Lep pozdrav vsem, bomo kar začeli današnjo sejo. Lepo pozdravljam vse članice in člane obeh odborov in vse vabljene in vse ostale prisotne in se vam tudi zahvaljujem, ker ste se odzvali našemu vabilu.

Začenjam 23. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki jo bomo izpeljali skupaj z Odborom za izobraževanje, znanost in mladino na temo preventivnega delovanja glede medvrstniškega nasilja. Za skupno sejo sva se predsednici odločili seveda tudi na pobudo članic in članov po vseh pretresljivih dogodkih v zadnjih tednih v Sloveniji in tudi v naši neposredni bližini. Želimo slišati pristojne in razmišljanja strokovnjakov in vseh vas vabljenih o najboljših metodah, predvsem preventivnih, s katerimi lahko obvladujemo oziroma preprečimo medvrstniško nasilje in kakršnokoli nasilje sploh in s tem prispevamo k varnosti otrok, mladin, mladostnikov in vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije.

Na današnji seji s pooblastili na Odboru za notranje zadeve sodeluje gospod Robert Janev, ki nadomešča poslanko Janjo Sluga, gospod Franci Kepa, ki nadomešča Branka Grimsa, poslanka Alenka Jeraj, ki nadomešča poslanca Žana Mahniča in poslanka Alenka Helbl, ki nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert in še poslanka Tatjana Greif, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič, poslanec Damijan Zrim, ki nadomešča poslanca Jonasa Žnidaršiča, poslanec Gašper Ovnik, ki nadomešča poslanko Sanjo Gazinkovski. S predsednico Odbora za izobraževanje, znanost in mladino sva se dogovorili, da današnjo sejo vodi ona in Mirjam, predajam ti besedo. Izvolite.

PREDSEDNICA DR. MIRJAM BON KLANJŠČEK: Hvala. spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 15. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Tudi sama lepo pozdravljam članice in člane obeh odborov, vse vabljene in prisotne na seji.

Obveščam vas, da so zadržani iz seje naslednji poslanci Dejan Zavec, ki ga nadomešča kolegica Monika Pekošak, potem Tomaž Lisec, ki ga nadomešča kolega Anton Šturbej in kolega Jožef Lenart, ki ga nadomešča kolega Andrej Kosi.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje obeh odborov. Ker v poslovniškem roku niso prejeli predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV S SISTEMOM PREVENTIVNEGA DELOVANJA MINISTRSTVA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER POLICIJE GLEDE PROBLEMATIKE NASILJA MED MLADOLETNIMI. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Dodatno smo prejeli tudi prispevek Učiteljskega in vzgojiteljskega društva Slovenije. Na sejo so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Uvodoma, torej dodatno smo vabili še nekatere, ampak tudi ti so objavljeni na spletni strani. Zdaj pa uvodoma bom predstavila razloge za današnjo sejo. Problematika nasilja je ena od najkompleksnejših problematik, s katerimi se sooča naša država. Po statističnih podatkih policije je medvrstniško nasilje v porastu. Da je temu tako, pričajo tako številne medijske objave kot objave na družbenih omrežjih. Ker naraščajoče medvrstniško nasilje predstavlja veliko težavo za družbo kot celoto, zlasti pa za vse, ki se s to problematiko srečujejo vsakodnevno, tako otroci in njihovi starši kot pedagoški delavci, sem se že pred časom odločila za sklic seje našega odbora z namenom širše razprave o navedeni problematiki. Kot je bilo že povedano, pa sva s kolegico Terezo Novak, ki je sicer predsednica Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, v luči tragičnih dogodkov v osnovni šoli v Srbiji odločili, da sejo vsebinsko razširiva tudi na področje notranjih zadev in spletnega nasilja ter jo izpeljeva kot skupno sejo obeh odborov. Uvodoma naj vsem vabljenim zaželim dobrodošlico. Izjemno me veseli, da ste se v najinem vabilu odzvali v tako velikem številu. Verjamem, da bo naša razprava plodna, strokovna in bo prispevala k učinkovitejšemu prepoznavanju in obravnavi nasilja. Le usklajeno sodelovanje pomeni utrjevanje temeljev za delo, najprej na sistemski ravni, posledično pa tudi pri konkretnih primerih obravnav povzročiteljev nasilja in žrtev. Pri tem sta ključnega pomena izobraževanje in usposabljanje vseh, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami ali povzročitelji nasilja, zato da lahko pri svojem delu pravočasno in ustrezno ukrepajo. Pot do izboljšanja družbenih odnosov bo zahtevna, vendar je včasih dovolj, da slišimo in ukrepamo, saj to lahko pomeni tisti prvi začetni korak k spremembi. Besedo pa zdaj predajam ministru za vzgojo in izobraževanje, dr. Darju Feldi, izvolite.

