Spoštovana predsednica, spoštovane članice, člani odbora, ostali vabljeni! Hvala za besedo.

Za današnjo sejo imate pred sabo Predlog zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljšanju rudarskih pravic in koncesij. Nanaša se na pomembno področje, to je področje rudarstva. To ima v Sloveniji dolgo, pomembno zgodovino, nenazadnje pa tudi zaposluje veliko število ljudi, igra pa tudi pomembno vlogo v dobaviteljski verigi številnim panogam, kot so steklarska, livarska in papirna industrija, ki so pravzaprav od nje odvisne.

Malce zgodovinskega vpogleda, torej. Z reorganizacijo Vlade je sektor za rudarstvo iz prejšnjega resorja s 1. aprilom prišel na Ministrstvo za naravne vire in prostor. Prva ugotovitev je, da gre seveda za kadre oziroma za sektor, ki ima izredno strokovne sodelavce s številnimi in dolgoletnimi izkušnjami, vendar na drugi strani izziv, s katerim se že dlje časa sooča, je pa seveda kadrovska podhranjenost tega sektorja. Ključni izziv, ki ga iz tega naslova pravzaprav ta interventni zakon naslavlja oziroma se pravzaprav nanj nanaša je, da smo danes v situaciji, ko z mesecem junijem, torej čez dober mesec dni, številnim nosilcem rudarskih pravic koncesionarjem iztečejo koncesijske pogodbe za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Če to nekako na kratko ponazorim s številkami. Torej, konec lanskega leta, torej decembra leta 2022, je bilo vloženih preko sto vlog za podaljšanje rudarskih pravic, ki so bile pravzaprav podeljene na podlagi Uredbe o podelitvi rudarskih pravic, ki se nanaša še iz leta 2000, in tudi v vmesnem času se je ta problematika naslavljala, in sicer s tem interventnim zakonom, torej Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, ki je tudi v letu 2021 prineslo podaljšanje teh rudarskih pravic za obdobje osemnajst mesecev. Žal pa se posledice, ki so se že v tistem obdobju izkazale, preprosto prenašajo tudi v današnje obdobje. Te posledice so, kot sem že uvodoma jih nakazal, povezane tudi z zaostanki na področju sprejemanja občinskih prostorskih aktov, pa nenazadnje tudi drugih upravnih postopkov, ki so nujni za to, da lahko pridemo do podaljšanja koncesije. Posledica tega je, da do tega obdobja, ko večina teh koncesij izteče, torej do obdobja do junija, žal ne bo možno izpeljati vseh postopkov za podaljšanje rudarskih pravic, to pa lahko povzroči veliko gospodarsko škodo ne le tem nosilcem rudarskih pravic, temveč širšemu gospodarstvu, ki je pravzaprav odvisno od dobave surovin, ki jih zagotavljajo nosilci teh rudarskih pravic. Ne bi želel strašiti, vendar v primeru ne odziva bi bilo lahko tukaj ogroženo izvajanje nekaterih ključnih strateških projektov v Sloveniji. Najverjetneje imamo vsi nekako v mislih predvsem te večje infrastrukturne projekte, ki se izvajajo. Ključni izziv oziroma pač odgovor, zakaj je pravzaprav pred vami predlog interventnega zakona je ta, da je v tem trenutku v obravnavi v parlamentarni proceduri že Predlog zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije in obnovljivih virov energije, ki žal onemogoča redne sistemske spremembe, ki smo jih v tem vmesnem času pravzaprav na našem resorju že pripravili. Ni tudi zanemarljiv del, ki je vezan na finančne posledice. Namreč, v letu 2022 je višina prihodkov, ki jih je prejela država iz naslova koncesij, znašala nekaj več kot 4,3 milijona evrov in seveda kakršnakoli zaustavitev bi pomenila tudi posledice, vezane na prilive v državne oziroma občinske proračune. Tako ta predlog zakona pravzaprav preprečuje prenehanje teh rudarskih pravic, kot že omenjeno, kateremu botrujeta predvsem dva ključna razloga, vezana na epidemijo: prvi del je zastoj v rednih upravnih postopkov, drugi del je zastoj pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov. Sama vsebina zakona pa predvsem prinaša podaljšanje trajanja rudarskih pravic za tiste, ki jim koncesijska razmerja prenehajo v letu 2023 in v letu 2024. In predlog, ki je bil v osnovi podan, je prinašal tri leta od uveljavitve tega zakona.

