Lepo pozdravljeni!

Vse članice in člane odbora ter ostale vabljene lepo pozdravljam!

Začenjam 15. sejo Odbora za pravosodje.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Lucijo Tacer in je bil 30. 3. 2023 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 38. redni seji dne 7. 4. 2023 odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona ter za njegovo uskladitev s pravom Evropske unije.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, smo prejeli: predlog zakona, mnenje Vlade, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter Komisije Državnega sveta za državno ureditev.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni: skupina poslank in poslancev, Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba ter Državni svet.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Pregled amandmajev ste prejeli 2. 6. 2023.

Obveščam vas, da poslanko mag. Natašo Avšič Bogovič nadomešča poslanka Sara Žibert.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj, če se strinjamo.

Besedo dajem vabljenim na sejo. Želi predstavnica predlagatelja, poslanka Lucija Tacer, podati dopolnilno mnenje, obrazložitev k členom zakona? Vmes še povem, če bo morda prišlo do nadaljnje razprave… / oglašanje v ozadju/ Aja, v redu, se opravičujem.

Izvolite, prosim.

Hvala za besedo.

Naj kratko predstavim rešitve, ki jih predlagamo s to novelo. Novela uresničuje priporočili Varuha človekovih pravic, ki sta bili izpostavljeni v zadnjih dveh poročili. Prva sprememba črta formalni pogoj državljanstva Republike Slovenije ali druge države članice EU za pridobitev odškodnine iz državne sheme. To je pomembno še posebej, ko pogledamo kontekst boja proti trgovini z ljudmi, te žrtve po navadi nimajo urejenega stalnega prebivališča ali državljanstva in zato smo tudi dobili že kar nekaj pozivov mednarodnih organizacij v okviru Sveta Evrope kot s strani Evropske unije, da moramo to področje ustrezno urediti. Druga sprememba pa predlaga možnost, da se aktivno legitimiran tožnik, torej upravičenec do odškodnine, odpove sodnemu varstvu in si s tem zagotovi hitrejšo dokončno in pravnomočno odločbo, kar v praksi pomeni, da lahko hitreje pride do odškodnine.

To sta ti dve manjši spremembi. Če bo potrebno kaj več obrazložitve v nadaljevanju bom na voljo.

Hvala.

Hvala lepa.

Nadalje dajem besedo Ministrstvu za pravosodje. Dr. Šoltes, želite? (Da.)

Izvolite, prosim.

Hvala, predsednica, za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi s strani Ministrstva za pravosodje!

Že predlagateljica je povzela tisti dve bistveni spremembi, ki sta predmet tega predloga sprememb zakona. Treba je reči, da sta ti dve spremembi, ki sta predlagani, tudi v sozvočju z evropskim pravnim redom in treba je seveda tudi povedati, da je Ministrstvo za pravosodje v zvezi s tem v času prejelo kar nekaj pobud različnih civilnih gibanj in pa organizacij. Predvsem bi tukaj izpostavil skupino strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi, ki je del nadzorstvenega mehanizma za izvajanje konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Dejstvo je, da to, kar je tudi že predlagateljica omenila, da je prvi od teh pomembnih sprememb zlasti pogoj državljanstva. Treba je mogoče še poudariti, da je bila Slovenija edina poleg Malte, ki je zahtevala tudi pogoj državljanstva. S tem predlogom se to seveda odpravlja. V nekaterih drugih državah seveda nimajo tega pogoja, v nekaterih imajo pa celo milejše pogoje za tiste, ki niso državljani, ravno zaradi že naštetih razlogov, ki jih je navedla predlagateljica, se pravi, glede na to, da so tujci, tudi glede vseh statusov, ki jih pri tem nimajo. Mogoče bi še izpostavil, da seveda tudi Varuh za človekove pravice je v svojih poročilih za leto 2020 in 2021 opozoril na to problematiko in tudi predlagal črtanje pogojev državljanstva predvsem z namenom, kar je tudi vsebina te spremembe, da se vsem žrtvam kaznivih dejanj trgovine z ljudmi zagotovi dostop do nacionalnih odškodninskih shem po znotraj Evropske unije. Večkrat seveda dobimo tudi vprašanje glede finančnih posledic in treba je reči, da seveda je te v tem trenutku težko predvideti, ker seveda en kriterij za bolj natančno oceno je seveda število vlog za odškodnino, ki so pa seveda vezane na odločitev žrtev ali bo uporabila to sodno pot ali ne. Prav tako pa seveda višina odškodnine ni odvisna samo od števila upravičencev, ampak tudi od števila oziroma seveda od teže kaznivih dejanj in pa predvsem od posledic, ki jih trpi pri tem žrtev.

Druga predlagana sprememba, kot je bilo že omenjeno, se nanaša na uvedbo možnosti odpovedi pravice do pravnega sredstva v postopku uveljavljanja odškodnine. Sedaj veljavni zakon, izplačilo na podlagi odločbe o priznanju odškodnine pred njeno pravnomočnostjo seveda ni mogoče, se obveznost plačila velja za zapadlo šele po 30 dneh od dneva pravnomočnosti odločbe. Se pravi, če se upravičenec s tem odpove pravici do pritožbe, prej pridobi pravico do nadomestila oziroma plačila. Zavedamo se, da je čimprejšnje izplačilo odškodnini žrtvi precejšnjega pomena, ker se lahko seveda ta sredstva porabijo za potrebe nujnega zdravljenja, zaščite oziroma zmanjšanja posledic, ki jih je žrtev utrpela zaradi, se pravi teh kaznivih dejanj.

