1. TKAK: (DAG)

Ponovno pozdravljeni!

Začenjam 8. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Morda bi samo opozorila, da preverite delovanje glasovalnih naprav in še enkrat vstavite kartice, če je potrebno, pač.

Obveščam vas, da nadomešča poslanko Lucijo Tacer poslanka Sandra Gazinkovski, poslanko mag. Natašo Avšič Bogovič pa poslanka Sara Žibrat.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O SODNIŠKI SLUŽBI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 11. 5. 2023 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Predlagatelj zakona predlaga v obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku, Kolegij predsednice Državnega zbora pa je na 42. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo zahtevo poslanskih skupin koalicije za sklic nujne seje Odbora za pravosodje, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Sodnega sveta in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, ki je podal opravičilo, ter Vrhovno sodišče, ki so se prav tako opravičili.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije ter Poslanska skupina SDS; pregled amandmajev ste prejeli.

Začenjam torej drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih. Odboru predlagam, da se razprava o obeh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o vloženih amandmajih ter nato glasovali o obeh členih skupaj.

Besedo dajem vabljenim na sejo. Kot prvi dajem besedo državni sekretarki Ministrstva za pravosodje, mag. Valeriji Jelen Kosi.

Izvolite, prosim.

Lepo pozdravljeni!

Še enkrat hvala za besedo.

Prav tako bi se rada predsednici in celotnemu odboru zahvalila za sklic nujne seje.

Vsebina predloga z dopolnitvijo Zakona o sodniški službi z novim 40.a členom ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče in tam poleg sodniške funkcije v Republiki Sloveniji opravlja funkcijo mednarodnega sodišča. Veljavni Zakon o sodniški službi namreč takšnega položaja še ne ureja. Veljavni 40. člen za primer izvolitve za eno v zakonu taksativno naštetih funkcij za mandat, ko sodnik opravlja drugo funkcijo, določa mirovanje sodniške funkcije ter mirovanje vseh pravic in dolžnosti iz sodniške službe. Mirovanje je torej možno samo v primeru, da sodnik prevzame drugo oblastno funkcijo na najvišjem nivoju ali pomembno strokovno nalogo na državnem oziroma mednarodnem nivoju.

S sporazumom o enotnem sodišču za patente je bilo ustanovljeno enotno sodišče za patente, ki je 1. junija letos začelo z delovanjem. Sodišče je izključno pristojno glede evropskih patentov z enotnim učinkom ter evropskih patentov, podeljenih v skladu z določbami Evropske patentne konvencije. Republika Slovenija je sporazum ratificirala s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Sporazuma o enotnem sodišču za patente, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. septembra 2016. Sodniki, ki bodo reševali zadeve iz pristojnosti tega mednarodnega sodišča, prihajajo iz vseh sedemnajstih držav članic, ki so podpisale sporazum. Status sodnika sodnikov podrobneje določajo pravila, ki urejajo pogoje za službo sodnikov, sodnega tajnika in namestnika tajnika Enotnega patentnega sodišča. V skladu s 27. členom pravil je lahko sodnik zaposlen tudi s krajšim delovnim časom, na primer, za določen odstotek njihovega delovnega časa, recimo 20 %, ali pa samo za posamezne zadeve, kar se lahko s soglasjem sodnika glede na pripad in obremenitev z zadevami tudi spreminja.

Na Enotno sodišče za patente je bila za Slovenijo imenovana sodnica iz Republike Slovenije, ki trenutno sodniško službo opravlja na Upravnem sodišču. Sodni svet je k predlogu zakona podal mnenje in predlaga, naj se ne uporablja instituta mirovanja, ampak naj se uporabi institut oprostitve sodniške službe. Navedeno pomeni, da se sodnika oprosti sorazmernega dela sodniške službe, obseg oprostitve pa ugotovi predsednik sodišča in ne Sodni svet. Prav tako je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v svojem mnenju opozorila, da bo sodnik istočasno opravljal dve funkciji in istočasno izvrševal pravice in dolžnosti sodniške službe, kar lahko zaradi načela nezdružljivosti privede do prenehanja sodniške funkcije. Amandma, ki so ga vložile koalicijske poslanske skupine, po mnenju Vlade in Ministrstva za pravosodje ustrezno upošteva tako mnenje Sodnega sveta kot mnenje Zakonodajno-pravne službe. Za čas, seveda, ko sodnik opravlja funkcijo mednarodnega sodišča za krajši delovni čas, določa oprostitev sodniške službe, ki jo ugotovi predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško funkcijo. Poleg tega pa določa tudi, da v teh primerih sodniška funkcija po samem zakonu, torej po 6. točki prvega odstavka 74. člena Zakona o sodniški službi sodniku ne preneha Ustava Republike Slovenije, ki v 133. členu ureja nezdružljivost sodniške funkcije. Namreč, odločitev, s katerimi drugimi funkcijami in dejavnostmi sodniška funkcija poleg že navedenih v Ustavi ni združljiva, prepušča zakonski ureditvi. To izjemo amandma sedaj ustrezno ureja.