Glede proceduralnih postopkov zakon predlaga, da po uveljavitvi koncesionar v roku trideset dni poda predlog za podaljšanje, ki se izvede s sklenitvijo aneksa k koncesijski pogodbi. Bi pa izjemoma rad poudaril, torej, podaljšanje je možno zgolj in samo pod enakimi pogoji in v obsegu, kot izhaja iz že podeljenih pravic, torej v nobenem primeru ne govorimo o dodatnem izkoriščanju mineralnih surovin. Večkrat je bilo mogoče tudi opozorjeno, kar se tiče morebitnih kršitev, naj posebej poudarimo, da iz tega naslova tudi pričakujemo in bomo delovali v smeri poostrenega inšpekcijskega nadzora in seveda v primeru kakršnihkoli ugotovljenih kršitev iz tega naslova bodo sledile osnovne sankcije.

Torej, če kratko povzamem ključne razloge. Ključni del je, da gre za nujno sprejetje predloga zakona za preprečitev škodljivih posledic za gospodarstvo, nujno zaradi tega, da bodo tudi te vloge pravočasno obravnavane in tudi pregledane. Predvsem pa je tudi naša zaveza, zakon sam potrebuje sistemske spremembe. Takoj po zaključku vseh tega zakonodajnega predloga je naša zaveza, da se bomo tudi sistemskih sprememb zakona v nadaljevanju lotili.

Glede na pripombe, ki jih je v tej proceduri podala tudi Zakonodajno-pravna služba, je koalicija vložila predlog amandmaja, torej predlog popravka, ki dopolnjuje ta osnovni predlog. Dopolnjuje ga predvsem v treh ključnih delih. Prvi del se nanaša na nomotehnične popravke, torej ureja predvsem te dileme, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba. V drugem delu predlagano obdobje, ki je bilo podano na šestintrideset mesecev, skrajšuje na obdobje trideset mesecev. In v tretjem delu tudi obdobje, v katerem morajo vložiti koncesionarji vlogo za podaljšanje, podaljšuje s šestih mesecev na dvanajst mesecev, da se v bistvu na ta način pravzaprav izognemo neki potencialni časovni stiski iz tega naslova. Tudi z naše strani se s temi predlogi strinjamo.

