Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 8. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanca Aleša Rezarja, Jožica Derganc nadomešča poslanca Aleksandra Prosena Kralja, dr. Tatjana Greif nadomešča Miho Kordiša, Damijan Zrim nadomešča poslanca Soniboja Knežaka, Miroslav Gregorič nadomešča poslanko Matejo Čalušić.

S predsednico Odbora za izobraževanje, znanost in mladino sva se dogovorili, da bo današnjo sejo vodila kolegica dr. Mirjam Bon Klanjšček, zato vam predajam besedo.

Izvolite, Mirjam.

Hvala lepa.

Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 7. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Tudi sama lepo pozdravljam članice in člane odbora, vse vabljene in prisotne na seji!

Obveščam vas, da je so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Franci Kepa, ki ga nadomešča Franc Rosec, potem Alenka Helbl, ki jo nadomešča Rado Gladek, Tomaž Lisec, ki ga nadomešča Andrej Kosi, Robert Janev, ki ga nadomešča Martin Marzidovšek, in Iva Dimic, ki jo nadomešča Jožef Horvat.

S sklicem ste prejeli seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku niso prejeli predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot so ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – EVROPSKI AKT O ČIPIH, IZBOLJŠANJE POLOŽAJA SLOVENSKE INDUSTRIJE IN ZNANOSTI NA PODROČJU POLPREVODNIKOV.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, vsi vabljeni na sejo so razvidni iz sklica in jih ne bom zdaj prebrala.

Uvodno besedo za predstavitev razlogov za sklic današnje seje dajem mag. Miroslavu Gregoriču.

Miro, izvoli.

Hvala lepa, obe predsedujoči odboru.

Torej gradivo ste prejeli, jaz ne bom šel na detajlno razlagati, ampak glavni namen je, da se poslanci seznanimo, da se Vlada še bolj animira in da slišimo domačo znanost, raziskovalce, univerzitetne učitelje, inovatorje in industrijo, kaj lahko naredimo v Sloveniji na področju polprevodnikov, na področju čipov, ki so tako zaželeno in nepogrešljivo elementi, gradniki vse moderne industrije, tehnologije, pa naj bo to od pomivalnega stroja pa do vesoljske postaje ali pa to, kar je danes precej moderno, umetne inteligence. Nič od tega ne gre ne v industriji, ne v znanosti, ne v medicini. In priča smo, priča smo bili prvič velikemu pomanjkanju čipov. Bili smo priča situaciji, ko so se velesile, predvsem Amerika, odločile, da naredijo en zelo velik preboj in da vložijo ogromna sredstva v domači razvoj čipov. Temu je tudi sledila Evropa, ki je tudi, ki tudi skuša narediti boljše okolje za proizvodnjo, za, za izdelavo čipov in za projektiranje čipov v Evropi. Seveda velesile na tem področju, ki so poleg ZDA in nekaj malega v Evropi, velesile so dejansko v na Tajvanu, v Koreji, v Kitajski, te tudi ne počivajo. In v Sloveniji smo v 70. letih že imeli določeno, določen domač dizajn, projektiranje čipov in tudi izdelavo in zdaj je treba videti nekaj tega, nekaj tega v zelo majhnih količinah je še ostalo in namen današnjega posveta je, da vidimo ali lahko tudi se vsi slovenski deležniki bolje vključijo v evropski akt o čipih. In zelo sem vesel, da so se odzvali povabilu tako predstavniki ministrstev kot znanosti in industrije in seveda moji kolegi poslanci, tako da se bomo v Državnem zboru poučili o dejanskem stanju na tem področju. Kot boste videli, kot vidite iz gradiva, je namen tega, če se bomo tako strinjali, da sprejmemo dva sklepa, ki bi bila v smeri, da se pozove Vlado, da naredi neko strategijo s tega področja z nekim akcijskim načrtom, da določi glavne koordinatorje in tako naprej in da se pozove druge deležnike, da se medsebojno povežejo na tem področju.