Spoštovani vsi prisotni, poslanke, poslanci, vzgojitelji, učitelji, predstavniki sindikata, predstavniki mladih, predstavniki učiteljev in seveda vsi, ki nam je za to, da bi šola postala vendarle res neka prava vzgojno izobraževalna institucija in da bi normalno delovala. Namreč ena od temeljnih nalog sistema vzgoje in izobraževanja je ravno vzgojno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, to je tudi opredeljeno navsezadnje v 2. členu Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Izpostavljamo tudi, da je šola v okviru svojih vzgojno-izobraževalnih aktivnosti že sedaj avtonomna in neodvisna od zunanjih inštitucij ter vsem otrokom nudi sistemsko varno in spodbudno učno okolje, kar je tudi zapisano v istem zakonu. Šola sicer z različnimi preventivnimi aktivnostmi, usposabljanji, predavanji, internimi akti določa delovanje šolske skupnosti, ki mora biti usmerjeno v neprestano zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja ter vzgojnega delovanja. Naj poudarim, da šola naslavlja vso paleto najrazličnejših situacij, do katerih prihaja v procesu vzgoje in izobraževanja, v primeru odklonskih ravnanj pa se ukvarja tudi s takojšnjim reševanjem le-teh. Vsi procesi vzgojnega delovanja so že urejeni v normativnih aktih, to so neki zakonski in podzakonski predpisi, ki določajo delovanje šol. Vsaka šola tako deluje predvsem preventivno, po potrebi pa določene do določene stopnje tudi kurativno. Avtonomna pravica vsakega vzgojno-izobraževalnega zavoda pa je, da znotraj teh okvirov uredi pravila, ki upoštevajo specifike konkretnega šolskega okolja, na tak način vse šole kot tudi vrtci v procesu(Nnaaljevanje) preventivnega delovanja vsakodnevno zagotavljajo sistemsko izvajanje ciljev vzgoje in izobraževanja in na ta način zmanjšujejo prostor za odklonska ravnanj.

Ob pojavu nasilja, imamo na državni ravni pripravljen protokol ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja in pa pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode. Protokol in konkretna navodila seveda niso vedno dovolj, saj je pri vsakem posameznem primeru ključen tudi človeški dejavnik, torej pripravljenost odzivanja posameznega pedagoga, ki je postavljen pred konkreten primer pojava grožnje z nasiljem. Pri posameznih incidentih se včasih tudi najbolj vešči učitelji in drugi strokovni delavci ter ravnatelji znajdejo v nezavidljivem položaju, ko se je potrebno dejansko odzvati zelo hitro in odločno, še posebej v primerih, ko gre za pojave nasilja zoper učitelje ali pojave medvrstniškega nasilja, ki niso strogo vezani na območje šole. Ministrstvo zagotavlja podporno okolje vzgojno-izobraževalnim zavodom za javno mrežo štirih strokovnih centrov, pristojnih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Določeni so tudi posamezni strokovni centri, ki usklajujejo sodelovanje zavodov na posameznem področju. Osnovne šole lahko v izjemnih primerih zaprosijo ministrstvo za začasno dodatno strokovno pomoč oziroma tudi osebje. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod Republike Slovenije za šolstvo vzgojno-izobraževalnim zavodom nudita strokovno podporo za preventivno delovanje, ki se osredotoča predvsem na krepitev odnosne kompetence in čustveno socialne pismenosti. Na zmanjšanje neželenih oblik vedenja in nasilja posredno lahko vplivamo preko sistematične graditve kulture dobrih odnosov, empatije in solidarnosti.

