Vse članice in člane Odbora za pravosodje ter vabljene ter ostale prisotne, lepo pozdravljam.

Še posebej prisrčno pozdravljam deležnike iz državnotožilske organizacije, gospoda Šketo, gospo Šlibar, gospo Gruden, gospoda Lučovnika kot predsednika Državnotožilskega sveta, z nami je tudi gospa Čeferin, državna sekretarka z Ministrstva za pravosodje, gospa Jelen Kosi, tako da lepo pozdravljeni.

Obveščam vas, da so zadržani, in da se seje ne more udeležiti naslednje članice in člani. Naš kolega Andrej Hoivik je službeno zadržan. Dobili smo pa tudi nekaj pooblastil, se pravi, poslanca Gašperja Ovnika oziroma Gašper Ovnik, pardon, nadomešča gospo Andrejo Živic. Nadalje, gospo Lucijo Tacer nadomešča Sara Žibrat, gospod Damijan Zrim pa nadomešča poslanko Meiro Hot. To je kar se tiče pooblastil.

Ker k dnevnem redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Dovolite mi, da prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO SKUPNEGA POROČILA O DELU DRŽAVNIH TOŽILSTEV ZA POROČEVALNO LETO, ZA LETO 2022, KI JE BILO 13. APRILA 2023 TUDI OBJAVLJENO NA SPLETNIH STRANEH DRŽAVNEGA ZBORA.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Državnotožilskega sveta z dne 31. 5. 2023 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 14. junij 2023.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Vrhovno državno tožilstvo, Državnotožilski svet, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet.

Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2022, je Državnemu zboru posredoval generalni državni tožilec skladno s prvim odstavkom 150. člena Zakona o državnem tožilstvu, Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjamo torej z obravnavo skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2022.

Želi najprej besedo gospod Šketa, se pravi, predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva. Predvidevam, da ja. Beseda je vaša.

Hvala, spoštovani predsednik Odbora za pravosodje. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani prisotni, predstavniki Ministrstva za pravosodje.

V svojem ekspozeju za skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2022, bi želel poudariti, da je poročevalno leto, ki se nanaša in imelo nekakšne specifike, ker bi ga lahko smatrali za post covidno obdobje, seveda podrobnejša in obširna analiza dela Državnega tožilstva je poleg doseganja vseh rezultatov tudi pokazala, da smo z dobrim in strokovnim delom v letu 2022 izpolnili zastavljene cilje in dosegli načrtovane rezultate. Potrebno pa je poudariti, da so dobri rezultati tudi poslovanja državnih tožilstev v leto posledica angažiranosti vodij pri skrajni optimizaciji poslovnih procesov, hkrati pa tudi skrbno premišljenih vodstvenih ukrepov ter povečanega angažmaja državnih tožilcev in državnotožilskega osebja.

Kot smo že v preteklosti večkrat tudi izpostavili in omenili, je bila potem potrebno tudi omeniti, da je bila prisotnost državnih tožilcev za 16,8 % nižja kot v predhodnem letu in predvidevam, da vsaj delno, če ne v večini, posledica prekomernih obremenitev državnih tožilcev v letu 2022 ter prejšnjih letih. Poleg tega pa še vedno kljub 6,1 povečanemu številu državnih tožilcev, nismo dosegli 100 % predvidene zasedbe, postopki za izbiro so v teku pred pristojnimi različnimi organi. Predvidevamo, da bomo dosegli zapolnjenost nekje v letu 2025 vseh manjkajočih, tako državnih tožilcev kot tudi javnih uslužbencev. Seveda pomanjkanje tožilcev, če se dotaknem, je še torej vedno aktualno, zaradi tega, pa je tudi alarmantna, izpostavljena tudi ugotovitev, da z veliko hitrostjo tudi upada zanimanje za zaposlitve na mesto strokovnih sodelavcev na državnih tožilstvih, zaradi tega smo tudi že sprožili postopke sodelovanja s pravnimi fakultetami, torej sodelujemo z vsemi tremi pravnimi fakultetami v Republiki Sloveniji, študenti tudi obiskujejo Državna tožilstva in Vrhovno državno tožilstvo, kjer jih v bistvu seznanjamo z delom, vendar to ni zadostno, saj tudi želimo, da se uredi tudi plačni sistem, plačni režim ne samo za strokovne sodelavce kot tudi državne tožilce, kjer potekajo pogajanja skupaj s sodniki.

Pred predstavitvijo glavnih rezultatov, pa bi še spomnil tudi vedno bolj pomembno vlogo državnih tožilcev v sistemu kazenskega prava in jo tudi na kratko statistično podkrepil. Državni tožilci so v letu 2022 obravnavali 22 tisoč 453 ovadb zoper polnoletne osumljence. To je podatek brez neznanih storilcev. Vse ovadbe državni tožilci obravnavajo skrajno resno in o njih tudi strokovno odločajo. Tako so v zadnjih petih letih med 2018 in 2022 let na različne načine povprečje dokončno rešili več kot 79 % vseh prejetih ovadb, kar pomeni, da te zadeve niso prišle do faze glavne obravnave na sodišču. Na obremenjenost sodišč vpliva tudi prizadevnost tožilcev za priznanje krivde, in če štejemo, da tudi te zadeve reši državni tožilec, in da je bila podana izjava o priznanju krivde na prvem naroku na glavno obravnavo, kar je najpogostejša praksa, lahko rečemo, da so državni tožilci v povprečju v zadnjih petih letih zaključili kar 91,34 % vseh prejetih ovadb, s tem so razbremenili sodišča, saj so morala sodišča glavne obravnave, torej več kot en narok, izvesti le za povprečno 8,8 % vseh zadev od tistih, ki jih je v delo prejelo državno tožilstvo. Tukaj se izkazuje ta levji delež, bi lahko izrazil, državnega tožilstva pri uravnavanju dotoka in pa tudi skrajševanja sodnih zaostankov na sodiščih. Seveda obremenjenost državnih tožilcev pa se še bolj jasno pokaže v kasnejših fazah, torej kjer je narejena primerjava med zasedenostjo med sodniki in državnimi tožilci, gotovo pa lahko rečemo, da je bilo to razmerje porušeno in sicer po poročanju državnih tožilstev je konec leta to znašalo v primerjavi s sodniki, 1 proti 1,21 v slabo državnim tožilcem. Takšno razmerje seveda glede na obremenitve in vlogo državnih tožilcev, ki zastopajo tudi od dežurne službe preiskovalnih sodnikov, razpravljajočih sodnikov in pa tudi pisanje pritožb pritožbenim sodnikom, kar velik diapazon pokrivanja različnih struktur kaže na veliko preobremenjenost.

Glede ostalih ovadb, razen zavrženj, kjer odločajo državni tožilci, katerega se bom dotaknil v kasnejših fazah, tudi usmerjajo policijo pri zbiranju dejstev in pa vse ostale faze, ki jih obravnavajo, tako da lahko tudi državni tožilec pokriva sočasno, bomo rekli, sočasno vsaj

dva sodnika ali preiskovalnega, razpravljajočega, pa še policijo katero usmerja, torej ena oseba na drugi strani pri drugih deležnikih pokriva kar najmanj tri, s pisanjem pritožb pa, bomo rekli kar štiri kategorije, to pa je kar velika obremenitev.

Če mi dovolite, bi statistično predstavil neke ključne dosežke v letu 2022 na kratko. In sicer, v letu poročanja je bil pripad na ravni cele države v primerjavi z letom poprej skoraj enak oziroma višji za 0,4 %. Prej sem govoril o neznanih storilcih. Tam se vedno giba podatek med 30 in 40 tisoč še zoper neznane storilce, tako da pridemo na letnem nivoju na državnih tožilstvih med 53 tisoč do 60 tisoč zadev, katere naj bi obravnavalo od 211 tožilcev, ker se ta številka vedno spreminja, pomeni velik pripad na posameznega državnega tožilca. Seveda, dinamika pripada reševanja zadev izkazuje, da so državna tožilstva rešila manj ovadb kot so jih prejela, prvič iz že znanih razlogov katere sem naštel, zaradi kadrovske podhranjenosti in je prvič, tudi odkar sem jaz generalni državni tožilec, clearing rate, torej obvladovanje pripada padla sicer za zelo malo, a ne, in dosegla 98,8 % obvladovanje pripada, vendar je pa posledica kadrovske problematike na državnih tožilstvih.