Mogoče za konec še dovolite, da omenim, da Ministrstvo za pravosodje pripravlja tudi druge spremembe Zakona o odškodnini žrtve kaznivih dejanj, ki ga pa nameravamo predstaviti konec leta. Vemo da, se pravi, sistemske spremembe v področni zakonodaj terjajo svoj čas, zato menimo, da tudi v nadaljevanju sprememb teh sistemskih zakonov bomo pozorno oziroma bomo potrebno pozornost namenili tudi tem vprašanjem in pa pobudam, ki so bile na to temo že predstavljene.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Izvolite, prosim.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi pristojnostmi preučila predlog zakona in podala pisno mnenje.

Glede vsebine mnenja bi želela samo izpostaviti, da smo k posameznim členom podali zlasti nomotehnične pripombe ter opozorili na vsebino prehodne določbe, te naše pripombe pa so bile z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevane.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo morda še gospa Bojana Potočan? (Da.)

Izvolite, prosim.

Hvala lepa, predsednica za besedo.

Lep pozdrav tudi z moje strani vsem navzočim!

Torej, Komisija za državno ureditev je predlog sprememb podprla. V razpravi je bila izražena seveda podpora tem predlaganim spremembam, ki bodo predvsem prispevale k učinkovitejšemu postopku pri pridobivanju odškodnin, torej tudi za žrtve, ki niso slovenski državljani ali niso državljani katerekoli druge članice Evropske unije. To se nam je zdelo pomembno, da se celovito uredi ta zadeva. Hkrati pa je bilo glede roka, ki skrajšuje seveda čas pridobitve teh denarnih sredstev, opozorjeno na celovit postopek, kajti razen v primerih iz 7. člena tega zakona mora žrtev vseeno uveljavljati zahtevke preko kazenskega postopka oziroma potem je ponavadi napotena v civilni postopek in celotna ta procedura je kar dolga, tako da je že tudi tako kot je danes dr. Šoltes pojasnil, bilo tudi na naši komisiji pojasnjeno, se pripravljajo celovite spremembe, ki bodo naslovile vse probleme, ki v zakonu še naprej ostajajo, in da je to predvsem ta urgentni del.

Člane komisije je zanimalo tudi finančne posledice zakona, vendar jih ni mogoče predvideti, je bilo pojasnjeno. Zanimalo jih je tudi kako poteka to plačilo, je bilo pojasnjeno, da preko proračunske postavke pri Državnem odvetništvu. Skratka, če povzamem celoto, mi smo se s predlogom sprememb strinjali, hkrati pa seveda priporočamo in bi bilo dobro, da se zadeve uredijo celovito tudi za vse druge primere, ki niso navedeni v 7. členu.

Hvala.

Hvala lepa.

Torej prehajamo na razpravo o posameznih členih ter vloženih amandmajih.

Odpiram razpravo.

Besedo dajem članicam in članom odbora. Izvolite, prosim.

Prvi se je prijavil k razpravi poslanec Mojškerc.

Predsednica, hvala za besedo.

Predlog zakona namreč nedvomno širi krog upravičencev na upravičence, ki so državljani tretjih držav. Sicer je na prvo oceno lahko predlog všečen, vendar pa se mi zdi, da predlagatelji opravičujejo sprejem tega zakona na malo čuden način, da bodo s tem pomagali žrtvam kaznivih dejanj s področja trgovine ljudi. To mislim, da je ta zadeva malo zavajajoča. Namreč Varuh človekovih pravic se je pri Ministrstvu za pravosodje pozanimal koliko prosilcev za pomoč po zdaj obstoječem zakonu je bilo zavrnjenih iz naslova neizpolnjevanja formalnega pogoja državljanstva Slovenije ali pa katere od drugih držav Evropske unije in podatek je, da je bilo takih prosilcev od leta 2006 pa do danes zgolj sedem in niti en tak primer se ni nanašal na katerokoli kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Tako, da bi res prosil pojasnilo od predlagateljev, kako so pri oceni stanja in razlogih za sprejem prišli ravno na kazniva dejanja trgovine z ljudmi.

Nadalje pa se mi zdi, da tudi ni res, da zakon ne bo imel finančnih posledic za proračun, kot ste napisali v predlogu, ker pač širi nabor upravičencev, kar že samo po sebi pomeni, da finančne posledice za proračun bodo. Glede na dotok migrantov pa se bojim, da bodo te finančne posledice lahko kar velike, saj je pri ilegalnih migracijah vedno vmes tudi precej kriminala. In če vzamemo malo hipotetično, nekdo, ki pomaga pri tihotapljenju ljudi in je pri raciji ujet skupaj z migrantom, z migranti, verjetno to pomeni, da je tista oseba, ki je bil v primeru ilegalnega tihotapljenja ljudi čez mejo potnik, potencialno tudi žrtev kaznivega dejanja, čeprav je v pot sam privolil. Sam mislim, da se s tem predlogom odpira po možnosti tudi široko polje za raznorazne zlorabe, hkrati pa se nam v poslanski skupini zastavlja tudi vprašanje, zakaj je ravno predlog zakona za ljudi, ki niso domačini, ko pa je treba veliko postoriti najprej za svoje ljudi oziroma slovenske državljane, ki zaradi draginje že sedaj težko živijo. Glede na ohlajanje gospodarstva in pa spričo vseh protestov in stavk, ki se dogajajo in se napovedujejo zadnje čase, bi pričakoval, da se prvenstveno vsi skupaj ukvarjamo s temi problemi.

Zdaj, dobili smo tudi amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, ki, katerim pa ne bomo nasprotovali, ker sledijo pripombam Zakonodajno-pravne službe, medtem ko zakona ne bomo podprli oziroma bomo proti.

Hvala.