Toliko bi jaz imel za ta uvod, bi pa predlagal, spoštovana predsednica, da mogoče slišimo najprej ministrstva oziroma, ne vem, dam, dam tebi. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa bom najprej povabila, besedo dala gospodu Matevžu Frangežu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, pristojnemu za internacionalizacijo, podjetništvo, razvojna sredstva in turizem.

Izvolite.

Spoštovane in spoštovani!

Lep pozdrav vsem, tako predstavnikom znanstveno raziskovalnih institucij, industrije, poslankam in poslancem, kolegom iz drugih resorjev, še posebej ministrici dr. Emiliji Stojmenovi Duh!

Hvala lepa tudi mag. Gregoriču za veliko vztrajnosti, ki jo je vložil v sklic in pripravo današnje seje. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ocenjujemo, da je razprava o priložnostih, ki jih tudi našemu znanstvenemu, raziskovalnemu in gospodarskemu okolju prinaša evropski akt o čipih, nujna zato, da pogledamo na kakšen način lahko priložnosti, ki jih ta akt omogoča, in viri, ki jih zagotavlja, predstavljajo osnovo za to, da preporodimo del naših aktivnosti.

Kot je povedal že mag. Gregorič, ima Slovenija na tem področju bogato tradicijo. V preteklosti smo bili eden od pionirjev razvoja mikroelektronike. Je pa hkrati res, da je ekonomija obsega v kasnejših desetletjih te stvari koncentrirala na določenih delih sveta. V tem pogledu je pomembna strateška odločitev Evropske unije, da se soočena s številnimi motnjami v dobavnih verigah, še posebej v času pandemije, odločila za to, da želi biti tudi na tem področju, podobno kot na nekaterih drugih strateških področjih, v večji meri samooskrbna.

Evropski akt o čipih v bistvu govori o poti, ki jo je potrebno prehoditi za to, da bomo v Evropski uniji v večji meri razvijali prebojne tehnologije na področju mikroelektronike in čipov, da bomo v večji meri razvili industrijske ekosisteme, ki bodo v Evropi proizvajali te tehnologije in v tem pogledu zagotavljali potrebno robustnost našim industrijam, ker je res, tudi tu se sklicujejo na povedano s strani mag. Gregoriča, da praktično vse vitalne evropske industrije potrebujejo te elemente za to, da lahko zagotavljamo proizvode, tehnologije in produkte, ki jih Evropska unija zagotavlja. Podobnih iniciativ je več. V tem trenutku, posebej aktualna je akt o neto ničelnih tehnologijah, ki na podoben način, kot je zagotavljal akt o čipih kot zgled, organizira samooskrbno, v večji meri samooskrbno preskrbo Evropske unije, recimo z vitalnimi tehnologijami, ki jih bo Evropska unija potrebovala za to, da se v večji meri oskrbi za brezogljično proizvodnjo električne energije in drugih energentov.

Kar se tiče samega akta o čipih je njegov jasen cilj povečati tržni delež Evropske unije v globalni proizvodnji polprevodnikov iz manj kot 10 % danes na vsaj 20 % do leta 2030, pri čemer je predvideno financiranje iz javnih sredstev v višini 43 milijard evrov, se pa ta sredstva združujejo iz različnih virov.

Uredba definira tri stebre. Prvo je pobuda Čipi za Evropo. Drugi steber je vzpostavitev okvira za zagotavljanje zanesljive oskrbe s polprevodniki. In tretji steber vzpostavitev mehanizma za usklajevanje med državami članicami in Evropsko komisijo za mapiranje in spremljanje polprevodniškega sektorja v Evropski uniji ter ukrepe za odzivanje v primeru kriz.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport smo že pred časom družno ugotovili, da na tem področju potrebujemo povezane in koordinirane aktivnosti. Zdaj formalna pristojnost akta o čipih je sicer na Ministrstvu za gospodarstvo. Naša ekspertka Polona Keveš je tudi članica več odborov in delovnih skupin na ravni Evropske unije. Dejstvo pa je, da če hočemo biti na tem področju uspešni, dobro identificirati priložnosti in tiste nižje, v katerih lahko v perspektivi zmagujemo, da je potreben povezan in koordiniran pristop. In tukaj posebej cenimo na nek način politični leadership, ki ga vidimo tukaj tudi v ministrici Stojmenovi Duh. Ministrstva pa bomo seveda morala v tesnem sodelovanju z ekosistemom definirati strateške prioritete Republike Slovenije. V ta namen smo tudi z Ekosistemom vzpostavili do sedaj več aktivnosti, pri čemer sta se tako znanost kot gospodarstvo na nek način organizirala in skušala definirati tudi s podpisanim sporazumom tisto, kar vidijo kot svoje prioritete.