Toliko mogoče za nek kratek uvodni prispevek. Z mano so tudi kolegi iz resorja in tudi kolegica iz rudarske inšpekcije, če bo na osnovi tega predloga potrebno podati kakršnakoli dodatna pojasnila. Hvala za možnost te osnovne predstavitve.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila skladno s poslovniško določenimi nalogami in pripravila pisno mnenje. Glede na pripombe in glede na amandmaje bi jaz mnenje vendarle kratko povzela. In sicer, s predlogom zakona, ki je interventne narave, se določa odstop od 50. člena Zakona o rudarstvu, ki med drugim ureja pogoje za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje. V mnenju je opozorjeno in tudi državni sekretar je danes izpostavil, da je bil skoraj enak odstop uzakonjen z enim izmed PKP zakonov, tako imenovanim PKP9, in to pomeni, da se sedaj drugič zapovrstjo isti skupini koncesionarjev omogoča izjemno podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje, torej, ne da bi se preverjali pogoji po 50. členu za podaljšanje, pri čemer je obrazložitev predloga zakona izjemno pomanjkljiva. ZPS je nadalje v mnenju opozorila, da je treba vsak odstop od siceršnje ureditve določiti restriktivno, to pomeni zelo ozko. V drug zakon se sme posegati le toliko, kolikor je nujno za dosego cilja. Predlagatelj ni pojasnil in tudi v okviru uvodnih pripomb danes ne, zakaj koncesionar v predlogu za podaljšanje rudarske pravice po predlogu zakona zakona ne bi izkazal izpolnjevanja tistih pogojev za podaljšanje rudarske pravice, za katere ni nekega zunanjega vzroka, da jih ne bi mogel izkazati. Gre predvsem za pogoj iz 4. točke prvega odstavka 50. člena, ki zahteva, da ima koncesionar na zemljišču pravico izvajati rudarska dela, torej soglasje lastnika. Ker se tega pogoja ne bo preverjalo sedaj že drugič zapovrstjo lahko takšna ureditev pomeni poseg v lastninsko svobodo oziroma v lastninsko pravico, ki je ustavno varovana kategorija. Prav tako je izključitev vseh pogojev lahko sporna z vidika prostorske zakonodaje. Posega lahko v pravico občin, da načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena, ker ni pojasnjeno, pri katerih občinah konkretno so zastoji v smislu sprejemanja prostorske ureditve, kar pomeni, da lahko, torej, ker ni preverbe pogojev, koncesionarji tudi širijo in poglabljajo pridobivalni prostor. Zdaj predlagana ureditev - in ta pripomba tudi ni bila naslovljena v okviru uvodnih predstavitev - je po mnenju ZPS sporna tudi z vidika načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Ta od zakonodajalca zahteva, da v bistvenem enake položaje ureja enako, v bistvenem različne pa različno. Ker torej ni jasno, ali je dosledno izpolnjen pogoj za podaljšanje rudarske pravice brez javnega razpisa, torej, ali je izpolnjena 2. točka drugega odstavka 34. člena Zakona o rudarstvu, se pravi, da ima koncesionar soglasje lastnika zemljišča, lahko predlagana ureditev vzpostavlja neenako obravnavo med obstoječimi koncesionarji in pa zainteresiranimi subjekti. Ker je treba vlogo za podaljšanje rudarske pravice vložiti najmanj šest mesecev pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba, pa se s predlogom zakona lahko vzpostavlja tudi neenaka obravnava med obstoječimi koncesionarji. Podatkov danes nismo slišali, verjetno pa je, da bi lahko ministrstvo o nekaterih vlogah že dokončno odločilo, o nekaterih pa še ne.

Torej, amandmaji, ki so bili vloženi s strani poslanskih skupin koalicije, odpravljajo nomotehnične pripombe iz mnenja, ključnih pripomb ustavnopravne narave ne odpravljajo.

Bi se pa opredelila še do spremembe tretjega odstavka 2. člena, kjer se torej v bistvu določa nov odstop od 1. točke prvega odstavka 50. člena in se rok, v katerem morajo koncesionarji, ki bodo imeli podaljšano pravico po predlogu zakona, vložiti nove vloge za podaljšanje rudarske pravice, v bistvu povečuje s šest mesecev na dvanajst mesecev. Pri tem je v obrazložitvi tega amandmaja navedeno, da se to pravzaprav počne zaradi preobremenjenosti zaposlenih, vendar pa obrazložitev pri tem ne naslovi položaja, v katerega bodo postavljeni koncesionarji, ki bodo morali toliko prej oddati torej te vloge. Torej, zastavlja se vprašanje sorazmernosti tega odstopa, kajti na voljo so v pravnem redu drugi ukrepi, s katerimi bi se lahko ta namen oziroma drugi instituti, s katerimi bi se lahko ta namen iz te obrazložitve dosegel.

To bi bilo z moje strani vse. Hvala.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Lep pozdrav v imenu Državnega sveta!

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla Predlog zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij, saj je ocenila, da ima lahko nastala situacija velike negativne posledice za slovensko gospodarstvo, česar ne smemo dovoliti.

Hvala lepa.

Predsednica, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu!