Državna tožilstva so bila v letu 2022 prav tako uspešna pri zagotavljanju enotnosti kazenskega pregona, kar je v bistvu eno od glavnih izhodišč politike pregona. Obtoženih je bilo 7 tisoč 511 polnoletnih storilcev, kar je sicer za 448 manj kot leta 2021, in sicer, to je podobno kot leta 2021, 2020, predstavlja približno eno tretjino vseh končnih odločitev državnih tožilstev, s čimer ostaja delež obtoževanja v državi stabilen.

Nadalje ugotavljam, da v zadnjih štirih letih delež odstopa od pregona v primerjavi z deležem obtoževanja primerljiv, kar kaže na predvidljivost in varnost pravnega sistema,. Tožilstvo so se v letu 2022 za 25 % odločila za odstop od kazenskega pregona, v treh četrtinah, torej v 75 % pa za obtožbo. Kot omenjeno v uvodu, je za odločanje državnih tožilcev o kazenskih ovadbah omenjen selektivni mehanizem za razbremenitev kazenskih sodišč. Tako je tožilstvo v letu 2022 na podlagi ustreznih procesnih in materialnih institutov izločilo 63 % kazenskih zadev, v letu 2021, 62. Odstotek izločitev kaže na stabilno uporabo obeh oblik alternativ kazenskemu pregonu. Statistika v zvezi s pogajanji in sklepanjem sporazumov o priznanju krivde kaže, da gre v tožilski praksi seveda za dobro uveljavljen institut, kljub temu pa je za leto 2022 s 308. pogajanji izkazan 10 % upad števila pogajanj v primerjavi z letom 2021, ko je bilo izvedenih skupno 339 zadev, je 95 % uspešnost samih pogajanj s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde povsem primerljiva z letom 2021, in ostaja najvišja v zadnjih letih poročanja. Seveda pri sklepanju sporazumov priznanju krivde smo pa odvisni od druge strani, torej obdolžencev in zagovornikov v kolikor pristanejo na sklepanje omenjenih sporazumov.

Ob tem je potrebno tudi izpostaviti nadpovprečne statistične podatke Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je ob siceršnji ustalitvi števila izvedenih pogajanj in sklenjenih sporazumov na povprečno ravnanje vseh tožilstev iz katerih izhaja razvidno, da so se tožilci v Ljubljani in ob okrnjeni kadrovski zasedenosti v letu udeležili kar tisoč 766 pred obravnavanih narokov, medtem ko je povprečje brez upoštevanja ODT Ljubljana, 229. Državna tožilstva so seveda sprejela, prejela s strani sodišč 6 tisoč 674 sodnih odločb, kar je za 1 % več kot leta 2021. Sodišča so v letu 2022 izrekla obsodilne sodbe proti 5 tisoč 924 polnoletnim storilcem, to pomeni 89 % uspešnost obtoževanja, kar predstavlja primerljiv delež in v primerjavi s prejšnjimi leti ostaja nekje v razponu med 86 in 90 %, zelo visoko uspešno obtoževanje. Pri tem bi tudi dodal, da so si tožilci v zadevah, ko na sodišču niso uspeli, prizadevajo uveljaviti svoje stališče seveda s pritožbo. Tukaj bi poudaril, da smo tudi v pritožbenih postopkih beležili znaten porast uspešnih pritožb zaradi kazni, torej kazenskih sankcij, in sicer kar 50,4 % pritožb zaradi kazni je bilo uspešnih, v letu 2021, 44 %, na področju državnotožilskih pritožb iz drugih razlogov je zaznati rahlo zmanjšanje, vendar še je kljub temu je bilo ugodeno 44 % tovrstnih pritožb, pri tem pa je potrebno tudi opozoriti, da so lahko podatki zavajajoči, saj se pritožba lahko iz predhodnih večih let vlečejo v obdobje odločanja v letu 2022, vendar ta drugi pritožbeni razlogi, torej iz drugih pritožbenih razlogov ne zaradi sankcij, povzroča tudi, lahko bi rekel, določene zastoje, ker se dol…, torej sodbe sodišč prve stopnje razveljavljajo ali v pretežni meri vračajo v ponovna sojenja in to pomeni tudi, bom rekel, tudi nevarnost za zastaranje večjega števila zadev in tudi, bomo rekli, opozorilo za kvalitativnost sojenja prvostopenjskih sodišč, če smo, bomo rekli, lahko tožilci uspeli iz drugih razlogov izpodbiti sodbe prvostopenjske v 44 %, pomeni tudi razlog za razmislek sodišč o kvalitativnosti sojenja na prvi stopnji.

Glede strukture sankcij, ki so bile izrečene obsojenim, opažam da le ta rahlo odstopa od strukture kazenskih sankcij, ki smo jo beležili v letu 2021. Državni tožilci sledijo napotilom politike pregona, ki jo sprejemam jaz kot generalni tožilec, seveda po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta. Sodišča so leta 2022 izrekla tisoč 347 kazni zapora, kar predstavlja skoraj 23 % delež oziroma bomo rekli, malo manj kot ena četrtina obsojenih je obsojenih na zaporne kazni. To je zgleden, tudi v evropskem merilu primerna kaznovalna politika, bomo rekli, kar na primerljivem visokem nivoju. Z

Za leto 2022 ni evidentiranih pravnomočnih sodnih odločb o odvzemu premoženja po 77.a členu Kazenskega zakonika, medtem ko je bila izdana ena pravnomočna sodna odločba o odvzemu premoženja po 77.b členu Kazenskega zakonika, ampak ti mehanizmi niso mehanizmi, ki se nanašajo na Zakon o odvzem premoženja nezakonitega izvora, to bodo kaj povedali več kolegi oziroma vodja Specializiranega državnega tožilstva v katerega pristojnost tudi pa spada to področje. Za delo državnih tožilstev in tožilcev, je seveda tudi pomembna vzpostavitev učinkovitih mehanizmov. Ena izmed teh je še v okviru začetkov pogajanj, ker v zadnjih 20. letih pač ni bilo storjeno oziroma vsaj ne z resolucijami o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete tudi, določeni predlogi, da se vzpostavijo torej uradi za odvzem in pa seveda tudi za hrambo, torej mi pravimo dva urada, ki bosta verjetno v enem, to sta ARO, Asset Recovery Office, pa za zavarovanje in upravljanje odvzetega premoženja. Je vzpostavljena na Vrhovnem državnem tožilstvu kontaktna točka za ARO, ki bo seveda pokrivala, ki pokriva vse te zadeve, seveda naša želja pa je, da se ustanovi javna agencija, ki bo združila ta dva organa v eno s predstavniki vseh organizacij in deležnikov državnih organov pri poslovanju z zaseženimi predmeti, hrambo in tudi prodajo.

Struktura kaznivih dejanj se je v letu 2022 nekoliko tudi spremenila, tako da v obdobju poročanja prevladujejo kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika, pa tudi torej, gospodarske, sledijo jim tudi kazniva dejanja poslovne goljufije, kazniva dejanja davčne zatajitve. Torej, državna tožilstva so v letu poročanja zoper polnoletne osebe prejela ovadbe za 299 kaznivih dejanj, kar v primerjavi z letom prej pomeni povečanje tovrstnih zadev za 8 %. Torej je v porastu ta problematika. Državni tožilci so zoper fizične osebe vložile obtožne akte za 69 kaznivih dejanj, sodišče na podlagi obtožnih aktov pa se je izreklo obsodilno sodbo za 48 kaznivih dejanj, kar je kar 55 % več kot v letu 2021, oprostilno pa za 27 kaznivih dejanj, torej za 13 kaznivih dejanj več kot v letu 2021.