Pomembna je sistematična vzgoja za nenasilje ter dosledno odzivanje na nasilno vedenje in zagotavljanje ničelne tolerance do nasilja. Na zmanjšanje nezaželenih oblik vedenja vplivajo dobra poučevalna praksa, predvsem pa ustrezno vodenje razreda in oblikovanje tolerantne in sodelujoče razredne in šolske skupnosti. Poleg protokolov in smernic ob zaznavi nasilja so šolam na voljo različna strokovna gradiva, številna usposabljanja, projekti, vključevanje vzgojno-izobraževalnih zavodov v mrežo učečih se šol in vrsto drugih aktivnosti za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja. Kot najbrž veste, se je v času med epidemijo covid 19 in po njej zaradi povečanega števila stisk v osnovnih šolah povečalo tudi število svetovalnih delavcev. To se je izkazalo za izjemno koristno izboljšavo, zato z veseljem tudi sporočam, da imamo že v obravnavi pravilnika o normativih in standardih, s katerimi bomo okrepili svetovalno službo v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih. Okrepljene svetovalne službe v šolah so pomembne, saj so poleg vloge zatočišča za stiske tudi najpomembnejši vezni člen z ustreznimi zunanjimi deležniki pri obravnavanju stisk ali pri pojavih nasilja. Čeprav imajo šole v obstoječem pravnem okviru večinoma že urejene interne pravilnike o vzgojnem delovanju, na ministrstvu skupaj z drugimi deležniki razmišljamo o izboljšavah in dodatnih predlogih ravnateljev, ki jih dobivamo stalno.

Ker je nasilje najširši družbeni problem, ki presega meje šolskega prostora, se povezujemo z vsemi inštitucijami, ki se ukvarjajo s preventivnim delovanjem in ukrepanjem, med drugim že deluje medresorska delovna skupina za obravnavo vseh oblik nasilja, ki pa se je v danih okoliščinah osredotočila predvsem na medvrstniško nasilje. Glede na povedano, da ocenjujemo, da je obstoječi zakonodajni okvir sicer ustrezen, saj že omogoča učinkovito naslavljanje vzgojnega ukrepanja v primerih odklonskih ravnanj, prepoznavamo pa, da je potrebno okrepiti izvedbeni del v šolski praksi. Pri spremembah zakonodaje ne smemo ravnati impulzivno, pod vtisi ekstremnih dogodkov, pač pa morajo biti dolgoročne rešitve strokovno dobro premišljene in usklajene v širšem družbenem kontekstu, pri tem opozarjam na previdnost pri pripravi ukrepov na nacionalni zakonodajni ravni, ki bi posegali v družbeno dogovorjene koncepte. Če posežemo v avtonomno pravico šol do priprave internih pravil jim s tem dodatno odvzemamo avtonomijo in možnost prilagajanja okolju oziroma razmeram, v katerih živijo.

Naj zaključim z informacijo, da se obeta vrsta medresorskih razprav s strokovnimi javnostmi, nevladnimi organizacijami, vzgojno izobraževalnimi zavodi, starši in z vsemi drugimi, ki lahko pomembno vplivajo na preprečevanje pojava, katerega razsežnost je že davno presegla okvire delovanja ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, gospod minister. Zdaj bi pa vas kar prosila, da kar sedite, ko govorite, ker se boljše sliši, tako da nimam potrebno vstajati.

K besedi vabim gospo Helgo Dobrin, državno sekretarko na Ministrstvu za notranje zadeve. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Vse lepo pozdravljam!