Mi priložnosti za Slovenijo nesporno vidimo pretežno v prvem stebru, torej osredotočeno na financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Sama pobuda prvega stebra vključuje pet operativnih ciljev: izgradnjo naprednih oblikovalskih zmogljivosti za integrirane in polprevodniške tehnologije, vzpostavitev novih ter izboljšanje obstoječih pilotnih linij po vsej Uniji, da se omogoči razvoj in uvedba najsodobnejših in naslednje generacije polprevodniških tehnologij, izgradnja napredne tehnologije in inženirskih zmogljivosti za pospeševanje inovativnega razvoja vrhunskih kvantnih čipov in s tem povezanih polprevodniških tehnologij, vzpostavitev mreže kompetenčnih centrov po vsej Uniji z izboljšanjem obstoječih ali ustvarjanjem novih zmogljivosti in izvajanja aktivnosti v okviru vzpostavitve sklada za čipe za lažji dostop podjetij do dolžniških virov financiranja kot tudi samega eqitya, torej lastniškega kapitala.

Višina evropskih sredstev v pobudi znotraj prvega stebra dosega načrtovanih 3,3 milijarde evrov, pri čemer se ta sredstva zagotavljajo iz različnih virov, deloma iz The Digital Europe Programme, Horizon Europe, torej Obzorja evropskega inovacijskega sveta IAC(?) in pa programa Invest EU. Seveda pa je glede na postavljene, na nek način začrtane prioritete slovenskega ekosistema mogoče trditi, da je mehanizem financiranja po principu 50:50, kar pomeni, da kolikor bomo želeli počrpati iz Evropske unije, polovičko bomo morali zagotavljati iz lastnih virov.

Dovolite mi še en geopolitični ali geostrateški vidik. Jaz

seveda si vsi želimo, da bi živeli v drugačni geopolitični realnosti. Da bi mednarodne razmere, mednarodno sodelovanje v tem hipu vodile drugačne vrednote. Je pa povsem jasno, da se moramo kot Evropska unija in s tem tudi kot Slovenija pač prilagoditi realnosti v kateri živimo, se v perspektivi bistveno bolje opremiti s kapacitetami, ki nam bodo omogočale razvoj in proizvodnjo vitalnih inputov doma. In v tem kontekstu na ministrstvu vodimo te aktivnosti. Želimo pa si, da današnja debata seveda pripelje do bolje ciljanih odgovorov, kaj so interesi Slovenije.

Toliko z moje strani, predsedujoča.

Hvala lepa.

K besedi vabim predstavnika Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, generalnega direktorja Direktorata za znanost in inovacije, dr. Tomaža Boha.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča.