Glede korupcijskih kaznivih dejanj so državna tožilstva v let 2022 prejela kazenske ovadbe za več kot polovico manjše število kaznivih dejanj kot leta 2021, tako zoper kot fizične kot tudi zoper pravne osebe, torej število zaznanih tovrstnih kazanj je bilo nekoliko višje kot leta 2020, ko je bil upad zelo izrazit, vendar nižji kot v letih pred epidemijo. Ne vemo čemu je to pripisati, verjetno detekciji in pa posredovanje ovadb na Državna tožilstva oziroma državne tožilce.

V letu poročanja smo seveda nadaljevali preverjanje upoštevanja časovnih standardov iz politike pregona, torej ne le 90 roka od zadnje bremenitve, tukaj moramo poudariti, da ima Vrhovno državno izdelano torej mehanizme v okviru informacijskih baz, ki opozarjajo na prekoračitve rokov in pa tudi v skladu z zakonom in pravilniki in merili, državni tožilci tudi posredujejo vodjem zaprosila za podaljšanje rokov reševanja, vendar so ti roki ekstremno, ekstremno kratki v primerjavi z ostalimi deležniki, ki odločajo v verigi pravičnosti, od policije pa do sodišč. Tudi, če dodamo, da smo v cilju večje učinkovitosti, tudi pravočasnega in pravočasnega reševanja imeli skrb tudi za enakomerno obremenjenost državnih tožilstev, tako da smo v letu 2022 ne samo spremljali delovanje in pa tudi, temveč smo tudi skrbeli za enakomerno porazdelitev večjega števila spisov na druga manj obremenjena državna tožilstva po Sloveniji. Torej, če se dotaknemo pa analitičnega dela, katerega si želim, da bi bil v prihodnosti tisti pomemben. Predlagali smo tudi ministrstvu predlog sprememb pravilnika o izdelavi skupnega letnega poročila. V svojem zapisu, ko je bilo posredovano tudi skupno poročilo, smo v dopisu tudi dodali, da se spremeni. Naša želja je, da ne bi bilo tako obširno kot vsaka leta, temveč da bi zajemalo samo analitičen del, ki je pomemben za vse nas, tako je tudi v primerljivih evropskih državah, posameznih državah tudi do tega poročanja vsako leto ne prihaja, razen na zahtevo parlamenta oziroma Državnega zbora.

Iz analitičnega dela, kot vidite, v zadnjem poglavju, bi poudaril, da smo v analitični del poročila v posamezna poglavja vključili tudi primerjave po skupinah primerljivih državnih tožilstev, kot jih opredeljujejo merila, tako da tudi, kot vidite, določena tožilstva ni moč primerjati, so večja tožilstva, so manjša tožilstva, je specializirano in pa tudi še manjša tožilstva, ki imajo drugačno obremenjenost in drugačno tudi področje obravnavanja kaznivih dejanj. Zbrani podatki v tabelarični obliki, kot vidite, nam pa tudi omogoča predstavitev informacij z grafi in infografiko, ki je tudi zanimiva in seveda tudi za širšo javnost, splošno skupno letno poročilo je tudi na spletnih straneh, objavljeno na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva, tako da si lahko tudi državljani ogledajo, ne samo to skupno letno poročilo, temveč tudi spremljamo posamezne kazalnike na naših spletnih straneh pod rubriko, Statistika mesečno, kjer vidite tudi posamezna delovanja. Ta transparentnost in odprtost jaz mislim, da je zelo zaželena in pa toliko statističnih podatkov, ki jih obdelujemo na mesečnem nivoju, zbirajo orodij, tudi ena izmed redkih v Evropski uniji, če ne kar edina, je pa vse z namenom zagotavljanja javnosti in transparentnosti delovanja Državnega tožilstva.

Kar se tiče vrednotenja dela, ki smo ga opravili, seveda smo ga opravili s spremljanjem gibanja števila zadev, prejetih, rešenih in nerešenih in trajanja postopkov. Iz tega je razvidno, da je bil pripad na ravni države v primerjavi z letom 2020, torej za dve leti nazaj nižji za 11 %, v letu 2022 pa, kot sem že prej povedal, minimalno povečan za 0,4 %, prav tako pa, kot sem že prej povedal, pa se za malo manj, torej malo več kot 2,2% povečal pripad nerešenih ovadb.

Iz grafov, ki so v nadaljevanju, je tudi vidno, da pripad, minimalno povečanje pripada v letu 2022, beležimo le na šestih tožilstvih, medtem ko na ostalih beležimo pripad, zmanjšanje. Prav tako je bilo prejšnji dve leti končno vzpostavljeno normalno poslovanje sodišč glede postcovidnega režima, mislim covidnega režima, posledično zaradi tega se je tudi dvignilo število narokov za glavne obravnave, ki jih je bilo na leto 2022 na ravni cele države za 10 % več kot v prehodnem letu poprej, ostalih narokov pa za 2,2 % manj.

Glede trajanja postopkov, kar velja poudariti, velja za celotno tožilstvo, da se čas izvrševanja v letu 2022 gledano v celoti, niso bistveno spremenili, povprečen čas trajanja postopkov se glede na leto 2021, ponekod pa skrajša, ponekod podaljša. Primerjava z letom 2021 pa kaže, da je bil čas trajanja postopkov od prejema ovadb do vložitve zahteve za preiskavo oziroma posamezna preiskovalna dejanja ostal primerljiv s prejšnjimi leti, tudi pri deležu ovadb, ki se nanašajo v trajanju nad 120 dni, kjer so v posameznih primerih se pa je ta delež nekoliko povečal. Seveda število obtožnih aktov je po treh letih ponovno upadlo in to za 5,6, 5,66 %. To je pač moč pripisati dinamiki dokazljivosti oziroma utemeljenosti vlaganja obtožb oziroma ne. Seveda so pa vsa okrožna državna tožilstva v skladu s kazalnikom meril, ki priporoča 80 % stopnjo obsodilnosti, dosegla 89 % obsodilnost za polnoletne osebe, kar sem že prej podal. Je zelo pohvalen rezultat. V letu 2022 pa je bilo s strani tudi izdanih na strani sodišč za 0,5 % več sodnih odločb v primerjavi z 2021 tudi te kazalnike, ki se nanašajo na sodišče v delu. Tudi mi zbiramo za to, da nam je v pomoč pri obremenitvah. Seveda, struktura kazenskih sankcij se je na nivoju celotne države rahlo spremenila, pri čemer se je za 0,7 % povečal delež pogojnih obsodb, za 0,8 pa se poveča tudi delež kazni zapora. Nekoliko pa je opazil za 1,5 % delež denarne kazni. Če primerjamo deleže posameznih kazni opažamo, da se je stanje v leto 2022 najbolj približalo stanju iz leta 2018. Seveda bi izpostavil, da se je, kar se tiče delovanja državnega tožilstva, se bo seveda državno tožilstvo na podlagi pripada ovadb in pa obravnavane problematike v Republiki Sloveniji v prihodnosti ukvarjalo predvsem s področjem gospodarskega korupcijskega, kjer je moč zaznati manj kot detekcije korupcijskih kaznivih dejanj, pa tudi organiziranega kriminala s sovražnim govorom, kibernetskim kriminalom in pa kaznivimi dejanji zoper ranljive skupine ljudi, predvsem tistih, katerih so žrtve otroci in mladoletniki, seveda v luči socialnih omrežij in drugih vidikov digitalizacije ter tudi s pregonom drugih kaznivih dejanj. Poudaril bi, da v močnem porastu so tudi kazniva dejanja nezakonito sprovajanje čez državno mejo 308. člen. Ta je bil drastično povečan. Predstavlja veliko obremenitev za državnih tožilcev, za državne tožilce, sploh na naši južni meji, tudi je bilo poudarjeno na enem izmed zadnjih sestankov. Verjetno bomo tudi temu posebno pozornost in predlogom namenili, posebno zahteve ker se je število sprovajalcev drastično povečalo v primerjavi z zadnjimi leti. To pomeni veliko število pripornih narokov, vsakodnevno, veliko število tudi obremenitev državnih tožilcev, ki vsakodnevno sedijo na pripornih narokah zaradi teh sprovajalcev in seveda tudi se dotakniti določene politike, ki se nanaša na zahtevo za azil, mogoče tudi in pa vse ostale, pa kaj se s temi ljudmi dogaja v Republiki Sloveniji, ali so tudi izvrševalci večjih kaznivih dejanj, da ali ne. Kar se dotika tudi na tožilstvu sodelovanja z drugimi organi, lahko rečemo tako, da smo na mednarodnem področju sodelovali z v skupnih preiskovalnih skupinah z obilico drugih držav članic Evropske unije, pa tudi tretjih držav v različnih. Posebej bi izpostavil organizirano kriminaliteto s področja prepovedanih drog, kjer je drastičen porast in lahko tudi v prihodnosti pomeni, nekdo me je prijel za besedo in tudi vztrajam pri tem, za nacionalno varnost, glede na dejstvo, da so omenjene združbe vedno bolj organizirane. V določenih državah Evropske unije je ta problematika že prerasla pomen običajnega obvladovanja oziroma kar bomo rekli neobvladovanja teh združb. Pa tukaj ne bom poudaril samo, da so tako tožilci kot sodniki tudi izpostavljeni, tudi varovani, ampak gre se predvsem tudi za varnost in zdravje državljanov Republike Slovenije. Tako da tudi tukaj treba kakšno analizo opraviti v okviru zakonodajalcev oziroma tudi kako slediti in obvladovati te združbe, ki so vedno bolj, bomo rekli, predrzne in pa razpolagajo z večjimi količinami tudi denarja in tudi vedno bolj organizirane. Zaradi tega se tudi povezujemo z vsemi državami članicami EU pri skupnih operacijah.