Slišali smo pripombe Zakonodajno-pravne službe. Mislim, da te pripombe nekako naslavljajo oziroma upravičujejo ta naš amandma, ki ga predlagamo v Slovenski demokratski stranki. Mi smo pač mnenja, da je skoraj enaka rešitev glede podaljšanja rudarskih pravic in koncesij bila predlagana v letu 2021 z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, s sprejetjem tega na redni seji Državnega zbora 2021, vendar kljub izrednim okoliščinam zaradi epidemije le za osemnajst mesecev. Sedanji predlog zakona tako določa še enkrat daljše obdobje za podaljševanje veljavnosti rudarskih pravic za izkoriščanje z obrazložitvijo, da se zaradi epidemije nastali zastoji v rednih upravnih postopkih, zaradi katerih postopkov za podaljšanje ne bo mogoče zaključiti pravočasno, ob hkratni nerešenosti vlog za opustitev izvajanja rudarskih del, brez katerih pa ni mogoče zaključiti postopka za podaljšanje po 50. členu Zakona o rudarstvu.

Predlagatelj zakona kot razlog za podaljšanje navaja tudi zastoje pri sprejemanju prostorskih aktov občin, ki so v nekaterih primerih potrebni za izpolnjevanje pogojev za podaljšanje koncesij. Kot smo prej lahko slišali, niti ni navedeno, katere občine so to, tako da je tu ta obrazložitev nekako pomanjkljiva. Glede na to, da so se od leta 2021 do danes okoliščine spremenile in ni nikakršnih izrednih razmer, zaradi katerih bi bilo delo moteno, menimo, da je kljub zastojem rednih upravnih postopkov in zastojev pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov čas enega leta oziroma dvanajst mesecev dovoljšen za odpravo nastalih razmer, zaradi katerih se veljavnost rudarskih pravic podaljšuje z odstopom od 5. člena Zakona o rudarstvu, pri čemer se ne bi preverjali zakonsko določeni pogoji za podaljšanje te pravice. To pomeni, da bi nekako, kot je že bilo prej rečeno, ti koncesionarji ne bili vsi v enakopravnem položaju. Mi pač menimo, da prav zaradi tega je potrebno podpreti ta naš amandma, ki ga predlagamo.

Hvala lepa.

Hvala lepa, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem, tudi državnemu sekretarju!

Gospod Skočir, mi se strinjamo, da je rudarstvo pomembna panoga in ima dolgo zgodovino, zato je, bi rekel, nedopustno, da se PKP9, ki je že enkrat potrdil izjemo osemnajstih mesecev, podaljšuje to še za enkrat daljši čas, ker če gre za pomembno področje, je potrebno na ministrstvu zavzeti stališče, da je potrebno te stvari prioritetno reševati. Zato bi bilo moje vprašanje v bistvu, koliko vlog ste prejeli - nekje sem zasledil sto vlog - in koliko jih je bilo rešenih. Ker tu smo na tem, da če v 18-ih mesecih niso bile zadeve rešene, tudi v 36-ih mesecih ne bodo. Istočasno pa, kot je Zakonodajno-pravna služba povedala, amandmaji koalicije v bistvu odpravljajo samo nomotehnične probleme, ne rešujejo pa problema preverjanja soglasja lastnikov. Sam dobro poznam področje na lokalnem nivoju in dejansko so te stvari lahko zelo sporne.

Druga stvar so tudi izkoriščene kvote. Nekje v dokumentih sem opazil, da se boste trudili čim prej povečati število inšpektorjev. Dejansko tukaj govorimo o dveh stvareh. Nimate na oddelku dovolj ljudi, na inšpekciji dovolj ljudi, tega se je treba zavedati. Potem je mogoče treba razmišljati o čim boljšem, čim večjem olajševanju postopkov, seveda in se samo ključne stvari zahteva, ker zdaj pa, če računate, če podaljšamo zadevo že za tri leta, to pomeni, da bo to pred naslednjimi volitvami. To pomeni, da to ne bo spet prioriteta. Bodo prioritete reševali recimo tri leta… Veste kako je zdaj, eno leto, še tri leta bo padlo pred volitve, potem bo naslednja vlada, se bo pol leta, se pravi, da s tem podaljšujemo za več kot štiri leta spet zadevo in se ne bo reševala. Tako da mi tudi zdaj podpiramo v Novi Sloveniji amandma SDS, da se to skrajša na 12 mesecev, se vloži vse napore. Sicer pa bomo v Novi Sloveniji zakonu nasprotovali.

