Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro in lepo pozdravljeni. Naj vam uvodoma sporočim, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zunanjo politiko gospoda Predraga Bakoviča kot podpredsednik vodil sam, pričenjam pa 34. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da nadomeščajo, poslanko Evo Irgl nadomešča poslanec Andrej Hoivik, poslanca Predraga Bakovića, predsednika, nadomešča poslanec Jonas Žnidaršič, poslanca Janeza Janšo nadomešča poslanec Rado Gladek, poslanca mag. Mateja Tonina nadomešča mag. Janez Žakelj in poslanca mag. Deana Premika nadomešča poslanec Aleš Rezar. Opravičilo pa sem prejel tudi s strani gospoda poslanca Franca Breznika.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni: Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade. Vse navzoče pa tudi lepo pozdravljam.

Prehajamo pa na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste ta dnevni red sprejeli, prejeli. Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Besedo pa zdaj dajem podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, spoštovanemu kolegu gospodu Lenartu Žavbiju. Kolega Žavbi, izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoči.

Spoštovane kolegice, kolegi, naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora vodil jaz. Začenjam 41. redno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani: gospod kolega Franc Breznik.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni: poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike, Kabinet predsednika Vlade in predstavniki Vlade, Državnega sveta. Vse lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, BRUSELJ, 30. 5. 2023.

Gradivo k vsem točkam dnevnega reda smo prejeli od Vlade 25. 5. 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Imam še eno pooblastilo, da gospoda Gašperja Ovnika nadomešča kolega Dušan Stojanovič.

Zdaj pa prehajam na, prosim državnega sekretarja mag. Marka Štucina, da predstavi izhodišča za udeležbo delegacije. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo v torek v Bruslju, 30. maja.

Svet bo obravnaval obrazloženi osnutek dnevnega reda za junijsko redno zasedanje Evropskega sveta. Poudarjam, da gre za obravnavo osnutka dnevnega reda, torej bodo vsebinske priprave na zasedanje, na junijsko zasedanje sveta potekale tudi potem še v juniju, bodo pa na junijskem Evropskem svetu predvidoma teme Ukrajina, gospodarstvo, varnost, obramba in zunanji odnosi, voditelji pa se bodo seznanili tudi z napredkom pri izvajanju sklepov o migracijah ter s procesom priprave nove strateške agende Evropske unije.

Zdaj mogoče samo poudarim glede Evropskega sveta, da tista najpomembnejša razprava bo najverjetneje potekala o sklepih o industrijski politiki, o enotnem trgu in o dolgoročni konkurenčnosti in produktivnosti Evrope. To je nekaj, kar se pripravlja zdaj zadnje pol leta in ena taka zelo pomembna razprava predvidoma na junijskem Evropskem svetu. Zdaj od ostalih tem naj samo omenim, da bo Slovenija na zasedanju, se pravi Sveta za splošne zadeve, ki bo v torek, predlagala, da naj Evropski svet junija razpravlja tudi o problematiki nadzora na notranjih mejah EU. Zdaj, kar se tiče ostalih točk, ki bodo na agendi v torek na Svetu za splošne zadeve, gre v bistvu samo za dve točki in obe sta v zvezi s stanjem vladavine prava, ena na Poljskem in druga na Madžarskem. Nadaljeval se bo postopek v skladu s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o Evropski uniji in s tem bo kot običajno izvedeno zaslišanje obeh držav. Gre za šesto zaslišanje obeh držav. Zdaj Svet za splošne zadeve razmere v obeh državah obravnava redno, zadnje zaslišanje sta bili opravljeni lani, februarja za Poljsko, novembra pa za Madžarsko. Tudi tokrat bosta okvir za zaslišanje predstavljali obrazloženi mnenji Evropskega parlamenta za Madžarsko. Zdaj gre za razliko, ker postopek po 7. členu je za Madžarsko uvedel Evropski parlament in pa obrazloženo mnenje komisije za Poljsko. Pričakujemo razpravo o vseh aktualnih odprtih vprašanjih spoštovanja s področja spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije. Pri Poljski komisija poudarja predvsem blokado ustavnega sodišča, vprašanje primarnosti prava Evropske unije, razvoj dogodkov glede nacionalnega sodnega sveta, pri Madžarski pa so glavne teme implementacija dosedanjih reform, vključno s pravosodno, pravice LGBTIQ in prosilcev za azil, medijska in akademska svoboda ter izredne razmere. Spoštovanje temeljnih vrednot EU demokracije, svobodnih medijev, človekovih pravic in pravne države je za Slovenijo prednostna naloga, vladavina prava nas namreč povezuje, krepi zaupanje naših državljanov, nacionalne inštitucije in inštitucije EU. V zvezi s tem pozdravljamo razpravo v okviru 7. člena, ki ga vidimo kot varovalo temeljnih vrednot Evropske unije. Razprava predstavlja, vsaj mi vidimo to razpravo predvsem kot priložnost za konstruktivno izmenjavo mnenj o trenutnem stanju, se pravi ne za kritiko temveč za konstruktivno obravnavo razprav o tem, kaj, kaj, kaj je potrebno izboljšati. Hkrati pa seveda predstavlja tudi orodje za nadaljevanje političnega pritiska na obe državi, ki je kljub temu, da člen 7 ni napisan tako, da bi, da bi, da bi vseboval neke zelo konkretne sankcije, kljub vsemu ta politični pritisk je prinesel nekaj rezultatov, kar priznava tako Evropska komisija kot tudi države članice. Zdaj mi verjamemo, da bo komisija svoje ugotovitve predstavila na objektiven, konstruktiven način in seveda pozdravljamo napredek Poljske in Madžarske v zvezi s posameznimi aktualnimi odprtimi vprašanji.