Lahko rečem na koncu, da sem kot generalni državni tožilec hvaležen in ponosen, da smo kljub tako velikemu kadrovski stiski in manko določen del obvladovali kazenskih zadev, v celoti pa najhujše oblike kaznivih dejanj obvladovali. To so tako imenovane priporne zadeve in pa težke gospodarske in korupcijske zadeve, s katerimi smo izpolnili tiste naše zahteve in tudi moje. Seveda je pa moja zaveza in želja, da ves čas stremimo k boljšemu delu in tudi sprejemamo strokovne kritike. Ne sprejemamo pavšalnih kritik. Smo pa vedno zavezani k notranjim samoreflekcijskim mehanizmom, da tudi preverjamo strokovnost delovanja državnih tožilcev, seveda brez zavezanosti zaposlenih v tožilstvu in pa, kot rečem večkrat, tudi že delovanja na etični pogon, kar pa vidimo, da v zadnjem, da ne bo dovolj, da je treba tudi urediti plačno problematiko državnih tožilcev in ostalih. Torej, kar se tiče tožilcev, pa tudi, lahko rečem, sodnikov, da dobijo primerno plačilo. Mislim, da bomo od 1. julija tožilci in sodniki najmanj plačana struktura na Balkanu, ker nas vsi kolegi, razen posameznih, mislim, da ene republike že v plačnem sistemu prehitevajo. Tudi tukaj se je treba vprašati glede na naš bruto družbeni proizvod kam meji, da ne govorimo sploh o ostalih državah članicah EU, kjer smo na, bom rekel, kar zadnjem mestu.

Torej, sem hvaležen, da vsem državnim tožilcem, ki so izkoristili svoje, bom rekel, zagnanost in delo in pripadnost državni tožilski organizaciji, da se lahko tudi s temi rezultati pohvalimo. Vedno so pa odprte stvari in pa izzivi, ki jih bomo v bodoče reševali še boljše in tudi sprejemamo strokovno kritiko. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod generalni tožilec, gospod Šketa za vašo oceno oziroma predstavitev skupnega poročila o delu državnih tožilcev za leto 2022. Sedaj sprašujem, če želi besedo predstavnik Državno tožilskega sveta, gospod Igor Lučovnik? Izvolite, beseda je vaša.

Lepo pozdravljeni, gospod podpredsednik! Pozdravljeni poslanke in poslanci! Pozdravljena državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje in vsi drugi vabljeni! Glede na to, da ste celotno poročilo in tudi mnenje Državnotožilskega sveta prejeli v pisni obliki in da je povzetke iz poročila danes podal že generalni državni tožilec, bo moje poročanje o podanem mnenju Državno tožilskega sveta krajše. Ozrl se bom predvsem na zaključke, ki smo jih sprejemali ob podaji tega mnenja.

Ob začetku, bi pa vseeno dejal, da je ena od nalog Državnotožilskega sveta kot samostojnega državnega organa, ki opravlja naloge državno tožilske samouprave in tožilske uprave ter sodeluje pri zagotavljanju enotnosti pregona in varuje samostojnost tožilcev, tudi oblikovanje navedenega mnenja k skupnemu letnemu poročilu o delu državnih tožilcev. Državnotožilski svet ob tem ugotavlja, da je poročilo za leto 2022 po vsebini sestavljeno skladno s pravilnikom o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva. Hkrati pa moram, tako kot je že generalni državni tožilec v svojem uvodu izpostavil, ponovno opozoriti na nujnost spremembe pravilnika za pripravo letnega programa dela državnega tožilstva in pravilnika o obliki poročila o poslovanju državnega tožilstva in v tem delu v celoti Državno tožilski svet sledi in podpira prizadevanja in aktivnosti Vrhovnega državnega tožilstva.

Mogoče bi se ob podajanju tega mnenja nekoliko zadržal na kadrovski šibkosti državnega tožilstva, kar je sicer generalni državni tožilec že povedal, vendar ocenjujemo, da je to takšna problematika, ki lahko bistveno vpliva na učinkovito, kakovostno delovanje državnotožilske organizacije, kajti od leta 2017, ko je bila zasedenost tožilskih mest 83 %, do leta 2021, ko je bila zasedenost 75 %, je prihajalo do dodatnih obremenitev tistih tožilcev, ki so v tožilski organizaciji vztrajali, in tako kot je bilo tudi že ugotovljeno, v posledici tega smo pravzaprav v letu 2022 zapazili rahel zdrs sledenja, reševanja pripada, tako da je v letu 2022, 98,8 %, kar je nižje kot pretekla leta in je glede na strukturo državnotožilskih funkcionarjev enostavno za Državnotožilski svet razumljiva.

Kot izhaja iz skupnega poročila, se je v drugi polovici poročevalskega leta končalo zadrževanje imenovanj državnih tožilcev, saj prejšnja vlada v prvi polovici leta 2022 in celo leto 2021, o podanih predlogih za imenovanje državnih tožilcev ni odločala in je s pospešeno aktivnostjo v drugi polovici leta 2022 prišlo do sedanje Vlade, prišlo do imenovanja tožilcev, ki so čakali leto in več na imenovanje, tako da se je ob koncu leta 2022, kot vidite iz poročila, odstotek tožilcev dvignil iz 75 % na 79 %. Opisano ravnanje prejšnje vlade po eni strani kaže na izčrpavanje izjemno pomembnega gradnika pravosodja, to je organa kazenskega pregona, s čimer se zmanjšuje pravna varnost v Republiki Sloveniji, po drugi strani pa vnaša dvom o ustreznosti ureditve imenovanja državnih tožilcev na način, da je končna odločitev o imenovanju prepuščena politiki in ne stroki.

V poročilu se dotikamo, v mnenju se dotikamo tudi tega kar je že generalni državni tožilec tudi povedal, to je, težave z zaposlovanjem mladih pravnikov s pravosodnim izpitom ali pa tudi pravnikov kot pripravnikov, ker očitno glede na način nagrajevanja ta delovna mesta za prihajajoče pravnike niso dovolj zanimiva, zato je potrebno storiti vse, da se plačne razmere na tožilstvu, tako glede državnih tožilcev, kakor tudi javnih uslužbencev, kamor sodijo tudi strokovni sodelavci, v čim krajšem času uredijo. Kot veste, v zvezi s tem tečejo pogovori in mislim, da smo v zvezi s tem precej blizu, da pridemo do tega, da se plačna nesorazmerja in pa plačni sistem ustrezno uredi tako za tožilce kakor tudi za javne uslužbence.