Še ena stvar je, ki ni nepomembna, tudi državno odvetništvo je dalo glede vloge arbitraže v zadevi / nerazumljivo/. Govori o problemu podaljšanja rudarske pravice, se pravi, avtomatskega podaljšanja za tri leta. Zdaj govorijo o možnih kaznih 500 milijonov. To je velikosti verjetno, upajmo, da je toliko ne bo. Zdaj pa je še tri leta potek tega in to se pravi, se bo ta številka še povečala. Tako da finančne posledice, ki ste jih vi navedli, se pravi, 4 milijone, so daleč nižje kot od nevarnosti za finančno kazen, ki grozi Sloveniji. Tako da kot rečeno v Novi Sloveniji temu nasprotujemo in podpiramo vse napore, da bi se ta problem čim prej rešil, da se zadeve poenostavijo, absolutno pa, da se ne ne pusti zadev tako, kakor pač so, ker so že dolgo neurejene. Hvala.

Hvala za vsa vprašanja tudi na drugi strani opozorila.

Zdaj bom poskušal malce malce po točkah iti. Zdaj najprej kar se tiče v bistvu predlaganega skrajšanega roka pa mogoče tudi iz tega naslova v bistvu vprašanja glede postopkov spreminjanja občinskih prostorskih načrtov.

Moja čisto osebna izkušnja še iz prejšnje vloge, kot sem bil podžupan ene srednje velike občine v Sloveniji, se žal v bistvu ti postopki niso merili v mesecih ali pa, bom rekel, v 12 mesecih. Žal je bilo takrat neko naše pričakovano obdobje, ko smo šli v postopke spreminjanja občinskih prostorskih načrtov. Smo nekje merili, da je to obdobje štirih do petih let. Tega se moramo zavedati in je to nekako povprečna doba, zaradi tega mogoče tudi v bistvu opozorilo glede v bistvu daljšega časovnega obdobja. Iz tega naslova vsekakor, ko je ta sektor prišel k nam, je prišel k nam na Ministrstvo za naravne vire in se zavedamo pomena in tradicije tega in iz tega naslova je tudi naša zaveza, da bomo te stvari prioritetno obravnavali, s tega naslova tudi kadrovsko okrepili kolege, ki so na tem sektorju. Žal pa ni to problem, ki je nastal od danes, žal to ni problem, ki je nastal v roku enega leta, gre za dalj trajajoče stanje, ki je na žal akutno in ga je treba tudi ustrezno z vsemi prijemi, organizacijskimi, kadrovskimi in vsebinskimi okrepiti.

Da vam podam na kratko še informacijo, kar se tiče števila vlog. Torej omenil sem, da se je ta postopek začel z decembrom lanskega leta, torej leta 2022. V tem obdobju smo prejeli 101 vlogo, razrešenih pa je 11 vlog v tem obdobju. Torej stanje je pereče, stanje je akutno.

