukrepe za poplavno ogroženost, za sanacijo plazov, podobno kot v koheziji za projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, oskrbe in varčevanja s pitno vodo, zeleni in slovenski lokacijski okvir. Kar pa se tiče področja zagotavljanja javnih, javnih najemnih stanovanj, je pa projekt, ki je bil z reorganizacijo prenesen na Ministrstvo za solidarno prihodnost, podobno kot pri ostalih kolegih. No, ključni izziv bo realizacija vseh teh projektov iz naslova kohezijske politike. V večini primerov naš resor sofinancira te projekte, investitorji so v večini primerov občine, torej lokalne skupnosti, mi smo neposredni investitor zgolj pri projektih poplavne ogroženosti ter sanacijskih ukrepov vezane na plazove. In seveda ključni izziv bo uspešna zaključitev v bistvu teh projektov do izteka tega obdobja.

Če pa bi kdorkoli želel kakšno podrobneje pojasnilo glede projektov, no, pa vam lahko tudi v bistvu kakšno pojasnilo podamo v nadaljevanju, tako da hvala za uvod in za vašo pozornost. Hvala.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, poslanke in poslanci ter predstavniki ministrstev.

Zdaj, prej je gospa ministrica rekla, da je to bolj tehnične narave, ta rebalans, da je pač nekako enaka vsebina, nobenih sprememb. Zdaj človek bi pač težko razumel to, če vemo, da ste se razdružili v več ministrstev in da je tu nastal tudi strošek delovne sile večji kot pa ste verjetno prej uspeli splanirati znotraj tega rebalansa kar veliko prerazporeditev.

Omenjeno je tudi bilo s strani ministrice, da je železniška infrastruktura prioriteta te Vlade, pa me konkretno zanima tule na postavki, na postavki Železniški promet in infrastruktura, ko je kar nekaj milijonov manj namenjeno na postavki vzdrževanja javne železniške infrastrukture, potem investicije, dejavnosti na železniški infrastrukturi ter zagotavljanje varnosti v železniškem prometu. To je, če vse skupaj seštejemo, je dobrih 11 milijonov sredstev. Potem je še tule en del, ko se nanaša na, na pomorščake, kjer piše, izobraževanje in usposabljanje pomorščakov je večje za 250 tisoč evrov. Ni neke obrazložitve, prej pa ni bilo planirano v proračunu za leto 2023. Tako da mogoče to.

Potem bi še, pa bi še vprašal predstavnike z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, gospoda Kumra. Nekako ugotavljamo, da je popolnoma zanemarjeno področje hidro, hidro energije, da je, pač tu geotermalne energije tudi ne najdemo in da gre večinoma sredstev, gre za sončne elektrarne. Zdaj, če pogledamo današnjo strukturo električne proizvodnje v Sloveniji je pač tak specifičen dan, ampak teh dni je kar veliko v letu. Lahko vidimo, da je en majhen del energije bil danes proizveden s termo. Konstantno je bila nuklearna elektrarna. Špice pa enaki del kot nuklearka pa pokrivala hidroenergija in špice tiste, ki v določenih trenutkih. Tako da jaz mislim, da zanemarjanje te hidroenergije pa teh črpalne postaj, črpalnih elektrarn, ko je bilo potrebno zgraditi, mislim, da nas bo v naslednjem času, v naslednjih letih v Sloveniji glede samooskrbe bolela glava. Jaz ne vem za kje so ti razlogi, da tako brezglavo gremo v te sončne elektrarne oziroma saj je prav, da gremo, ampak istočasno bo potrebno tudi s hidro hidroenergijo razvijati te potenciale, ki jih imamo, ne pa da dopustimo, da ta voda odteče kar tako preko Slovenije. Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovana oba ministra, državni sekretar in vsi danes prisotni, lep pozdrav.