Ministrstvo za notranje zadeve se zaveda kompleksnosti in navedene problematike, zato že vrsto let podpira policijo pri izvajanju preventivnih dejavnosti na tem področju. Razlogi za nasilna dejanja pri mladostnikih so lahko različni, od napačnih vzorcev v družinskih okoljih do izpostavljenosti različnim dejavnikom tveganja. Ocenjujemo, da so dejavniki tveganja, ki jih je prepoznala stroka, da se jih splača naslavljati s preventivnimi akcijami, saj s tem dolgoročno zmanjšujemo pojav vseh vrst nasilja. Na nivoju Ministrstva za notranje zadeve je Vlada Republike Slovenije v začetku maja ustanovila medresorsko delovno skupino za obravnavo vseh vrst nasilja, katere vodja sem sama. V skupini so predstavniki različnih ministrstev in pa predstavniki nevladnih organizacij. Skupina je pred tednom dni imela prvi sestanek, na katerem smo se dogovorili, da bomo v luči zadnjih tragičnih dogodkov v Srbiji in pa tudi zaradi nekaterih dogodkov, nasilnih dejanj med mladostniki pri nas, kot prvo temo obravnavali prav medvrstniško nasilje. Pripravili bomo predloge ukrepov in pa, če bo potrebno, tudi predloge normativnih sprememb. V tem pogledu se danes veselim današnje konstruktivne razprave in pa tudi vaših predlogov, saj sem prepričana, da to problematiko moramo naslavljati skupaj v sodelovanju. Ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija je lahko le eden izmed deležnikov v tem procesu. Kljub temu pa naj bi poudarila, da naš organ v sestavi, policija, že vrsto let v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in pa tudi samoiniciativno izvaja vrsto preventivnih dejavnosti z namenom ozaveščanja mladostnikov o posledicah izvajanja nasilja. Pripravljajo pa tudi nove akcije. Več o tem pa vam bo povedal sam predstavnik policije, gospod Ferenc. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Potem kar predajam gospodu mag. Robertu Ferencu besedo. Izvolite.

Hvala za besedo. Pozdravljeni.

Medvrstniško nasilje ali nasilje med vrstniki zajema širok spekter kaznivih ravnanj, katerih skupno je, da sta žrtev in povzročitelj mladoletna. Pri pregledu statističnih podatkov o obravnavanih kaznivih dejanjih v obdobju zadnjih nekaj let ugotavljamo, da se število v tem obdobju ni bistveno spremenilo, je pa nekoliko večje. Najpogostejša obravnavana kazniva dejanja so nasilništvo, povzročitev lahke telesne poškodbe, grožnja in tudi prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva. Medvrstniško nasilje pa ima lahko tudi druge oblike, ki niso nujno protipravna ravnanja: zbadanje, norčevanje in podobno.