Na koncu bi še povedal, da ob upoštevanju vsega navedenega Državnotožilski svet ocenjuje, da državno tožilstvo kot celota izkazuje uspešno, učinkovito in odgovorno poslovanje v letu 2022. Državno tožilstvo je v letu 2022 kljub izrazitemu kadrovskemu manku ter številnim odsotnostim, / nerazumljivo/, kot sem že rekel, reševalo v manjšem odstotku kot v prejšnjih letih, vendar še vedno ne s prevelikim zdrsom. Opravljeno delo v letu 2022 kaže na stabilnost, konsistentnost in strokovnost državno tožilske organizacije in njenih posameznikov, stabilen delež kazenskega pregona pa vpliva tudi na pravno varnost. Državnotožilski svet tudi ocenjuje, da je bila politika pregona ustrezno izvajana. O proučitvi skupnega poročila o poslovanju državnih tožilstev v letu 2022, ponovno opozarja, da je poročanje državnega tožilstva preobsežno in ni dovolj transparentno za širšo javnost. Prav tako Državnotožilski svet ugotavlja in poudarja, da je treba že znotraj same državnotožilske organizacije poiskati dobre prakse in jih z ustreznimi prilagoditvami prenašati tudi v ostale segmente delovanja. Nujno pa je nemudoma razreševati perečo problematiko, tako kadrovsko kakor tudi plačno. Lahko z veseljem ugotavljam, da na obeh področjih prihaja do premikov, tako da računamo, da bo s povečanjem kadrov in z ustrezno ustreznim nagrajevanjem delovanje državnotožilske organizacije še učinkovitejše.

Glede na vse navedeno Državnotožilski svet ugotavlja, da so državna tožilstva v letu 2022 delovala zakonito, učinkovito in v skladu s sprejeto politiko pregona.

Hvala lepa.

Spoštovani gospod Lučovnik, predsednik Državno tožilskega sveta, tudi vam hvala za vašo oceno oziroma pojasnilo obravnavanega poročila.

Sedaj sprašujem, če želi besedo tudi predstavnica Ministrstva za pravosodje, državna sekretarka mag. Valerija Jelen Kosi, želi. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Spoštovani podpredsednik, spoštovani generalni državni tožilec, spoštovani predsednik Državnotožilskega sveta, spoštovane poslanke, poslanci ter ostali vabljeni. Najprej bi se na tem mestu zahvalila res vsem državnim tožilkam in tožilcem za trdo delo, ki so ga opravili v letu 2022 in seveda za poglobljeno poročilo Vrhovnega državnega tožilstva. Ministrstvo ugotavlja, da je skupno poročilo o delu državnih tožilcev za leto 2022, pripravljeno v skladu z določili Zakona o državnem tožilstvu in pravilnika v obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva. Poročilo predstavlja pomemben akt, katerega bistvena vsebina je analiza vzrokov za morebitne odklone posameznih državnih tožilstev in ocena doseganja načrtovanih ciljev politike pregona. Skupno poročilo se zadnja leta vsebinsko in kvalitativno nadgrajuje, še posebej v analitičnem delu, kjer so grafi in ugotovitve prikazane po med seboj primerljivih tožilstvih, skladno z merili za uspešnost pregona državnih tožilstev. Na ta način se omogoča natančnejša primerjava rezultatov poslovanja državnih tožilstev in razlik med posameznimi med seboj primerljivimi državnimi tožilstvi, kar pripomore k obvladovanju tveganj. Ker pa so bila že večkrat izražena mnenja o preobsežnosti poročila, s čimer je ministrstvo seznanjeno, bo ta problematika vključena v prve normativne spremembe na področju državnega tožilstva. Na drugi strani pa je seveda treba poudariti, da je skupno poročilo za ministrstvo pomembno, saj ponuja izhodišča za nadaljnje delo ministrstva na področju pravosodne uprave, torej zagotavljanja materialnih in organizacijskih pogojev za delo tožilstev, kakor tudi v delu priprave zakonodajnih sprememb in normativnih pogojev za delo državnih tožilstev glede poslovanja, pardon, državnega tožilstva. Iz poročila izhaja, da je leto 2022 po treh letih prvič primerljivo z leti izpred epidemije COVID-19. Po dveh letih padca števila prejetih kazenskih ovadb se je trend obrnil navzgor in se je pripad minimalno povečal. Kot je bilo že povedano, dinamika pripada in reševanja zadev izkazuje, da je bila stopnja obvladovanja pripada 98,8 %, kar pomeni, da je, tožilstvo kot organizacija prvič po sedmih letih nekako ni obvladovala pripada. Kot je bilo že poudarjeno, je seveda to posledica kadrovske politike v prejšnjem mandatu. Kot pozitivno je izpostaviti, da obstaja delež obtoževanja ustaljen in na ravni prejšnjih let, da je uspeh obtoževanja z 89 % primerljiv z deležem iz leta 2021 in da se ohranja zmanjšani delež izrečenih pogojnih obsodb ter da se tožilstva ponovno več poslužujejo alternativnih oblik kazenskega pregona.

Poročilo seveda kot rdečo nit za slabše rezultate izpostavlja predvsem kadrovsko stisko državnih tožilstev. Ministrstvo si prizadeva za rešitev kadrovske problematike državnih tožilstev in daje državnemu tožilstvu podporo v postopkih za dodatno kadrovsko okrepitev. Aktualna Vlada je takoj po nastopu svojega mandata odplavila blokado imenovanja državnih tožilcev, tako je bilo že v letu 2022 imenovanih 27 državnih tožilcev, skupno število državnih tožilcev, ki je v zadnjih letih vztrajno padalo, se je tako od druge polovice leta 2022 prvič spet pričelo dvigovati. Ob koncu leta 2022 je bila kadrovska zasedba 79 %, v letu 2021 75 %, torej število državnih tožilcev se je dvignilo iz 203 konec leta 2021 na 213 državnih tožilcev konec leta 2022. Prav tako je Vlada prisluhnila predlaganemu predlogu Vrhovnega državnega tožilstva za povečanje skupnega kadrovskega načrta državnega tožilstva za leto 2023 in 2024, in sicer za 92 dodatnih zaposlitev, to je 32 mest državnih tožilcev v leto 2023, torej iz sedanjih 236 na 268 mest, kolikor je predvidenih z odredbo o številu mest državnih tožilcev, in za 60 mest državnotožilskega osebja 30 javnih uslužbencev v letu 2023 in 30 dodatnih javnih uslužbencev leto 2024. Vlada se je seznanila z zbirnim predlogom skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za leto 2023 in 2024, ki ga je pripravilo, ministrstvo in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru kot sestavni del proračuna. Torej zakon o izvrševanju proračunov za leto 2023 in 2024, je bil sprejet novembra 2022, Ministrstvo za finance pa je Vrhovnemu državnemu tožilstvu zagotovilo, da se bodo sredstva za povečanje kadrovskega načrta državnega tožilstva zagotavljala sukcesivno z upoštevanjem natančnejše ocene primanjkljaja sredstev s strani Vrhovnega državnega tožilstva glede na dinamiko zaposlovanja. Trenutno so v teku razpisni postopki za kar 48 različnih državnotožilskih mest, ki so v različnih fazah, tudi za tista državna tožilstva, ki so v poročilu posebej izpostavljena kot kadrovsko podhranjena, da pripada niso obvladovala torej zaradi slabe kadrovske fluktuacije oziroma se soočajo z največjo kadrovsko problematiko, to je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, v teku so razpisi za 17 mest, Okrožno državno tožilstvo v Celju za 4 mesta, okrožno, Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu za 2 mesti in Okrožno državno tožilstvo v Kranju za 3 mesta. Prav tako bo ministrstvo ob prvi spremembi Zakona o državnem tožilstvu vključilo oziroma obravnavalo vsebine, ki bodo naslavljale optimizacijo in racionalizacijo postopkov imenovanj in napredovanj državnih tožilcev ter postopkov za prenehanje državnotožilske funkcije ter tudi ostale v poročilu izpostavljene kadrovske vsebine. Glede statusa državnih tožilcev na Specializiranem državnem tožilstvu in glede posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva tako ministrstvo izraža pričakovanje, da bo s popolnitvijo državnotožilskih mest državnotožilska organizacija zadihala s polnimi pljuči in bo državno tožilstvo kot celota in posamezna državna tožilstva, kjer prihaja do negativnih trendov, lahko ponovno v popolnosti dosegala pozitivne rezultate poslovanja. Ministrstvo v okviru finančnih zmožnosti in prioritet rešuje tudi prostorsko problematiko in zagotavlja ustrezne razmere za delo državnih tožilcev. V letu 2022 so potekale aktivnosti na tem področju za specia…, Specializirano državno tožilstvo, za okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, na Ptuju, v Mariboru, Celju, Kopru, Slovenj Gradcu, Krškem in na Državnotožilskem svetu. Že vse od leta 2015 pa poteka obnova voznega parka in nabava novih vozil, upoštevajoč starost voznega parka, prevoženih, prevoženih kilometrov posameznih vozil, iztrošenosti vozil in organizacijskih zahtev. V letu 2022 smo tako preko skupnega javnega naročila, ki ga vodi Ministrstvo za javno upravo, navodili, nabavili vozila za okrožno državno tožilstvo v Kopru in Celju, Vrhovno državno tožilstvo, Specializirano državno tožilstvo in za posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva. Prav tako je v zadnjih letih potekala intenzivna posodobitev informacijske tehnologije na državnih tožilstvih. Ministrstvo je tako v letu 2022 za investicije na IT področju, kar zajema nakup tehnične opreme, skupno namenilo 220 tisoč 140,20 evrov, kar je enkrat več kot je bilo v letu 2021. Izobraževanje državnih tožilcev in državnotožilskega osebja je v letu 2022 potekalo predvsem v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju, vendar je v primerjavi s prejšnjima dvema letoma, ko so se uporabljale platforme, videokonference, seveda ponovno v obliki klasičnih izobraževanj. Sodelovanje z vrhovnim državnim tožilstvom je potekalo tudi v okviru Hiše za otroke, ki je svoja vrata odprla 27. maja 2023. Ministrstvo si želi, da bi morda Vrhovno državno tožilstvo lahko še bolj spodbujalo državne tožilce, da predlagajo zaslišanja v Hiši za otroke in da se tudi redno udeležujejo zaslišanj in pripravljalnih sestankov tam v tej hiši. V letu 2022 je ministrstvo in Vrhovno državno tožilstvo tesno sodelovalo tudi pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je Evropska komisija ustanovila za pomoč državam članicam za lažje okrevanje po epidemiji. Tako je vrhovno državno tožilstvo v načrt uspešno uvrstilo dva projekta, in sicer Virtualni pomočnik v vrednosti nekaj več kot milijon evrov in Zelena sejna soba v vrednosti nekaj več kot 300 tisoč evrov. Projekta sta trenutno v fazi oblikovanja in izdelave investicijske dokumentacije, kjer Vrhovno državno tožilstvo tvorno sodeluje z ministrstvom.