Kar se tiče samega akta mislim, da ni potrebnih kakšnih dodatnih predstavitev oziroma kakšnih dodatnih pojasnil, ker je kolega iz bratskega ministrstva obrazložil kaj je njegovo bistvo, kakšen je njegov geopolitični in pa predvsem gospodarski interes oziroma namen, zagotovo eden izmed najpomembnejših, zagotavljanje tehnološki suverenosti Evropske unije. Kar se tiče našega ministrstva in to pa mislim, da je potrebno dodati nekaj stavkov še zraven. Zagotovo se vidi kot v tem kontekstu, kot eden izmed tistih, dajmo reči, treh nosilnih resorjev oziroma treh najbolj poklicanih resorjev, ki morajo prinesti svoj prispevek v povezovanju inštrumentov, za katere verjetno lahko rečemo, da marsikateri v fragmentih že obstaja. Financiranje raziskovalnega dela na bazični ravni, na tudi nekoliko višjih ravneh preko različnih elementov, preko različnih inštrumentov obstaja, kar je ključni izziv in kar k čemur bo zagotovo pripomogla tudi današnja debata oziroma iz nje izhajajoče povezovanje, tesnejše povezovanje ministrstev. Je pa to, da razpoložljive vire združimo na način, da bomo dobili celoto, torej, da dobimo povezano od raziskovalnega, od zelo bazičnih raziskav pa, potem vse naprej do implementacije oziroma do komercializacije teh aktivnosti. Kar pa je potrebno povedati, da najbrž v debati danes se bo tudi izkristaliziralo, da si moramo zelo jasno postaviti cilje in ne predvsem realno oceniti kakšne so zmožnosti, kakšne so niše oziroma na katerih področjih Slovenija seže dovolj daleč in kako visoko. Kakorkoli že je potrebno povedati, da je v Evropi, kljub temu, da je samo tistih borih 10 %, če gledamo v celotnem globalnem kontekstu izdelave čipov, vendar obstajajo in so centri in države katere so v preteklih desetletjih financirale oziroma vlagale ogromna sredstva v ta področja in torej je verjetno nekoliko iluzorno, da reči, da bomo pa pri nas začeli vse od začetka in investirali in nadomestili zaostanek ali pa dajmo reči temu tisti razkorak, ki so ga nekatere države naredile v desetih ali več letih. Slovenija verjetno tule ravno, zaradi svojega položaja seveda tudi ni realno pričakovati, da bo šla v to smer, je pa nujno in verjamemo, da lahko identificiramo niše, v katerih lahko izkoristimo svoje prednosti, kjer lahko izkoristimo znanje in potenciale, ki morda niso na ta način povezane tudi v drugih, v drugih okoljih oziroma v drugih državah in na ta način pridemo do želenega uspeha oziroma do želenega rezultata. Ravno postavljanje teh ciljev je zagotovo ena izmed ključnih stvari, ki jo moramo doreči skupaj in potem videti, kako in kako daleč v tem kontekstu pridemo. Morda še ena stvar, ki mislim, da je pomembna, da se jo omeni, vsa tri ministrstva oziroma vsi trije ministri, se pravi, gospa ministrica, minister za gospodarstvo in naš minister so tudi že skupaj izvedli nekaj aktivnosti povezovanja področja čipov tudi z drugimi področji, skratka z drugimi panogami, kar pomeni, da križanje oziroma presek teh reči pa seveda odpira neke nove možnosti, neke nove prebojne priložnosti, za katere pa verjamemo, da se bodo tudi v pogovorih z Evropsko komisijo glede umeščanja Slovenije v celoten koncept prinesle rezultate, ki si jih vsi skupaj želimo. Tako da, še enkrat, hvala lepa seveda tudi z naše strani za sklic te seje in za debato in pa seveda aktivnosti, ki bodo iz debate izhajale.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem ministrici za digitalno preobrazbo, dr. Emili Stojmenova Duh.

Izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovani kolegi in kolegice poslanke in poslanci, dragi kolegi iz Vlade!

Predvsem pa najlepša hvala poslancu mag. Gregoriču za njegovo pobudo. Smo veseli, da je takšna pobuda prišla tudi iz Državnega zbora.

Kot je kolega pred menoj povedal, na ministrstvih smo se že povezali, smo se povezali tudi z raziskovalnimi organizacijami in z seveda akademske organizacije na tem področju in sem vesela, da vidim, da v Sloveniji obstaja tako velik interes na področju polprevodnikov. Zdaj, ker je mag. Gregorič v začetku že uvodoma omenil tudi Akt o čipih v Združenih državah, kjer sta kolega že povedala o aktu o čipih v Evropski uniji, bi želela najprej mogoče samo malo, da vidimo, kaj se dogaja tudi čez Atlantik, da potem lahko primerjamo z aktivnostmi, ki potekajo v Evropski uniji.