V luči zadnjih dogodkov v Srbiji smo v policiji prejeli povečano število prijav, obvestil, naznanil, informacij, ki bi lahko bile povezane z medvrstniškim nasiljem. V policiji se na vse tovrstne prijave odzivamo z vso resnostjo, ne glede na to, ali je dejanje storjeno virtualno, torej po spletu, po elektronski pošti ali fizično, na primer, v medsebojnih odnosih. Zavedamo se namreč, da je ustrezen in pravočasen odziv ključen, da se nasilje ustavi. Policija v tovrstnih primerih, kjer so udeleženci otroci in mladoletniki, obvešča tudi pristojni center za socialno delo. Zavedamo se, da je za izboljšanje problematike na tem področju potrebno sodelovanje različnih deležnikov, ki lahko prispevajo k varnosti in vzgoji otrok. Policija je v obdobju od leta 2017 do 2019 skupaj z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje sodelovala v projektu Evropske komisije, ki je obravnaval medvrstniško nasilje ter povezal institucije, torej, poleg policije tudi Ministrstvo za šolstvo, NIJZ, Fakulteto za varnostne vede, nevladne organizacije ter tuje raziskovalne inštitucije, konkreten primer je raziskovalni inštitut iz Seville, in tuje strokovnjake. Za izvedbo projekta in koordinirano delo na izredno kompleksnem področju dela s problematiko medvrstniškega nasilja je policija izvedla usposabljanje multiplikatorjev za področje medvrstniškega nasilja, ustanovila koordinacijsko delovno skupino za vodenje usklajevanja, nudenje strokovne pomoči in nadzor nad delom policije na področju medvrstniškega nasilja ter izdelala gradiva in spletno platformo za ozaveščanje zainteresirane javnosti, tako otrok, mladostnikov, staršev, učiteljev, policistov, multiplikatorjev za to področje in drugih. Policija že vrsto let sodeluje tudi s šolami pri ozaveščanju in pri preventivnih aktivnostih, saj je na primer samo v letu 2022 izvedla 661 preventivnih aktivnosti na področju medvrstniškega nasilja. Naj omenim, da na pomen preventivne dejavnosti pri obravnavi medvrstniškega nasilja opozarja tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023. Omenjene aktivnosti so bile izvedene na osnovnih in srednjih šolah ter vzgojnih zavodih, kjer so policisti in kriminalisti sodelovali kot člani okroglih miz ali predavatelji ter zaposleni v navedenih zavodih in mladostnike ozaveščali glede prepoznave različnih pojavnih oblik medvrstniškega nasilja in glede nujnosti prijave teh dejanj. Eden od uspešnejših projektov, ki jih izvaja policija že vrsto let za učence petih razredov osnovne šole, je tudi tako imenovani Policist Leon, v katerega so vključena tudi predavanja na temo medvrstniškega nasilja. V oktobru in novembru 2022 je policija na povabilo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo izvedla tudi predavanja na treh letnih strokovnih srečanjih ravnateljic in ravnateljev vrtcev, osnovnih šol ter srednjih šol. Tema predavanj je bila usmerjena v ozaveščanje pedagoških delavcev na področju prepoznavanja oblik nasilja in zlorab nad otroki, nad otrokom ter njihovo obveznost prijavljanja sumov nasilja. Odziv ravnateljev je bil pozitiven, zato smo prejeli več zaprosil za izvedbo predavanj za strokovne delavce v šolah ter predavanj za učence in starše. Menimo, da smo pri tem bili uspešni, saj smo v zadnjih mesecih opazno opažamo povečano število prijav medvrstniškega nasilja. Ocenjujemo, da je razlog za to tudi v tem, da imajo pristojni do nasilja kritičen odnos in nasilje ustrezno obravnavajo ter o tem obveščajo policijo. Policija nasploh vseskozi ozavešča širšo javnost o nesprejemljivosti nasilja in spodbuja k prijavi vseh oblik nasilja, pri čemer apelira tudi na morebitne priče, da se izpostavijo, pomagajo ter ne ostajajo nemi opazovalci nasilja. Pri tem imajo veliko vlogo vzgojno varstveni delavci, ki lahko prepoznajo stiske otrok in jih ustrezno naslovijo.

Ob zavedanju, da se vse več primerov medvrstniškega nasilja dogaja na spletu, so aktivnosti policije v letu 2023 v večji meri usmerjene v ozaveščanje mladih, ki uporabljajo različne spletne aplikacije, kot so Snapchat, Viber, TikTok in podobno, s kratkimi preventivnimi video sporočili. V pripravi je preventivni projekt, h kateremu bo policija v sodelovanju z Inšpektoratom Republike Slovenije za šolstvo in šport ter Zavodom republike za šolstvo povabila vse osnovne in srednje šole ter znane slovenske osebnosti, športnike, igralce, pevce. Vsebina kratkih videoposnetkov bo usmerjena k prepoznavanju različnih oblik medvrstniškega nasilja, nujnosti prijave vseh oblik medvrstniškega nasilja in da je kakršnokoli nasilje nesprejemljivo in da je treba konflikte reševati na miren oziroma konstruktiven način. Pripravljamo tudi projekt, poimenovan Nasilje je čisto out. V ta namen bodo v obliki infografike natisnjeni označevalniki za knjige in plakate, ki bodo potiskani na obeh straneh, naslovnikom pa bodo nudili strnjen sklop informacij o tem, kam, kdaj in na kakšen način se lahko obrnejo za pomoč posamezniki, ki se srečajo s kakršnokoli vrsto nasilja. Označevalniki bodo vsebovali tudi QR kodo, preko katere bo lahko vsak, ki bo želel dostopati do širše vsebine na spletni strani policije. Tudi ta projekt bo prilagojen za predstavitev preko družabnih omrežij, kot sem jih že prej navedel, in bo naslavljal osnovne šole, in sicer prvo leto učence petih do devetih razredov, nato pa učence petih razredov. Tudi ta projekt je bil predhodno predstavljen Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport, od koder smo prejeli odobravanje in zagotovili o skupnem sodelovanju in pomoč pri izvedbi projekta.