Še mogoče komentar, pa se bom vrnil tudi na arbitražo torej komentar glede posega v lastninsko pravico. Torej ta predlog interventnega zakona v ničemer ne posega oziroma spreminja tega razmerja, namreč že obstoječi Zakon o rudarstvu jasno določa, da mora imeti lastnik urejeno lastniško razmerje in to nenazadnje v bistvu določa 131. člen Zakona o rudarstvu, ki zelo jasno pravi: »Rudarski inšpektor mora z odločbo prepovedati izvajalcu izvajanja rudarskih del do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da izvajalec izvaja dela brez pravice izvajati rudarska dela na zemljišču.« - torej ta prepoved oziroma to zagotovilo pravzaprav že obstaja. Pa nenazadnje tudi v 59. členu, ki govori o odvzemu rudarske pravice za izkoriščanje. Torej: »Nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje se mora odvzeti rudarska pravica, če je prišlo do razdora koncesijske pogodbe. Lahko pa se mu odvzame tudi, če ne izpolnjuje pogojev, ki so bili pogoj za pridobitev rudarske pravice.« Ta predlog, ki je pač pred vami in tudi predlogi amandmajev v ničemer pravzaprav tega ne spreminjajo, ta določba ostaja. Se pa popolnoma strinjam z vami, da poleg kadrovskih potreb, ki so vezane na sam sektor, seveda je treba tudi nadzorstveni del okrepiti, to je nujno. Je pa, kot kolegi iz sektorja opozarjajo, sektor kot takšen, mogoče so prevečkrat poudarjeni ti, ki so problematični, večina teh koncesionarjev v bistvu deluje v skladu s koncesijskimi pogodbami. Pa če bo potrebno, bi mogoče tudi rudarski inšpekciji dal besedo na to temo.

Še glede postopka, ki na katerega je opozorilo Državno odvetništvo. S tega naslova dva izziva, predvsem gre za nek arbitražni postopek, v katerem ne moremo žal ne napovedati ne izida, ne poteka. Drugi izziv, ki je pa s tem povezan, glede na to, da gre za arbitražni postopek, ali ne bi se res poskušali izogibati kakršnimkoli zavezam ali pa trditvam s tega naslova čisto z namenom, da ne bi poskušali ogroziti samega postopka, ki v tem trenutku traja, tako da mogoče raje pravilo več je manj kot pa kot pa bom rekel, poudarjanje kakšnih v bistvu podatkov, ki pač bi lahko tudi škodovali temu postopku, ki traja, ki bo potekal pri Arbitražnemu sodišču.

Toliko mogoče uvodoma z moje strani.

Hvala predsednica za dano besedo. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem, še posebej državnemu sekretarju.

Ko sem se pripravljal na to sejo seveda že v tem tednu pregledoval to gradivo pa glede na to, da sem že kar nekaj časa v tem Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor v Državnem zboru seveda se mi ta predlog zakona o interventnih ukrepih zdi, pa mislim, da upam, da me bo državni sekretar prav razumel kot, da bi tisti, ki želijo vozniški izpit delati, ne vem, od nekega dneva, rekli, da zdaj pa mogoče gre samo na dve ali pa tri ure vožnje pa dobijo vozniško dovoljenje. Zdaj, če se vrnemo malo v preteklost. Mene bi res zanimalo, seveda vaši zaposleni, pa seveda, saj niso zaposleni samo tisti, ki so zaposleni na ministrstvu, jaz verjamem, da že to poslanstvo opravljajo mnogo let in seveda, ko na terenu srečuješ ljudi, ki se ukvarjajo s to koncesijo oziroma ki se v to koncesijo, da sploh pridobijo vlagajo svoj trud, seveda, znano je povedati, da so tu v preteklosti bili zelo strogi, zelo stroga meja, tudi, če se športno izrazim, tudi ta višina, kdo, kako, na kateri način pa tudi v kakšnem času pridobi to koncesijo, se mi zdi, da so bili ti ukrepi zelo, zelo strogi. Seveda tudi čas ni bil v prid tistemu, ki je to koncesijo pridobival. ampak ne želim se spuščati v preteklost, predvsem ne želim se ukvarjati predvsem v moji razpravi s tem kakšni postopki so bili v preteklosti. Zdaj smo pa šli čisto v neko skrajnost, ki je za mene, bom rekel, nedopustna. Državni sekretar je povedal, da je izjemno veliko vlog. Jaz moram priznati, da temu verjamem. Jaz sem tudi zelo začuden, ko sem šel brati glede tudi plačevanja koncesnin. Vsi zavezanci, ki imajo koncesijo morajo dati podatke, mislim, da do konca januarja tekočega leta za preteklo leto, potem pa pričakujejo odločbo ministrstva v roku 2 mesecev. Zdaj pa, glede na to, da je januar že kar nekaj časa, je že kar nekaj mesecev, odkar je bil januar, zdaj vsi, vsaj tak podatek nam, niti niso dobili teh odločb, kajti koncesnina, jaz mislim, zdaj malo pavšalno govorim, gre 50 % lokalnim skupnostim, ostali del pa seveda državi, če se tako izrazim. Pa bi me, državni sekretar, tu zanimalo, zakaj tu zadeve ne stečejo oziroma če koncesionarji, ki imajo koncesije niso dobili odločb, glede na to, da smo, da bomo kmalu v šestem mesecu leta 2023. Skratka, to je eno tako vprašanje.