Toliko z moje strani, hvala lepa.

Najlepša hvala, državni sekretar.

Še eno pooblastilo imamo, mag. Almo Intihar nadomešča kolegica Lena Grgurevič.

Odpiram razpravo pri tej točki dnevnega reda, je kakšen interes po razpravi? Kolega Gregorič, izvolite.

Ja, najlepša hvala za predstavitev.

Zanima me, v bistvu me zanimajo tri stvari. Eno, kakšne ambicije, načrte ima Evropska komisija pa evropski svet glede odnosov z latinskoameriškimi in karibskimi državami? Kakšna, kakšna naj bi bila, kakšni naj bi bili odnosi s Kitajsko, je drugo vprašanje. In pa tretje, me pa zanima poročilo glede možnosti uporabe zamrznjenega premoženja za obnovo Ukrajine, glede na to, da se mi zdi, da je to eno spolzko področje in bi nas lahko precedent (?) lovil v prihodnosti. Hvala.

najlepša hvala.

Še kakšen interes pri tej točki? Če ne, bi dal državnemu sekretarju možnost za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa.

Zdaj seveda gre za teme, o katerih lahko zelo dolgo razpravljamo. Morda najprej glede Kitajske. Glede Kitajske se seveda zelo veliko pogovarjamo v različnih formatih v Bruslju. Mislim, da prevladuje stališče, da moramo imeti hkrati načelen, po drugi strani pa tudi pragmatičen odnos do Kitajske, do svetovne velesile, članice PI five. Terminologija, ki se uporablja v EU je, da v bistvu preprečimo ta dicapling, se pravi razdruževanje med Kitajsko in ostalimi državami, hkrati pa si prizadevamo za tako imenovan dirisking, se pravi, zmanjšanje rizika v odnosih s Kitajsko in zmanjšanje možnih eskalacij. Tako da, glede Kitajske seveda poudarjamo, da gre za državo s katero imamo ne samo, mislim ne samo Slovenija, ampak vse države članice EU zelo razvejane odnose in to kompleksnost je seveda pri tem treba upoštevati.

Glede odnosov z državami Latinske Amerike bi poudaril to, da je za 17. in 18. julija v Bruslju predviden vrh Evropske unije z državami Latinske Amerike. Gre, mislim da za prvi vrh po letu 2015. Slovenija tako kot večina ali pa vse države članice Evropske unije se zaveda, da smo glede dela s tretjimi državami, se pravi, z državami izven tega evropskega, zahodnega prostora, če želite, zamudili marsikakšno priložnost, da je treba temu posvečati bistveno več pozornosti, tako da mi pozdravljamo to, da bo s temi državami organizirano srečanje na najvišjem nivoju. Slovenija kot kandidatka za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov zelo veliko pozornost namenja tem državam, bilo izvedenih kar nekaj obiskov in mi, bom samo tako rekel, da vidimo ogromen potencial, ki je v bistvu neizkoriščen, tako bilateralno med Slovenijo in državami te regije, kot tudi med državami Evropske unije in državami te regije.

Glede zamrznjenega premoženja v Ukrajini, bi samo mogoče vas vprašal konkretno, še enkrat, za pojasnitev vprašanja, no, ker… / oglašanje iz dvorane/

Ne, čakajmo, čakajmo… Bom dal še besedo, pa potem. Ja, Miro, izvoli, pa potem…

Ne, nič, samo kakšne variante se obravnavajo in mislim, ali kdo misli na posledice presedana.

Sekretar, izvolite.