Zaradi aktualnih ekstremnih situacij v bližnji soseščini so se predstavniki ministrstva za notranje zadeve in policije sestali s predstavniki ministrstva za vzgojo in izobraževanje v začetku tega meseca. Rdeča nič srečanja je bilo načrtovanje korakov za preprečevanje medvrstniškega nasilja ter ustrezno naslavljanje in reševanje te problematike. Ena izmed poti do reševanja problematike je bila organizacija strokovnega posveta, ki smo ga v policiji izvedli ta teden na temo prepoznavanja indikatorjev odklonskih ravnanj, povezanih z medvrstniškim nasiljem, medinstitucionalnega sodelovanja in samozaščitnega ravnanja o tovrstnih dogodkih. Strokovni posvet smo organizirali za določene policiste, ki bodo pridobljeno znanje predstavili učiteljem in vodstvom vzgojno izobraževalnih zavodov. Povečali pa smo tudi svojo prisotnost v okolici nekaterih osnovnih in srednjih šol. Pri tem želimo poudariti, da smo v policiji že leta 2015v podlagi zgostitve tovrstnih dogodkov, predvsem v šolah v Združenih državah Amerike, vemo, da je tam tovrstnih dogodkov bistveno več, po dogovoru s takratnim šolskim ministrstvom izvedli podobne predstavitve za učitelje in vodstva skoraj na vseh srednjih šolah v Sloveniji. Na podlagi izkušenj tujih policij od takrat policiste urimo tudi z drugačno taktiko delovanja za ukrepanje v tovrstnih primerih. Seveda si vsi skupaj želimo in upamo, da takšno, torej represivno posredovanje policistov, ne bo potrebno.

Na koncu želimo izpostaviti, da menimo, da je potrebno omejiti informacije, ki jih v določenem protipravnem ravnanju posredujemo širši javnosti. Podrobno razpravo o načinu storitve kaznivega dejanja namreč sproži tako imenovani domino efekt oziroma efekt posnemovalcev, kar se je izkazalo tudi v zadnjih dogodkih v tujini, saj je dokaj veliko število prijav različnih groženj, ki jih prejemamo v policiji v zadnjem obdobju, po vsebini povezanih ravno s temi dogodki.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Vabili smo tudi Ministrstvo za pravosodje, in sicer ministrico, vendar je ne vidim. Ali je kdo z ministrstva? Ja, lepo prosim, samo, če se predstavite. Hvala. Kar izvolite.

Lepo pozdravljeni! Opravičujem ministrico, ki je imela nujne obveznosti. Sem državna sekretarka mag. Valerija Jelen Kosi in bom v imenu ministrstva predstavila videnje te problematike, ki je gotovo zelo težka, boleča in zahtevna. Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi navzoči!

