Spoštovani, lepo pozdravljeni! Vse članice in člane Odbora za pravosodje ter Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!
Začenjam 10. deseto nujno sejo Odbora za pravosodje, ki jo bomo opravili skupaj z Odborom za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Obveščam vas, da se je opravičil zaradi službene odsotnosti poslanec Hoivik. Mag. Meiro Hot nadomešča poslanec Damijan Zrim, mag. Natašo Avšič Bogovič poslanka Sara Žibrat, poslanko Andrejo Živic poslanec Dejan Premik, poslanko Almo Intihar pa poslanka Sandra Gazinkovski.
Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.
Besedo predajam predsedniku Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Gospod Kordiš, izvolite.
Najlepša hvala.
Dobro jutro tudi v imenu Odbora za delo!
Začenjam 19. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki jo bomo opravili skupaj z Odborom za pravosodje.
Obveščam vas, da je s seje zadržana in se je ne more udeležiti poslanka Anja Bah Žibert. Na seji pa kot nadomestne članice in člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide s pooblastili sodelujejo: poslanec Zoran Mojškerc namesto poslanke Alenke Helbl, poslanec Jožef Lenart namesto poslanke Eve Irgl, poslanec Branko Grims namesto poslanke Karmen Furman, poslanec Damijan Zrim namesto poslanca Soniboja Knežaka, poslanka Vida Čadonič Špelič namesto poslanca Aleksandra Reberška in poslanka Andreja Kert namesto poslanke Andreje Živic.
Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA OKRAJNEGA SODIŠČA V MARIBORU ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA ODSTAVKA 173. ČLENA STANOVANJSKEGA ZAKONA, PRVEGA ODSTAVKA 24. ČLENA ZAKONA O DENACIONALIZACIJE TER RAZLAGE 107. ČLENA STANOVANJSKEGA ZAKONA, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.
Prejeli smo naslednje gradivo: zahtevo z dne 12. 1. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe iz 13. 6. 2023 in mnenje Vlade iz 23. 2. 2023.
Na sejo so bili vabljeni: Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za solidarno prihodnost in Ministrstvo za pravosodje.
Želi besedo za predstavitev mnenja predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.
Gospa______Hvala za besedo.
Kot je že predsednik uvodoma povedal, ste prejeli pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki zelo obširno navaja razloge, zaradi katerih menimo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo, zato nimam dodatnih pripomb.
Hvala.
Sašo MaljevacHvala za besedo in tudi za vabilo.
Tudi s strani Ministrstva za solidarno prihodnost, kot izhaja tudi iz sklepa Vlade, tudi mnenje Vlade je enako kot Zakonodajno-pravne službe, da ureditev ni neskladna z Ustavo, in smo tudi tako, sicer malo manj obširno, ampak vseeno precej obširno mnenje tudi z naše strani pripravili.
Gospa______Kot so že predhodniki povedali, tudi Ministrstvo za pravosodje meni, da ni podlage za zahtevo, da ni utemeljena. Ustavno sodišče je že podobno zadevo judiciralo, tako mislim, da zahteva ni utemeljena.
Hvala.
Hvala.
Obveščam vas, da sem vmes prejel še eno pooblastilo o nadomeščanju, in sicer poslanka Lena Grgurevič nadomešča poslanko Terezo Novak.
Odpiram razpravo. Želi kdo od članic in članov odborov razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni zahtevi? Izvolite, beseda je vaša, poslanec Dejan Kaloh.
Predsednik, hvala lepa.
Ja, vendar je treba še kaj povedati v zvezi s tem, ker gre dejansko za zanimivo pravno situacijo, po naši oceni. Okrajno sodišče v Mariboru je vlagatelj zahteve. O Okrajnem sodišču v Mariboru imam jaz sicer čisto svojo, neko subjektivno mnenje, pa tudi renomirani ustavni pravniki, kot je dr. Toplak, so podali že določene analize glede tega. Tako sem na tem mestu vprašal, ali Okrajno sodišče v Mariboru pač ne pozna, kot je bilo rečeno s strani državne sekretarke z Ministrstva za pravosodje, že prejšnjih ustavnih judikatov. Toliko uvodoma.
Ta zanimiva pravna situacija pa se nanaša na stanje, da v bistvu gre za denacionalizacijske postopke, kjer so hkrati udeleženi tudi najemniki. Tu je seveda jasno, da je po Ustavi lastninska pravica neka sveta stvar v demokraciji, tako naj bi vse bilo. Po drugi strani pa imajo tudi najemniki jasno posestno pravico, ki jo pač uresničujejo zdaj v tem razmerju. Je pa vseeno treba povedati, da Zakon o denacionalizaciji popravlja te krivice, ki so se dejansko zgodile, predvsem seveda jasno v času prejšnjega režima. Marsikomu je bila storjena velika krivica, ko so ga razlastili, so potem podržali premoženje. In to je tudi tendenca zakona samega, da se v osnovi popravijo krivice, ki so rezultirale v posledici izgube premoženja.
Mi se seveda strinjamo, da zdaj ljudi, ki uživajo posestno pravico, tudi če gre ta v kontekstu neprofitne najemnine, gre za obliko varovanja fizičnih oseb, ki so pač socialno podhranjeni. To je jasno in jih ne moremo kar tako metati na cesto. Tu imamo vsi nek tak socialni čut. Bi pa seveda, jaz sem se pa, ko sem bral to gradivo, predvsem s strani ZPS, sem se pa vprašal, recimo, če bi pa bila hipotetična situacija, zdaj sicer ne moremo ne govoriti, ker pač nimamo črno na belem oziroma belo na črnem, da bi recimo bil najemnik kakšen obubožani partijski veljak, ki pa zdaj na nek način tukaj oponira lastniku. To bi pa res bila ena taka situacija, ki bi bila še dodatno zanimiva. Tako da zdaj po pregledu gradiva se tudi mi strinjamo, da glede na prejšnje, kot rečeno, ustavne judikate, pa tudi na to, da ima vendarle lastnik tudi denacionalizacijskega stanovanja ima v želji odpovedi najemnega razmerja, ima kar na eno paleto nabora krivdnih odpovedi, če bi že želel tako krčevito spraviti tega najemnika ven, tako da to mu zakon definitivno omogoča. Se pa strinjamo nekako, da vsaj v osnovi izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo. Bomo pa kljub nekim navedenim pomislekom pri tej naši odločitvi, vsaj kar se tiče članov Odbora za pravosodje, vzdržani.
Hvala. S tem zaključujemo razpravo in prehajamo na odločanje.
Najprej bomo glasovanje glasovali člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, in sicer z glasovalnimi napravami od 21 do 40.
Na glasovanje torej dajem naslednje mnenje: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o zahtevi Okrajnega sodišča v Mariboru za oceno ustavnosti prvega odstavka 173. člena Stanovanjskega zakona, prvega odstavka 24. člena Zakona o denacionalizaciji ter razlage 107. člena Stanovanjskega zakona z dne 13. 6. 2023 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.«
Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe sprejeto in podprto.
Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključeno sprejeto mnenje in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki naj v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 19. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Besedo predajam še predsednici Odbora za pravosodje. Izvolite.