Glede opredelitve do amandmaja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, kjer predlaga, da se v 40. členu določi oprostitev sorazmernega opravljanja sodniške službe samo za sodnika, ki je imenovan za sodnika Enotnega sodišča za patente, vlada ne podpira, saj se z novim 40.a členom želi urediti status sodnika, ki je imenovan na katerokoli mednarodno sodišče in ne samo na Enotno sodišče za patente in tam funkcijo opravlja za krajši delovni čas. Tudi 40. člen Zakona o sodniški službi, ki ureja mirovanje, ne določa posameznih mednarodnih sodišč, na katera so lahko sodniki imenovani. Morebitna podpora temu amandmaju bi namreč pomenila, da bi sodniku sodniška funkcija Republiki Sloveniji ex lege prenehala, saj amandma ne predvideva izjema od nezdružljivosti funkcije oziroma izjeme od 74. člena, ki določa, v katerih primerih sodniku sodniška funkcija preneha. Amandma tudi ne ureja obsega plače in nadomestil v zvezi s plačo ter pravice do izobraževanja sodnika. Glede na manjši obseg dela dobi sodnik temu sorazmerno plačilo in nadomestila.

Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Besedo sedaj dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Gerečnik.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Še enkrat lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje glede na cilj predloga zakona, ki je ureditev statusa sodnika, ki je imenovan za sodnika Enotnega sodišča za patente, pri čemer bo funkcijo na tem sodišču opravljal krajši delovni čas od polnega, v ostalem delu pa bo še vedno opravljal sodniško službo na slovenskem sodišču, smo v mnenju izpostavili, da predlog zakona statusa takega sodnika ne ureja dovolj celovito, jasno in določno. V zvezi s tem smo izpostavili tri sklope pomislekov, in sicer, da predlog zakona ne določa združljivosti hkratnega opravljanja funkcije na mednarodnem in slovenskem sodišču, da mirovanje vseh pravic in dolžnosti sodniške službe že glede na njihovo naravo ni ustrezno ter da bi bilo za celovito ureditev statusa sodnika treba upoštevati tudi pravila, ki urejajo pogoje za službo sodnikov, sodnega tajnika in namestnika tajnika enotnega sodišča za patente, pri tem pa na zakonski ravni določiti vsaj okvirna merila, ki se pri odločitvi o mirovanju pravic in dolžnosti upoštevajo. K predlogu zakona sta bila vložena amandmaja Poslanske skupine SDS in amandma koalicijskih poslanskih skupin. S predlaganim amandmajem koalicijskih poslanskih skupin se predlagana rešitev v novem 40.a členu Zakona o sodniški službi vsebinsko spreminja in ustrezno dograjuje na način, da v bistvenem delu sledi našemu mnenju. Določa namreč izjemo od nastopa nezdružljivosti funkcij, določno se urejajo pravice, ki bodo sodniku pripadale v sorazmerju z obsegom opravljanja sodniške službe, določa pa se tudi merilo za odločanje o obsegu zmanjšanja sodniške službe ter možnost spremembe obsega te oprostitve v primeru sprememb pri obremenitvi sodnika na mednarodnem sodišču.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem še gospe Potočan in predstavnici Državnega sveta.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Komisija za državno ureditev predloga ni podprla, ampak tukaj moram posebej poudariti, da ne gre za nasprotovanje ureditvi same sodniške funkcije v primeru torej opravljanja dela sodnika na mednarodnem evropskem sodišču za patente, ampak je bil pomislek komisije predvsem v načinu predloga rešitve, ki jo je predstavilo Ministrstvo za pravosodje in komisija je opozorila na težavo, ki bo nastala, če bo Sodni svet seveda vztrajal, da ni pristojen za ugotovitveno odločbo kot je pač zapisal tudi v svojem mnenju, tako da je bilo nekako priporočilo, da se to drugače uredi. Torej v trenutku, ko smo imeli samo sejo, še ni bilo mogoče zagotoviti s strani predlagatelja, da bo urejeno to z amandmaji ali na drug način, zato je prišlo do te zavrnitve ne pa iz nekih vsebinskih razlogov. Tukaj na komisiji je seveda bilo predstavljeno mnenje Sodnega sveta do te predlagane spremembe, ki je posebej se opredelil, da naj se ne uporabi institut mirovanja sodniške službe, temveč naj se sodnika zgolj oprosti sorazmernega dela sodniške službe. Obseg oprostitve pa naj ugotovi predsednik sodišča in ne Sodni svet, ki za takšne zadeve niti ni pristojen. Tako da glede na danes predlagani amandma menim, sicer komisija ni mogla tega obravnavati, ampak menim, da ustrezno naslavlja naše pomisleke in da s tem potem odpravlja to to težavo, zaradi česar smo zavrnili predlog.

Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo o posameznih členih ter predlaganih amandmajih.

Besedo dajem najprej mag. Kalohu.

Izvolite.

Predsednica, hvala lepa.

Spoštovani gostje, kolegi poslanci, poslanke!

Mi, ko smo pogledali to novelo, se je na začetku vzela ta novela relativno majhna zadeva z enim členom, ki je kje naslavljala oziroma želela uzakoniti dva cilja. To je zagotovitev pogojev za sodelovanje Republike Slovenije pri delovanju Evropskega sodišča za patente in pa ureditev statusa sodnika, ki je imenovan za sodnika mednarodnega sodišča in to funkcijo opravlja krajši delovni čas od polnega delovnega časa. Po tem, ko smo dobili, ko smo dobili na mizo vsi poslanci priporočila tako Sodnega sveta kot observacije s strani ZPS, smo potem ugotovili, da s strani Sodnega sveta je šlo čisto za, po moji oceni racionalno stališče, ki sta ga tudi v končni fazi posvojila oba amandmaja, tako opozicijski kot koalicijski, čisto pravilno, ne, da se ne uporablja institut mirovanja, temveč da se za sodnika zgolj oprosti sorazmernega dela sodniške službe. Obseg oprostitve pa naj ugotovi vsa predsednik sodišča na Sodni svet, kar je bilo na nek način res, kot sem rekel, racionalno razmišljanje, tu ne vidim nobenih težav. Smo pa seveda bili potem pozorni tudi pri mnenju ZPS, kjer je dejansko, potem so ugotavljali, da se predmetna določba v predmetnem zakonu uvaja, ne poudarek je, uvaja, zaradi zagotovitve pogojev za sodelovanje Republike Slovenije pri delovanju enotnega sodišča za patente. Potem še dalje navaja, da bi bilo tudi potrebno upoštevati njihova pravila, ki urejajo pogoje za službe sodnikov, sodnega tajnika in namestnika tajnika, se pravi v kontekstu enotnega sodišča za patente. Zato je naš amandma, ki smo ga potem pripravili, prvi, ravno bil v svojstvu tega, da implementira rešitev za sodnike, ki bodo delali na tem enotnem sodišču za patente, ne. Nas je res zmotila ta dikcija, da zdaj so pa kar vsa mednarodna sodišča tukaj vključena. Zdaj tudi ta širši kontekst, ki ga imamo zdaj v pravosodju, ne, zdaj pred dnevi je spoštovana ministrica pač omenila napoved tihe stavke tudi pri sodnikih, da bodo pač počasi verjetno zmanjševali svoj obseg dela, zdaj sicer sodniki po drugi strani so pravili, da o tem nič ne vedo, res smo bili priča eni shizofreni situaciji. Zdaj jaz razumem na nek način zagato ministrice od tistega napovedanega »happy enda« s strani premierja za 600 evrov dodatka sodnikov, zdaj od tega ni nič, zdaj naj bi ta obljuba čez plačno reformo zaživela šele v začetku drugega leta. In zdaj mi smo vseeno tu detektirali, da pa morebiti bi res lahko šlo za neke obvode čez različne novele, kot je recimo ta, da pa se vseeno del tistih najbolj glasnih sodnikov pomiri, ne recimo, da se jim zagotovi še kakšen dodaten, dodaten denar v tem primeru na mednarodnih sodiščih. Zato, zato smo mi tukaj zgolj implementirali torej, da se, da se ta rešitev nanaša na enotno sodišče za patente, kot je rečeno. Zdaj je seveda ta slab občutek se nam nek način potrdil, ker tudi zdaj koalicijski amandma, ki ga beremo, ne, se pravi, zgolj velja oziroma širi to za sodnike mednarodnega sodišča. Jaz se strinjam z državno sekretarko, da ta pasus je pomemben, ki je nam dejansko izpadel, da jim tudi pripadajo plače, nadomestila ter pravice, ga bomo zdaj potem verjetno obdelali za samo plenarko, vseeno zdaj v tej točki, v tej točki pa naš amandma kot taki, ga bomo seveda podprli, koalicijskega ne ravno zaradi te širitve, pa bomo potem, se pravi, če bomo lahko še kaj z argumentacijo, argumentacijo na sami plenarki pri koalicijski strani dosegli, da pa vendarle ostane zgolj dikcija 40.a členu enotno sodišče za patente.

Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala lepa.

Poslanec Hoivik, ste se prijavili tudi.

Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo, predsednica.

Spoštovana državna sekretarka, kolegi, kolegice!

Ja, jaz bom kar nadaljeval tam, kjer je kolega Kaloh končal. Sam sem z zanimanjem odprl vladno spletno stran Urada RS za intelektualno lastnino in tukaj piše, da je že 17. februarja nemška vlada Svetu Evropske unije deponirala listino o ratifikaciji sporazuma o enotnem sodišču za patente. Ta novica je bila objavljena 20. februarja na naši spletni strani in tukaj je že pač zapisano, da bo nov sistem torej tega sodišča, zaradi katerega je ta skrajšan postopek tudi po mnenju koalicijskih partnerjev bil vložen. To pomeni, in berem, a ne, da je potrebno čim prej zagotoviti in urediti status imenovanega sodnika enotnega sodišča za patente, ki z delovanjem prične 1. junija 2023. Se pravi, bi Vlada, Vlada je vedela, da je ta, da bo to sodišče začelo delati že konec februarja, zdaj zanimivo pa je, da smo pa ta predlog zakona dobili s strani Vlade 11. maja in po skrajšanem postopku. In me zanima, torej vprašanje za državno sekretarko, zakaj ta zakon ni bil prej spisan. Najbrž na Ministrstvu za pravosodje ste v kontaktih z Uradom RS za intelektualno lastnino, torej ta zakon bi lahko sprejeli že marca ali aprila in se ne bi tako hitro mudilo, da že celo vladna koalicija tik pred zdajci vlaga svoje amandmaje, ko se zavedajo, da ima amandma opozicije neko težo in eno logičnost. Predvsem pa iz stališča logičnosti, v obrazložitvi, glejte, imate poglavja Novi sistem monetarnega patenta, Enotno sodišče za patente, pogoje za imenovanje sodnikov in povsod se menja to sodišče, potem pa hkrati beremo o ciljih poleg zagotovite pogoje za sodelovanje RS, torej Republike Slovenije pri delovanju novoustanovljenega sodišča, pa se uredi tudi status sodnika, ki je imenovan za sodnika kateregakoli mednarodnega sodišča. In pravzaprav, tako kot je kolega Kaloh izpostavil, menimo v Poslanski skupini SDS, da gre tukaj za en »bypass«, tak javnosti skrit, za nagrajevanje tistih najbolj glasnih sodnikov, ki ne bodo dočakali te reforme, kajti kot kaže, ne samo, da bo reforma 1. 1. 2024, najbrž te reforme niti ne bo, kakor kaže tudi v javnih izrekanjih ministrice za javno upravo, ker se komplicira, vemo pa, da Vlada mora najkasneje v prvi polovici svojega mandata glavne reforme izpeljati. Da ne bom predolg, torej res direktno vprašanje za predstavnico Vlade oziroma Ministrstva za pravosodje. Zakaj je Vlada pripravila ta zakon šele po treh mesecih, ko se je že vedelo, da bo 1. junija začelo delovati to sodišče? Najbrž je tudi Republika Slovenija preko Sveta Evropske unije bila obveščena, saj ministrica bi morala nekako, če dela v skladu z zakonom, to vedeti, kajti to ji nalagajo tudi delovne obveznosti, in zakaj se je potem tako mudilo. Nenazadnje res, da gre za skrajšan postopek in se obravnava takrat, ko gre za manjše spremembe, mi pa vidimo tukaj zelo velike spremembe in pravzaprav gredo spremembe v tem smislu kot je tudi spoštovana ministrica dejala v intervjuju za Siol.net, v soboto, vsaj takrat je bil objavljen, ko je rekla, da med sodniki in tožilci gori. In zato se mi zdi, da je to le gašenje požara, tega ognja, na kar pa v pravni državi, kot upamo, Slovenija je, ne moremo pristajati in v SDS bomo vedno zagovarjali transparentnost in izboljšanje na nivoju reform, to pomeni, da se reforma naj čim prej sprejme, seveda podpiramo tudi reformo na področju plač sodstva, tretja veja oblasti, in zato me tudi zanimajo ti odgovori, ki sem jih podal, vprašanja ki sem jih podal.

Hvala za odgovore.