Glede sodelovanja na zakonodajnem področju so bile v letu 2022 izvedene številne aktivnosti. Naj zgolj izpostavim, da je Vlada RS na seji 23. junija 2022 spremenila Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin. S spremembo uredbe je bila odpravljena zahteva po pisnem usmerjanju policije s strani tožilstva v predkazenskem postopku, sprejeta v času prejšnje Vlade Republike Slovenije, ki je v bistvu zavirala tekoče delo tako enih kot drugih. Z zakonom za zmanjšanje neenakosti in škodljivosti posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države se je v 6. členu spremenil tudi 169. člen Zakona o državnem tožilstvu, in sicer tako, da je znova uveljavil prvotno besedilo tega člena in ukinil tako imenovani sopodpis. Glede urada ARO, AMO torej Asset Recovery Office in Asset Management Office, to je ravnanje s premoženjem, premoženjem, ki je v bistvu zaseženo. Ministrstvo spremlja to problematiko, vendar se moramo zavedati, da je v postopku sprejema predlog direktive o EU o povrnitvi in odvzemu sredstev, ki prinaša številne novosti in spremembe na tem področju. Zdaj besedilo direktive se tekom postopka sprejemanja, v katerem intenzivno sodeluje Ministrstvo za pravosodje, še spreminja, zato nabor nalog še ni dokončan, kljub temu pa pregled nalog, ki ga je pripravilo ministrstvo, poskuša v čim večji meri upoštevati tudi trenutno besedilo predloga direktive o povrnitvi in odvzemu sredstev. Ker so nekatere zelo pomembne rešitve v predlogu direktive še odprte, bi bilo pred oblikovanjem in sprejetjem njenega končnega besedila preuranjeno pristopiti k celoviti prenovi sistema, kar je s tem povezano seveda tudi oblikovanje centralizirane evidence in seveda umestitvi tega centralnega organa. Vrhovno državno tožilstvo je med drugim v poročilu navedlo, da bi bil delež zavrženj ovadb nižji, če bi se dekriminalizirala bagatelna kazniva dejanja, majhne tatvine, zatajitve. V zvezi s tem oziroma njihovo opredelitvijo za prekrške velja izpostaviti izrazito negativne izkušnje več tujih držav, tako iz kontinentalnega kot anglo-saksonskega pravnega okolja, tudi sosednje države, pri katerih je nedomišljena dekriminalizacija vodila do resnih kršitev javnega reda in povečanja tovrstnih kaznivih dejanj, s čimer je bila povzročena resna škoda kazensko pravnemu sistemu. Opredelitev nekaterih kaznivih dejanj za prekrške bi sicer razbremenila državna tožilstva in posledično tudi sodišča, vendar pa bi dodatno obremenila policijo, torej sama po sebi ne bi vodila k sistemski rešitvi problema, poleg tega pa še izpostavljam, da je vprašljivo, kje določiti mejo med prekrškom in kaznivim dejanjem tudi z vidika oškodovancev. Tatvina določene vrednosti glede na socialni položaj oškodovanca lahko za nekoga predstavlja bagatelo, za nekoga drugega pa mesečni dohodek.

Mogoče še omenim glede posledice dviga zagrožene kazni za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, na katero je bilo opozorjeno. Na ministrstvu proučujemo možnost, da bi v letošnji noveli Kazenskega zakonika kazni po tretjem, petem in šestem odstavku 308. člena KZ-1, ki so bile strožje določene zadaj z novelo KZ-1G na predlog Državnega sveta vrnili na raven pred novelo, ampak kot rečeno, o tem potekajo pogovori. Prav tako se na ministrstvu zavedamo problematike organiziranega kriminala, združb. Strinjamo se z oceno vrhovnega državnega, generalnega državnega tožilca, da se nam lahko zgodi v bližnji prihodnosti, da bo to nacionalna grožnja, če pogledamo države članice EU, tako da tukaj nas vse skupaj čaka res zahtevna naloga.

Prav tako bi namenila par besed plačnemu položaju tožilcev in seveda tudi sodnikov. Vlada se intenzivno trudi na tem področju. Potekajo intenzivni pogovori na Ministrstvu za javno upravo. Sama kot predstavnica Ministrstva za pravosodje, v imenu ministrice sem udeležena v teh pogovorih in menim, da bomo prišli do dogovora, ki bo motiviral mlade ljudi, da se bodo v večji meri odločali za poklic državnega tožilca in seveda tudi sodnika.

Glede ostalega se bom še mogoče opredelila, ko bodo poročila specializiranega tožilstva in posebnega oddelka. Ministrstvo ponovno pozdravlja, da je Državnotožilska organizacija v letu 2022 zaključila uspešno in stabilno in si bo tudi v prihodnje prizadevalo za dobro in uspešno sodelovanje z državnim tožilstvom.

Hvala za besedo.

Hvala lepa. Besedo dajem še predstavnici Državnega sveta, gospe Potočan.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo.

Torej lep pozdrav tudi z moje strani vsem danes navzočim.

Komisija za državno ureditev se je na svoji 7. seji seznanila s skupnim poročilom. Podali smo pisno mnenje. Jaz bi jih samo predstavila nekaj kratkih poudarkov, glede česar je bilo danes tudi že nekaj govora.