Mogoče sem nekoliko zamudila v uvodu, pa vendarle mislim, da je, kar se tiče same infrastrukture zelo pomembno za Slovenijo posodobitev, izgradnja železniškega prometa pa ne samo potniškega, javnega, tudi tovornega. Mislim, da vse ceste, vse vpadnice, ne glede na čas dneva govorijo o tem, da je potrebno nekaj več narediti na železniškem delu. Seveda vezano na to vprašanje lahko se dotaknem pa tudi kolega pred mano je rekel vidimo v rebalansu znižanje za dobrih 11 milijonov in se seveda vprašaš kako to, če pa nam je vsem, bom rekla, ta cilj, da se železnice posodobi, da postanejo primerne ali pa primerljive zahodnim železnicam ne zato, da se ta čas potovanja zniža, da se skrajša. Zato ker če bi imel ta čas potovanja krajši, bi zagotovo ljudje raje šli z javnim prevozom, kot pa se tudi ali pa se zdaj gužvajo na vseh vpadnicah bodisi da je to Primorska, Štajerska ali Dolenjska in tudi Gorenjska. Zagotovo, spoštovana ministrica, vi ste rekli, da imate nekje prioritete, da so to seveda do Kamnika, Ivančne Gorice, to govorim o dvotirni železnicah in Kranj, da bi bil Kranj posodobitev železnice, pa vendarle, prihajam z Notranjske, jaz moram reči, da me zanima, kaj se dogaja na primorskem kraku, na primorskem delu, ne mislim v celoti, ampak lahko rečem, od Borovnice do Postojne? Tam je bilo nekaj nadvozov, naj bi se tisti podvozi začeli graditi, pa me zanima, kakšno je stanje teh projektov? Če še rečem, da poteka državna cesta nad železnico na to je Rakek, tam je krožišče, kjer smo, bom rekla, že, ko sta bila 2013 ministrica, sem vas o tem spraševala, kdaj se bo začelo stanje in urejati ta podvoz na Rakeku? Verjamem, da vaši strokovnjaki ali pa strokovne službe vedo o čem govorim, mogoče se nisem ravno tako strokovno izrazila, ampak pri nas je to velik projekt, kako združiti podvoz in nadvoz v neko normalnost in seveda omogočiti neko tekočo pretočnost skozi ta podvoz na Rakeku. Jaz upam in si želim, da bi mogoče v prihodnje le šli tudi na teren in obiskali tudi naše kraje.

Kar se tiče tudi železniškega prometa, zagotovo je proga proti Zidanemu Mostu močno obremenjena. Tam se je zgodila tudi nesreča, zaradi slabega, ne bom rekla, vzdrževanja ali pa slabih razmer tirnic, tam je bil iztirjen vlak nekaj mesecev nazaj, me zanima, kako poteka ta posodobitev na tem delu? Seveda si želimo, da bi tale izvoz Log-Dragomer čim prej zaživel in da bi se seveda: tudi na tem kraku, na tem odseku zadeve sprostile. Kar me zanima lokalno, mogoče je, vem da je občina pristopila k pripravi projekta tudi na državni cesti Rakek Cerknica ali pa Unec Cerknica. Tukaj gre za eno ureditev enega krožišča in seveda tudi ureditev do nekih poti, pa me zanima, če boste, če ne pa boste mi naknadno povedali kako je s tem projektom, ker sem dobila informacijo pri županu, da so se projekti nekako na Notranjskem, na našem koncu ustavili, pa me zanima, če je temu res tako in zakaj.

Zdaj bi se še dotaknila tudi Ministrstva za naravne vire in prostor. Zagotovo je poplavna varnost izjemno pomembna. Te padavine danes ali pa, ki smo jim priča, ne danes ampak dobrih štirinajst dni, so sprožile mislim, da 60, 53, 60 plazov v Sloveniji, se pravi, da se na tem področju ali premalo investira ali premalo izvaja pozornosti. Mislim, da so ukrepi za poplavno varnost zelo pomembni, in da je potrebno na tem področju zagotovo narediti nekaj več. Mene pa samo zanima tudi na področju upravljanja z vodami. Vidim, da se povečujejo sredstva, me pa predvsem zanima konkreten primer. Kako je s kartami poplavnih območij?. Karte so stare več kot 10 let po moji informaciji in se niso popravile. Te karte bi bilo potrebno popraviti in, če grem spet iz lokalnega primera ali pa s področja od kjer prihajam, imamo Planinsko polje, ki praktično poplavlja že ob vsakem večjem nalivu, dvodnevnem nalivu se Planinsko polje že polni. Po informacijah, ki smo jih dobili in to tudi vezano na OOTT to, veste, in seveda tudi na same Gerke in vrednotenje zemljišč, sem dobila informacijo, da Planinsko polje, ki naj bi bilo poplavno območje razvrščeno v tri kategorije, poplavno območje, potem občasne poplave, pa izredne poplave, Planinsko polje ni uvrščeno v poplavno območje, ampak v območje, kjer naj bi poplavljalo zelo malokrat. Me zanima zakaj je temu tako, zato ker iz tega področja, kam je določen del umeščen, seveda izhajajo potem vsi tako prostorski plani in vse ostalo in me zanima zakaj zadeva ni še korigirana. Jaz se spomnim teh poplav iz leta 2014, ko smo imeli tudi takrat še karte, niso bile tako natančne, da bi določeno območje definiralo kot poplavno območje. Za občine je to zagotovo potrebno ali pa jih zanima, ker seveda iz tega naslova prihaja tudi neka dodatna sredstva, da občina lažje sanira določene težave.