Ameriški akt o čipih in znanosti je predvsem namenjen temu, da okrepi domačo proizvodnjo, njihovo v Združenih državah, njihove dobavne verige, nacionalno varnost, potem seveda investiranje v raziskave in razvoj in da usposobi domačo delovno silo. Njihov akt vključuje 200 milijard dolarjev nepovratnih subvencij. Kolega državni sekretar je povedal, kakšne so številke v Evropski uniji, 43 milijard, torej bistveno manj. Industrija polprevodniških čipov bo prejela vladno pomoč v vrednosti 52 milijard dolarjev nepovratnih subvencij, k temu pa je treba prišteti še 25 % davčno olajšavo v ocenjeni vrednosti 24 milijard dolarjev za gradnjo novih tovarn za proizvodnjo čipov v Združenih državah do leta 2026.

Ne bom ponavljala še enkrat, kakšne so številke oziroma kaj se predvideva v Evropi o čipih, ker sta kolega to zelo dobro povedala. Ampak, kaj je tukaj naša vloga in zakaj, kot je kolega povedal, smo na Ministrstvu za digitalno preobrazbo prevzeli ta politični leadership. Namreč, vsi se zavedamo, da ni digitalizacije brez čipov in brez polprevodnikov, zato nam je to področje izjemno pomembno. Mi smo že do sedaj prisluhnili podjetjem in raziskovalcem in ob srečanju z Evropsko komisijo, tako s podpredsednico Evropske komisije kot s komisarjem Bretonom, jih opozarjali na težave, s katerimi se soočajo podjetja in raziskovalci, predvsem na področju licenciranja, tu govorimo o izjemno visokih stroških. Poteka dialog tudi z Evropsko komisijo. Smo ravno dobili tudi odgovor, kako predvidevajo, da bodo oni pomagali, da se ti izzivi tudi naslovijo. In sem res vesela, da so tudi kolegi z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in tudi kolega minister z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije se strinjali, da v to zgodbo moramo stopiti skupaj. In medtem ko ste se raziskovalne organizacije in podjetja povezali med seboj, smo se tudi mi na vladni strani povezali med seboj in iščemo pač sinergije, kaj lahko skupaj naredimo.

Zdaj, kaj se je dogajalo v zvezi z ustanovitvijo slovenskega konzorcija za nastop v okviru evropskega čipa, akta o čipih. S strani Vlade Republike Slovenije pozdravljamo prizadevanja Evropske komisije, da z aktom o čipih prebudimo raziskave in industrijo čipov v Evropi in jih skladno z našimi pristojnostmi tudi močno podpiramo. Dokaz za to je, so številna srečanja, aktivnosti, ki smo jih izvedli. Potem po aktu o čipih bo možnost evropske podpore ustanovitvi vsaj enega kompetenčnega centra na državo članico, ki bo morala tudi zagotoviti sofinanciranje. Mi upamo, da bo Slovenija imela enega, zato sem zelo vesela, da ste se že vnaprej povezali in da že sedaj sodelujete, da ste pripravili tudi finančne zahtevnosti takšne operacije, katere aktivnosti boste pokrivali, katera so tista prioritetna področja, ki jih želite nasloviti. Namen tega kompetenčnega centra je tudi ta, da bo olajšal dostop do načrtovalskih platform in pilotnih linij, seveda pa kompetenčni center ne more delovati samostojno oziroma tu se pričakuje močno povezovanje z že obstoječimi iniciativami, ki jih imamo doma in v Evropi. Med njimi bi naštela evropska digitalna inovacijska stičišča, ki jih ponovno v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport sofinanciramo. Potem kompetenčne centre za kibernetsko varnost, mreža EuroHPC in tako naprej. In tu lepo prosim, da že takoj zdaj začnemo iskati, kakšne so sinergije. Naši slovenski raziskovalci in raziskovalci in seveda industrija so že tesno vpeti v številne mednarodne projekte, že zdaj sodelujejo s pomembnimi igralci na trgu čipov, tako v Belgiji kot v Nemčiji, Franciji in tako naprej, pa seveda posedujejo znanje in izkušnje. Imamo tudi bogato tradicijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteti za matematiko in fiziko, pa vse ostale, da ne bom koga namenoma izpustila. In verjamemo, da bodo vsi ti raziskovalci in raziskovalke lahko prispevali svoj delež k skupnim evropskim prizadevanjem, ne samo slovenskim, ampak evropskim prizadevanjem za večjo tehnološko avtonomijo na področju čipov, da bi se lažje vključili v ta prizadevanja, res zelo pohvalno. Mogoče kot primer dobre prakse je to, da ste se že povezali, že ko ste pristopili, ko ste se obrnili na nas, na Vlado, ste prišli s podpisanim pismom o podpori, ki ga je podpisalo dvajset podpisnikov. In sem zelo vesela, tudi na našem zadnjem srečanju, da ste povedali, da ste odprti za to, da se pridružijo tudi ostali, ki si želijo sodelovati pri tem.