Najprej smo izrazili zadovoljstvo, da je na državnih tožilstvih v primerjavi s prejšnjimi leti se popravilo materialno stanje in opremljenost z informacijsko tehnologijo. V prejšnjih letih smo vedno pri poročilih poslušali tudi to težavo, zato nas res veseli, da je to se izboljšalo. Izrazili pa smo zaskrbljenost glede opozoril v vedno manjšem zanimanju za delo v državnotožilskih vrstah in strokovnih vrstah sodelavcev na državnih tožilstvih. To je gotovo vprašanje, ki ga je potrebno nasloviti in se zahvaljujem tudi za pojasnila Ministrstva za pravosodje glede aktivnosti, ki bodo šle v tej smeri. Vsekakor pa je nujno izboljšati vrednotenje dela za večje zanimanje kadra in pa seveda tudi poskrbeti za ugled in sploh vrednotenje poklica v javnosti. Hkrati smo obravnavali torej tudi problematiko ravno tako s kadrovskega področja, in sicer težave v starostni strukturi državnih tožilcev, kajti podatki pravijo, da je bilo konec leta 2022 10 državnih tožilcev v starosti med 65 in 70 let in 55 državnih tožilcev med 55 in 65 let, kar pomeni, da bo velik delež državnih tožilcev, ki razpolagajo z največ izkušnjami, kmalu se upokojil. In gre za kader, ki ga v kratkem času ne bo mogoče nadomestiti, zato je tudi v tej luči potrebno pač posvetiti vso pozornost reševanju kadrovskih težav. Torej, kot je bilo pojasnjeno na naši komisiji, so primanjkljaji državnih tožilcev na vseh tožilstvih, nekako najbolj pa se to opazi v Ljubljani, kjer je tudi seveda največja fluktuacija in kjer je tudi največ kadra, tako da vsekakor se nam je zdelo, da je to eno vprašanj, ki bo potrebno mu posvetiti vso pozornost. Sicer pa smo se, kot sem rekla, seznanili s poročilom in ga ustrezno ovrednotili.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Pričenjamo z razpravo. Besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo, želi kdo razpravljati? Mag. Kaloh, izvolite.

Predsednica, hvala lepa, tokrat s te strani omizja kot očitno prvi razpravljavec.

Jaz bi se tudi želel zahvaliti vsem štirim, vsem štirim predhodnikom, ki so nam predstavili poročilo. Zdaj najprej bi se želel dotakniti tudi jaz sam nekih statističnih podatkov, ki izhajajo iz tega skupnega poročila za poročeno leto 2022. Zdaj najprej, spoštovani gospod Šketa, vi ste ga lepo, tako kot vedno, koncizno predstavili. Zddaj sklicevanje na postcovidno obdobje pri učinkovitosti dela tožilcev, nekako ga lahko vzamemo v zakup za prvo polovico leta 2022, potem pa so bolj ali manj vsi ukrepi nekako izvodeneli, se pravi, niso bili več potrebni. Tako da jaz upam, no, da leto obsorej, da več te mantre glede covidnega obdobja, govorim seveda za vašo državno tožilsko organizacijo, jaz vem, da tudi v preteklem letu do konca leta so zdravstveni delavci še kako delali, še do nedavnega v UKC Mariboru smo mogli tudi obiskovalci, ko smo šli k svojcem, nositi zaščitne maske, ampak v kontekstu vašega dela pa mislim, da za prvo polovico nekako razumljivo, da tudi navajate to, za drugo polovico leta pa morebiti malo manj. Zdaj, kot ste sami dejali, za malenkost je bil pripad ovadb v leto 2022 malenkost večji, 0,4 odstotne točke kot v letu 2021. Zdaj, ko ste govorili o clearance rateu, če ga zelo v pogovornem prevodu rečemo kot stopnjo čiščenja, da ste na državnih tožilcih rešili skupno 285 ovadb manj, to potem rezultira v 98,8 % stopnji obvladovanja pripada, se pravi, recimo, da to zmanjševanje učinkovitosti, kot rečeno, na polovico leta posledica epidemije, kot tisto, racionalni razlogi, ne, pa se velja strinjati z vami, kadar je rak rana, se pravi, tožilske organizacije in pa seveda tudi verjetno so bile kakšne bolniške in tako dalje. Zdaj, kot smo ugotavljali iz besed poročevalcev, največji pripad, skoraj tretjina vseh ovadb, ne, odpade na tožilstvo v Ljubljani, 31,6 je ta stopnja, sledi celjsko okrožno sodišče 13,5 in pa mariborsko okrožno državno tožilstvo z 12 %, ne. Ta tri tožilstva torej delajo glede celotnega pripada v državi več kot polovico, ne, vseh zadev, natančneje 57, 1 %. Zdaj nižja stopnja obvladovanja pripada pri ljubljanskem, celjskem in pa novomeškem tožilstvu, kazalniki, ne, kažejo, da se bodo ob predpostavki enakega kopičenja oziroma pripada zadev še dalje kopičile nerešene zadeve, to se pravi, bo nek dodaten premislek potrebno sprejeti, kaj storiti, da temu vendarle ne bi bilo tako v kontekstu kadrovskega primanjkljaja in, ne, vis a vis nedoseganja pričakovanih rezultatov, ne, se strinjamo, ne. Zdaj, če imate v na okrožnem državnem tožilstvu zgolj 75,8, predvsem na zasedenost v Celju 83,3 %, je to zaskrbljujoče in je tukaj vaša bojazen čisto na mestu. Zdaj, kot je spoštovana državna sekretarka dejala, sem si zapisal, 17 od 117 zadev je v teku, se pravi v kontekstu postopka imenovanj na ljubljanskem tožilstvu, 4 na celjskem, 2 na novomeškem ter 3 na kranjskem. Zdaj jaz vseeno ocenjujem, da zdaj, kot se je državna sekretarka izrazila, zdaj tudi s temi imenovanji, če se bodo v doglednem času zgodili, tožilstvo ne bo moglo zadihati s polnimi pljuči, ker še vseeno po vaši uredbi, ki ste jo izpostavili, ki ste jo izpostavili … Samo malo. Da je v tem trenutku, v tem trenutku je 213 tožilcev, po uredbi naj jih je bilo 268, da bi ta pljuča lahko polno zadihala, zdaj, se pravi, kljub tem dodatnim, dodatnim postopkom, se pravi, 26 je teh postopkov v teku za imenovanje, se pravi, ne, še bo zgolj eno pljučno krilo, če sem še jaz malo figurativen, zadihalo na 239, tožilci bo vseeno boljše delati, še vedno pa bo iz slabih 30, natančneje 29 manjkalo. Zdaj smo pa bolj pri vprašanju same vaše proaktivnosti, ne, s privabljanjem dobrega tožilskega kadra. Mene veseli, da sodelujete z vsemi tremi pravnimi fakultetami, tudi mogoče na kakšnem kariernem sejmu bi se veljalo predstaviti, kot to dela vojska pa policija, to mislim, da sem že v preteklih letih na to opozoril. Vendarle pa iz poročila, iz poročila izhaja, da pa vendarle imamo, če mi dovolite, da si sposodim termin iz gospodarskega miljéja, imamo nekaj tožilskega zelja, ne, vi sami ste jih navedli, se pravi, da je tožilstvo v Murski Soboti obvladovanje pripada v enem letu dvignilo s 95,8 % na 109,5 %, tožilstvo v na Krškem je 101,9 % na 107,2 % in pa v Slovenj Gradcu, Korošci tudi izgleda, so zelo ekspeditivni, so dvignili to procentažo na 145,8, ne, in s tem tudi posledično vztrajno zmanjšujejo nerešene zadeve. Zdaj, če zdaj, gospod Šketa, ti delujejo zdaj na etični pogon, kapo dol, da imamo tudi take tožilce, da jih na ta manko v plači to toliko ne prizadene, da lahko delajo, pa tudi verjetno tam ni takšnega kadrovskega manka, predvidevam, ne. Zdaj, jaz kot predstavnik ljudstva sočustvujem tukaj z vami. Glede na to, da tožilstvo spada v izvršilno vejo oblasti, vsaj po mnenjih, določenih judikatih Ustavnega sodišča, da ste dejali, da se s prvim julijem ne boste najslabše plačana v smislu strokovnosti tožilcev na Balkanu organizacija, to je seveda zaskrbljujoče, da nas, da nas po dohodkih tožilcev uvrščamo tja. Jaz upam, da vas aktualna oblast, tudi na vaši levi, tudi predstavnica z Ministrstva za pravosodje nekako ne bo spet peljala žejne čez vodo in da se bo to resnično ta plačilna reforma z morebitnim posameznim plačnim stebrom tudi za vas, da boste prišli do nekih dostojnih plač. Ker v začetku leta, smo videli, ste bili na nek način izigrani s tem happy endom, ki je bil plasiran s strani samega premierja, tako da tako se z vami ne dela, ne na tako lahkoten način, pa potem se pa za leto dni te obljube premaknejo, zdaj seveda, če se bo kaj zgodilo na tem področju. Zdaj, ko ste govorili, ko ste govorili o trajanjih postopka od prejema ovadbe do zavrženja, vidimo, da se je povečalo število rešenih zadev do 30 dni, vendar je še vedno preveliko število ovadb za zadeve iz okrajne pristojnosti zavrženih šele po 120 dneh, torej gre za 3,8 % vseh zadev okrajne pristojnosti. Pri več kot 50 % ovadb je do zavrženja prišlo v času nad 120 dni, ne, zdaj razlog spet kadrovska okrnjenost in pa neformalna preiskovalna dejanja policije pri deležu ovadb v okrožnih zadevah, v katerih je bilo v trajanju nad 120 dni, vložena zahteva za preiskavo 34,1 % in delež ovadb v okrajnih zadevah, v katerih so bili v trajanju nad 120 dni, opravljena posamezna preiskovalna dejanja 40,3 %, je to še vedno precejšnja, ne, procentaža, kar je seveda verjetno posledica dolžine trajanja predkazenskega postopka, v katerega so vključeni seveda tudi organi odkrivanja in je, ne, iskati potrebno rešitve v konsenzu z njimi.