Kar se mi zdi, da je še mogoče za omeniti na področju trajne mobilnosti. Sredstva, ki se, to je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, trajna mobilnost zagotovo je pomembna. Mislim, da se vedno bolj tega zavedamo. Vidim, da se je na trajni mobilnosti 11 milijonov zmanjšalo, naj se bi drugam preneslo, ste rekli, pa vendarle me zanima, kateri projekti z vidika trajne mobilnosti, se bodo lahko realizirali do konca leta.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Po vrsti. Najprej vprašanje glede programa izobraževanje in šport na našem ministrstvu. Tukaj Uprava Republike Slovenije za pomorstvo kot sofinancer, se pravi, poleg Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije sodeluje v projektu sanacije pomola in postavitev opreme za izvajanje usposabljanja v tehnikah za osebno preživetje, kot ste že sami rekli, 250 tisoč evrov. Brez te investicije naša država ne bi mogla več zagotavljati ustreznega izobraževanja oziroma ustreznih standardov za izobraževanje pomorščakov.

Kar se tiče železnice oziroma železniške infrastrukture in v enem delčku znižanja, ki je razviden v tem finančnem načrtu. Tu ne gre za to, bom rekla, da znižujemo sredstva ali pa jemljemo sredstva kakšnemu projektu, ampak se bo en del sredstev prenesel v leto 2024 in to evropskih sredstev in bo samo situacija plačana v letu 2024. Glede na celoten program, to je 539 milijonov, je ta program, bom rekla, težak, to tudi ni tako velik zamik. Seveda pa hkrati moram povedati, sem tudi prej pokazala, se pa tega ne vidi v našem finančnem načrtu, za 11 milijonov evrov zvišujejo. To pa je dodaten denar za potrebe železnice v višini 11 milijonov evrov, z 18 milijonov v sprejetem proračunu na 32 milijonov in samo 3 milijone, 3 milijone od tega odpade na neko drugo vsebino. Tako da železnice resnično so prioriteta MZI in te Vlade in to se izkazuje tudi iz denarja, tudi iz proračuna, ki je sprejet, in tudi iz rebalansa, ki je pred vami.

Glede konkretnih projektov bom dala besedo potem vodji sektorja. Tako da jaz mislim, da razen konkretnih vprašanj je samo še to zame ostalo. Tako, predsednica, če dovolite, bi odgovorili še na to konkretno vprašanje glede železniških povezav, pa potem še eno glede cestne povezave.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav tudi z moje strani! Kar se tiče primorske proge, primorska proga se nadgrajuje v več sklopih, v več fazah. Zaključen je odsek nadgradnje med Ljubljano in Brezovico. V tem trenutku potekajo dela na odseku med Brezovico in Borovnico, to bo v letošnjem letu zaključeno. Na tem odseku bomo dosegali hitrosti do 160 kilometrov na uro in glede na sorazmerno dober potek železniške proge na tem odseku, na teh odsekih ni predvidena prestavitev železniške proge oziroma deviacija, ampak bo proga ostala dolgoročno tukaj, kot je na odseku od Borovnice, potem naprej proti Logatcu, Postojni, Divači in pa Sežani pa so krivinski elementi dokaj slabi, ne dosegamo ustreznih hitrosti, zato ker nam geometrija pač tega ne dopušča. Nato na tem območju imamo progo razdeljeno v štiri državne prostorske načrte, prvi odsek je na odseku Borovnica-Logatec, drugi je Logatec-Postojna, potem Postojna-Divača in pa Divača-Sežana. Cilj je, da na teh odsekih povežemo obstoječe kraje oziroma ohranimo železniško progo skozi obstoječe kraje in istočasno izboljšamo geometrijske elemente in v teh državnih prostorskih načrtih sledimo nekim ciljem doseganja hitrosti 160 kilometrov na uro. In tisti prvi rezultati, ki nam kažejo, da bi vlak iz Ljubljane do Sežane, ki danes vozi uro pa petdeset minut, potem vozil približno eno uro, isto pa vlak, ki vozi iz Ljubljane v Koper, ob predaji oziroma dokončanju drugega tira med Divačo in Koprom bi potem s sedanjih dveh ur osemindvajset minut vlak prišel iz Ljubljane v Koper v uri in petih minutah. Tako da tukaj se državni prostorski načrti izdelujejo. Je pa res, da do takrat, ko bodo državni prostorski načrti sprejeti in ti odseki proge zgrajeni, moramo voziti po obstoječi železniški infrastrukturi. Zato tudi sprejemamo oziroma že identificiramo tiste ukrepe, ki so nujni, nujno potrebni, da bomo v tem času, ko bo proga na teh novih odsekih zgrajena, tudi obstoječa proga varna in da bomo po njej lahko vozili. Na območju Rakeka je predvideno, da bi želez