Predlog je bil pripravljen za ustanovitev kompetenčnega centra. Ta predlog vključuje izobraževanja, raziskave in razvoj ter prototipno in pilotno proizvodnjo. In ker je kolega omenil, danes se moramo pogovoriti tudi o tem, kakšne so zmožnosti. V vašem predlogu je predvideno, da potrebujete približno 70 milijonov evrov za začetek takšnega kompetenčnega centra in potem približno 22 milijonov letno. Kolega državni sekretar je že povedal, da Evropska komisija predvideva, da bo sofinanciranje 50-50, tako da tukaj se moramo pač natančno še dogovoriti, kako bomo postopali v prihodnje. Kaj je namen tega kompetenčnega centra, ki ima že ime čip.si. In sicer, da bo osrednja nacionalna točka za zagotavljanje ekspertnega znanja, integracij in podpore na področju čipov in polprevodniških tehnologij, eksperimentalnega in pilotnega okolja, dobrih praks in drugih aktivnosti, ki bodo slovenskim deležnikom omogočili razvoj najsodobnejših nišnih tehnologij in proizvodov. Zdaj, kakšen je postopek za ustanovitev tega kompetenčnega centra. Ta je dvostopenjski, v prvem koraku bo treba izvesti izbor na ravni države članice. Zato tukaj še enkrat res polagam vse svoje upe, da namesto, da se zdaj kregamo, kako se bomo sestavljali v več različnih konzorcijev in partnerstev, da se dajmo raje sestaviti v enem in premisliti zelo dobro, katere so tiste aktivnosti, ki jih želimo pokriti. In da potem skupaj tekmujemo, ker mi tekmujemo, tekmujemo tudi na ravni Evropske unije. Potem pa eden ali dva razpisa bosta predvidoma izvedena že v letih 2024 in 2025.

Za zaključek bi samo želela povedati, da odzivi s strani Evropske komisije glede našega srečanja, ki smo ga imeli konec meseca maja v Mariboru, so bili izjemni, ne samo s strani Evropske komisije, ampak tudi s strani avstrijskih kolegov, ki že prejšnji teden, ko smo se srečali v Luksemburgu na Svetu za telekomunikacije, kjer smo bili z ostalimi kolegi, ministri, kolegi iz Avstrije, želijo, da že zdaj, še pred poletjem podpišemo sporazum o sodelovanju, ki bo vključeval tudi sodelovanje na področju polprevodnikov, kjer bomo natančno definirali, kako bosta državi sodelovali med seboj. Poleg tega vsi skupaj smo bili zelo pohvaljeni tudi s strani generalnega direktorja DG Connect, gospoda Viole, ki so mu prenesli, kako je potekala ta diskusija, in je še enkrat pohvalil Slovenijo, kako pripravljena je na tem področju. Za to se vam tudi iskreno zahvaljujem.

Najlepša hvala.

Hvala tudi vam, gospa ministrica.

Zdaj pa bi k besedi rada povabila predstavnika Ministrstva za obrambo. Prijavljena sta tukaj dva sta prisotna, in sicer gospod Željko Kralj in gospod Boštjan Pavlin. Kdo bi od vaju dveh predstavil? Ali bosta oba?

Povejta, izvolite.