Pa da se vrnem malo nazaj in bom tu tudi zaključil. Za mene je to nerazumno, da gremo iz ene skrajnosti v drugo skrajnost, no. Moram povedati, da ne vem - pa mogoče bo zdaj kdo od koalicijskih poslancev se malo nasmejal -, če bi mi bili v koaliciji, vam lahko zagotovim, da tega predloga zakona ne bi bilo na tej mizi.

Skratka, državni sekretar, predvsem me zanima, če mi lahko poveste, ker sem imel neko drugo obveznost na začetku seje, kaj znajo povedati vaši strokovnjaki, ki že vrsto let delajo na teh koncesijah. Ali je to zgolj politična odločitev, kjer je nekdo politično bil tako močan, da je seveda skozi stroko spravil to gradivo na današnjo sejo. Predvsem pa me še enkrat zanima vprašanje, zakaj še ni odločb za plačevanje koncesij, količin, ki so bile izrabljene v lanskem letu.

Hvala.

Hvala za opozorila. Saj mogoče v uvodnem delu je bilo nekaj opozoril danih. Zanimivost, na katero je treba opozoriti, da je to problematiko nenazadnje naslavljala pravzaprav tudi prejšnja Vlada in v bistvu tudi naslovila s tem Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid 2019. Torej gre za problematiko, dalj časa trajajočo, in tudi predlogi rešitev, ki so bili zasledovani, so bili bolj ali manj zasledovani v podobni smeri.

No, kar se pa tiče samega procesa odločb, bi mogoče prosil kolege, predvsem v tem delu, zakaj v nekaterih mogoče elementih niso bile te odločbe izdane. Tako mogoče eno kratko pojasnilo, no.

Hvala lepa za besedo.

Sem Suzana Macolić, vodja Inšpekcije za naravne vire in rudarstvo, predvsem sem pa rudarska inšpektorica. Kot rudarska inšpektorica že kar nekaj časa delam in poznam to problematiko. Takoj na začetku bom rekla, da rudarski inšpektorji bomo zelo veseli, če se bo ta zakon, ta interventni zakon sprejel, zaradi tega, ker tudi nas je premalo. V bistvu inšpekcijske nadzore opravljamo dva inšpektorja in pol, se pravi, dva inšpektorja stalno, jaz pa občasno, ker imam še dodatno delo, in si ne znam predstavljati, kako bi obvladali to situacijo, da 10. 6. 2023 ostane 80 koncesionarjev brez koncesijske pogodbe. Predvsem pa zato, ker rudarski inšpektorji smo tudi inšpektorji za delo, in jaz mislim, da največji problem bi bil, bo, če bi koncesionarji delali še, bi pa bili brez koncesijske pogodbe, sploh če bi prišlo do kakšne delovne nesreče oziroma hujše nezgode. Tako mi to pozdravljamo.

Kar se tiče pa kršitev, v bistvu naša ugotovitev je, da mogoče 5 % teh koncesionarjev večkrat kršijo, drugače pa bolj kot ne se trudijo, da bi zakonodajo spoštovali.

Glede odločb pa, kolikor je meni znano, zaradi plačila koncesnine, ministrstvo, vsaj tudi v prejšnjih letih je bilo tako, če ni bil pridobivalni prostor v rudarski knjigi urejen, ministrstvo ni izdalo odločbe o plačilu koncesnine, ker je ta odločba vezana tudi na kvadraturo pri do bivalnega prostora. Toliko z moje strani.