- magnetogram v izdelavi -

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav tudi z moje strani! Kar se tiče primorske proge, primorska proga se nadgrajuje v več sklopih, v več fazah. Zaključen je odsek nadgradnje med Ljubljano in Brezovico. V tem trenutku potekajo dela na odseku med Brezovico in Borovnico, to bo v letošnjem letu zaključeno. Na tem odseku bomo dosegali hitrosti do 160 kilometrov na uro in glede na sorazmerno dober potek železniške proge na tem odseku, na teh odsekih ni predvidena prestavitev železniške proge oziroma deviacija, ampak bo proga ostala dolgoročno tukaj, kot je na odseku od Borovnice, potem naprej proti Logatcu, Postojni, Divači in pa Sežani pa so krivinski elementi dokaj slabi, ne dosegamo ustreznih hitrosti, zato ker nam geometrija pač tega ne dopušča. Nato na tem območju imamo progo razdeljeno v štiri državne prostorske načrte, prvi odsek je na odseku Borovnica-Logatec, drugi je Logatec-Postojna, potem Postojna-Divača in pa Divača-Sežana. Cilj je, da na teh odsekih povežemo obstoječe kraje oziroma ohranimo železniško progo skozi obstoječe kraje in istočasno izboljšamo geometrijske elemente in v teh državnih prostorskih načrtih sledimo nekim ciljem doseganja hitrosti 160 kilometrov na uro. In tisti prvi rezultati, ki nam kažejo, da bi vlak iz Ljubljane do Sežane, ki danes vozi uro pa petdeset minut, potem vozil približno eno uro, isto pa vlak, ki vozi iz Ljubljane v Koper, ob predaji oziroma dokončanju drugega tira med Divačo in Koprom bi potem s sedanjih dveh ur osemindvajset minut vlak prišel iz Ljubljane v Koper v uri in petih minutah. Tako da tukaj se državni prostorski načrti izdelujejo. Je pa res, da do takrat, ko bodo državni prostorski načrti sprejeti in ti odseki proge zgrajeni, moramo voziti po obstoječi železniški infrastrukturi. Zato tudi sprejemamo oziroma že identificiramo tiste ukrepe, ki so nujni, nujno potrebni, da bomo v tem času, ko bo proga na teh novih odsekih zgrajena, tudi obstoječa proga varna in da bomo po njej lahko vozili. Na območju Rakeka je predvideno, da bi železniška proga sam Rakek obvozila in bi se izognila samemu naselju, kot je danes. Tako da tudi tukaj se različne rešitve še obdelujejo in predlog bo izdelan v prihodnosti in potem tudi, ko bomo prišli do nekaj dokončnih rezultatov, tudi ta predlog predstavljen.

Kar se tiče odseka Zidani Most-Ljubljana, progo prav tako hočemo nadgraditi, hočemo povečati hitrosti, skrajšati potovalne čase. Res je, proga je obremenjena. Tisti izredni dogodek, ki je bil v Zidanem mostu ni posledica slabega vzdrževanja proge, ampak ta trafo postaja, ki so jo prevažali, je pač bilo za napako pri samem prevozu. Kajti, ta tovor je na platojih na vagonih, kjer premikajo tovor in so ga preveč premaknili in je tovor padel iz ravnotežja in se je za to prevrnilo. Tako da ne gre za slabo vzdrževanje. Naši vzdrževalci SŽ-infrastruktura so odgovorni in zadolženi, da vzdržujejo progo tako, da je proga varna. Tako da v tem trenutku tam, kjer vlak vozi, je za tisto hitrost proga varna. Tako da upam, da sem odgovoril na vprašanje. Če pa še mogoče kako dodatno pa sem na razpolago. Hvala lepa.

Hvala. Še direktor DRSI. Za magnetogram se kar predstavite z imenom in priimkom.