Na Ministrstvu za pravosodje veliko pozornosti posvečamo vprašanjem, ki so povezana z obravnavo otrok oziroma mladostnikov, ki se znajdejo v sodnih in predsodnih postopkih. To so gotovo teme, o katerih se je treba pogovarjati. Obstoječa kazenskopravna ureditev glede mladoletnih storilcev kaznivih dejanj je v izhodišču usmerjena v pomoč, vzgojo in prevzgojo, kar je posledica tega, da gre za osebe, ki so v postopku odraščanja in kot takšne potrebujejo drugačno, prilagojeno obravnavo, ne pa tipično kazenskopravno. Kazenski zakonik določa, da tisti, ki je storil protipravno dejanje, ko še ni bil star štirinajst let, ne more biti storilec kaznivega dejanja. Navedeno pomeni, da so za takšnega otroka pristojne zlasti socialne in zdravstvene službe. Lahko rečem, da je slovenska ureditev, kar se tiče kazenskega prava, v veliki meri primerljiva z drugimi državami Evropske unije ter Sveta Evrope. Vendar pa na Ministrstvu za pravosodje stalno preučujemo možnosti za izboljšave na tem področju in ravno v teh mesecih zaključujemo obsežen projekt, ki ga financira Evropska komisija in izvaja Svet Evrope. Gre za celovit pregled stanja na področju pravne ureditve in prakse kazenskopravnega obravnavanja mladoletnikov in iskanje primerov dobrih praks v drugih državah Evrope. Na podlagi izsledkov pregleda stanja in opravljenih analiz bomo na ministrstvu za pravosodje jeseni nadaljevali s postopkom priprave predloga povsem novega zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki bo na enem mestu urejal vse posebnosti tega področja. Vendar pa doslej znani izsledki analiz ne nakazujejo potrebe po bistvenih spremembah kazenskopravne zakonodaje, zlasti pa ne po kakršnikoli spremembi v smeri nižanja starosti kazenske odgovornosti mladoletnih storilcev. Kazenska zakonodaja, ki, kot rečeno, določa starostno mejo za kazensko odgovornost pri štirinajstih letih. S tem sledi mednarodnim standardom in priporočilom. Pekinška pravila na primer določajo, da starostna meja ne sme biti določena prenizko. V komentarju priporočil Sveta Evrope pa je navedeno, da naj bo starost za kazensko odgovornost enaka starosti, pri kateri pridobi mladoletnik odgovornost na drugih področjih, na primer, možnost skleniti zakonsko zvezo, se zaposliti, kar je v Republiki Sloveniji šele s petnajstim letom. Ampak ne glede na to, v Resoluciji Sveta Evrope za 2010-2014 je podano izhodišče, da naj najnižja starost ne bi bila nižja od štirinajst let, tako kot je to v Sloveniji. Ministrstvo za pravosodje tudi sodeluje v medresorski skupini, ki jo je omenila državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve in se seveda aktivno vključujemo v vso to problematiko, vendar pa, kot rečeno, v smislu preventive oziroma vzgoje, nikakor pa ne nižanja starosti za kazensko odgovornost.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa k besedi vabim državno sekretarko Ministrstva za zdravje, gospo Azro Herceg. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsedujoči, članice in člani odborov, cenjeni gostje!

Hvala tudi za sklic te današnje seje glede zelo aktualne problematike, ki nedvomno zasluži nek širši dialog družbe. Jaz bi temo nagovorila predvsem z vidika duševnega zdravja mladih, saj se na Ministrstvu za zdravje zelo dobro zavedamo pomena duševnega zdravja na zdravje in kakovost življenja ljudi ter dejstva, da skrb za dobro duševno zdravje otrok in mladih predstavlja kakovostno naložbo za družbo prihodnosti.

Glede na opravljene raziskave se polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo, začne do štirinajstega leta, do štiriindvajsetega leta pa naj bi se začele praktično tri četrtine duševnih motenj. Z letom 2018 smo začeli z izvajanjem Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, s katero aktivno nagovarjamo potrebe državljanov Slovenije, vključno s skupino otrok, mladostnikov in mladih do devetindvajsetega leta. Zaradi negativnih učinkov epidemije nalezljive bolezni covid-19 na duševno zdravje, zlasti mladih, pa akcijski načrt za leti 2022-2023 posebno pozornost posveča duševnemu zdravju otrok in mladostnikov. V mreži služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov so bile od 2021 izvedene številne širitve obstoječih in vzpostavljene nekatere nove storitve za duševno zdravje, ki so financirane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, v okviru primarne zdravstvene dejavnosti, torej mreža centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, pri zdravstvenih domovih v vseh slovenskih regijah ter v okviru bolnišnične dejavnosti. Zagotovljena so bila tudi dodatna sredstva za specializacije kliničnih psihologov ter povečanje števila specializacij pedopsihiatrije, preko javnih razpisov so sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja. Ministrstvo za zdravje redno sofinancira programe, ki obsegajo programe primarne preventive duševnega zdravja otrok, mladostnikov, mladih in ranljivih skupin in dopolnjujejo storitve, ki se zagotavljajo v sistemu zdravstvenega varstva. Vseskozi sofinanciramo tudi programe, ki naslavljajo problematiko medvrstniškega nasilja. Ministrstvo za zdravje na primer kontinuirano od leta 2017 sofinancira program NEON - varni brez nasilja, celostni program primarne preventive nasilja nad vrstniki in spolnega nasilja na škodo otrok in mladostnikov ISA Inštituta in bo omogočilo njegovo izvajanje do vključno leta 2025. V tem obdobju se je izkazal kot kakovosten in učinkovit program primarne preventive nasilja v šolskem okolju. Program v Sloveniji izvaja večje število vrtcev, osnovnih šol in srednjih šol, ki so povezani v NEON mrežo. Glavno sporočilo programa je, da nasilje ni dopusten način ravnanja v medosebnih odnosih. Program promovira celosten pristop k preventivi nasilja, prispeva k boljši informiranosti ciljnih skupin o problematiki nasilja, o možnosti preventivnega ravnanja, o ustreznem odzivu v primerih nasilja ter o oblikah pomoči, ki so na voljo. Ker ugotavljamo, da je povpraševanje po storitvah psihološkega svetovanja v stiski za mladostnike in mlajše odrasle v starosti od 14 do 19 let zelo veliko, Ministrstvo za zdravje v obdobju 2023-2025 financira psihološko svetovanje v stiski za mladostnike in mlajše odrasle, omrežij psiholoških svetovalnic za pomoč osebam v duševni stiski, Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Program je s svojo enostavno in hitro dosegljivo strokovno pomočjo pomemben, saj so vsi viri pomoči mladostnikom in mladim odraslim v duševni stiski v postcovidnem obdobju že dolgo zelo preobremenjeni. S pomočjo financiranja programa Posvet se mladostnike … Za mladostnike se čakalne dobe za to populacijo ne bodo daljšale, njihove stiske pa poglobile. Uporabniki vstopajo v program brez napotnice ali zdravstvene kartice, brezplačno, s čakalno dobo do treh tednov, takojšnji telefonski pogovor o akutni duševni stiski pa je na voljo 12 ur vsak delovni dan. Na voljo so svetovalnice za otroke od 14 do 18 let na naslednjih lokacijah: Ljubljana, Celje, Portorož, Kranj, Velenje, Idrija, Zagorje ob Savi, Slovenj Gradec ter svetovanje za mlade do 19 let na 19 lokacijah v vseh regijah, regijah Slovenije. V letošnjem letu načrtujemo začetek izvajanja razvoja programov duševnega zdravja za otroke, mladostnike in mlajše odrasle v okviru projekta iz načrta za okrevanje in odpornost s ciljem nacionalno razširiti programe promocije zdravja in preventive duševnih motenj ter destigmatizacije pri otrocih in mladostnikih, na področjih krepitve starševskih veščin, premagovanja anksioznosti, preventive samomorilnega vedenja in zgodnje prepoznave težav v duševnem zdravju, preventivnega dela z mladostniki, preprečevanja in obravnave nekemičnih zasvojenosti. Cilj je tudi nadgraditi kompetence zaposlenih v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju ter v socialnem varstvu.

Na zakonodajnem področju Ministrstvo za zdravje v letošnjem letu načrtuje sprejem Zakona o duševnem zdravju ter zakon, ki bo uredil področje psihoterapije. To področje je bilo doslej žal neurejeno, cilj ministrstva pa je z normativnim aktom zagotoviti kakovostno in dostopno pomoč tudi za mlade. Pri naslavljanju vprašanj duševnega zdravja si na Ministrstvu za zdravje želimo še bolj intenzivnega medsektorskega sodelovanja, zato smo vzpostavili tudi medresorsko delovno skupino za duševno zdravje, ki si prizadeva za usklajena prizadevanja na tem področju.

Najlepša hvala.