Zdaj, kaj smo še pa opazili, ne? Tukaj Vlade, sicer prejšnje Vlade, se pravi tretje Vlade, Janeza Janše ni nekdo od deležnikov pohvalil, čeprav tam pri državnem tožilskem svetu je gospod Lučovnik prej malo uperil prst kritike, bojda selektivno neodločanje Vlade o podanih predlogih, to še bom malce kasneje elaboriral. Zdaj, kar se tiče znižanja deleža obtoženih, predlog vloženih na 30 dni po prejemu spisa, izkazuje hitrejše poslovanje, enako tudi pregled vloženih obtožnic po koncu preiskave, kjer se je delež v časovnem segmentu nad 30 dni med leti 2020 in 2021 zmanjšal za 19,3 %, z letom 2022 pa še za dodatnih 6,2 %, večinoma na račun zvišanja deleža, zvišanja deleža vloženih obtožnih aktov, vloženih znotraj roka 16 do 30 dni, znaša 11,1 %, ne. Slednje je moč pripisati tudi uveljavitve novele ZKP v letu 2021, ki je določila tridesetdnevni rok za vložitev obtožnice, v nasprotnem primeru pa seveda obvezno pisno obveščanje vodje državnega tožilstva oziroma na Vrhovno državno tožilstvo. Se pravi, tukaj bi veljalo, ne, ta zakonodajni podjem pohvaliti, da tudi prejšnja Vlada je za nekaj zaslužna tudi na področju te bolj tekočega delovanja državnotožilske organizacije. In zdaj, če se vrnem na tisto kritiko, ki jo je gospod Lučovnik pač zapisal v tem mnenju, ki smo ga prebrali, ne, zdaj, da pač je pri prejšnji Vladi bilo selektivno neodločanje Vlade Republike Slovenije po danih predlogih in da naj bi se bojda s tem zmanjševala pravna varnost v Republiki Sloveniji in tako dalje. Zdaj, jaz mislim, z vsem dolžnim spoštovanjem seveda do gospoda Lučovnika, da ta ocena nekako ni korektna, tudi na nek način ni resnična. Jaz ocenjujem, da ni bilo prav nobene blokade takrat pri imenovanju tožilcev, je pa res, ne, da Vlada Republike Slovenije, pa naj gre za vsakokratno vlado, pa je to desnosredinska, levosredinska, svobodna, kakorkoli, ne more biti na nek način samo neki poštar, ne, da tudi Državno tožilski svet si tukaj mora nastaviti ogledalo predvsem v kontekstu preverjanja izpolnjevanja pogojev, če želite, za imenovanje res strokovnega kadra, ki se ga potem imenuje. Zdaj gospod Šketa je tudi govoril vis a vis njihovega dela o kvalitativnosti sojenja, ne. Tukaj je res ta podatek, da na prvi stopnji je bilo, mislim, da je gospod Šketa je rekel, 44 % uspešnih izpodbijanj sodb, kar je seveda za pohvaliti. Glejte, kritika, ko je, je upravičena, pa tudi pohvala, ne, je na mestu, ne, tudi če prihaja iz opozicijskih ali pa zlasti, če prihaja iz opozicijskih vrst, ne, ker to vendarle dokazuje, da tožilci delujejo, delujejo strokovno, z argumenti, ki potem prevagajo v prid njihovih in njihovih odločitev. Je pa res, da jaz se pa čisto tako vprašam, ne, kot predstavnik ljudstva, ki gledam recimo prek medijskih poročanj, ko gre za politično izpostavljene osebe, ne vem, kot je recimo denimo ljubljanski župan Zoran Janković, ne, da pa je skoraj vedno tožilstvo praviloma nemočno, ne, nemočno, tako pri dokazovanju nezakonitosti domnevnih seveda, kot pri kasnejšem izpodbijanju sodb. Tukaj pa pogrešamo to mogoče malo, kako bi rekel, večjo vnemo, ne, ker vedno vidimo potem tisti nasmeh, pa skoraj dvomim, da pri množini zadev, ne, da pač tožilci nikakor ne uspejo potem na sodišču. Ampak potem je to že v domeni sodstva seveda, da smo si na jasnem, ne. Zdaj, kar se tiče same ekspeditivnosti tožilstva, kot smo prej rekli, imamo tožilske gazele, zdaj je bilo že nekaj ovadb vloženih v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanjami z zvezi z nezakonito gradnjo povezovalnega kanala C0, ne. Jaz tu srčno upam, da bomo imeli tudi, da bo vzniknila kakšna tožilska gazela, ki bo hitro sprocesirala postopke, pa ne glede na to, kako se bo potem dalje zadeva razvijala, ne, pa, da bo to potem obstalo v nekem predalu, pa da ne bo sploh nič iz tega. Veseli me, da je spoštovani gospod Šketa tudi sam obzerviral drastično povečanje sprevajalcev čez mejo, predvsem seveda čez našo južno mejo. Glejte, mi smo zdaj res pa postali država, kje, kjer je ta welcome politika res v nebo vpijoča. Zdaj dva dneva nazaj sta se naš premier, ne Golob, pa avstrijski kancler Nehammer pogovarjala na to temo. Zdaj naš premier, sicer pa to govorim zaradi tega, ker je prej gospod Šketa sam dejal, da pričakuje od deležnikov iz oblastne strukture neko, ne vem, širšo pomoč v tem kontekstu, da on ne vidi te problematike, po drugi strani pa Avstrijci, glejte, oni imajo jasne statistične podatke, da več kot, mislim, da več kot 100 tisoč je teh prosilcev za azil in tam njihov kancler brez problema pove, da gre za večinoma nezakonite migrante, ki so šli čez vrsto varnih držav, ampak Avstrija jih pač na tak lahkoten način ne bo sprejemala v svojo sredo. Tako da tukaj podiranje od ograje na južni meji in ta veliko politika seveda potem tudi vaše delo, spoštovani generalni državni tožilec, otežuje, ker kot ste dejali, sedijo tožilci potem na teh pripornih narokih, tako da tukaj mogoče tudi poleg naslavljanja plačnega manka tudi mogoče bolj intenzivno naslavljate na oblastnike, ne, ste v skupni izvršilni veji, da mogoče pa vendarle premislijo svoje početje v smislu azilne zakonodaje.

Naj še zaključim v tem delu. Bil sem tudi pozoren, da je gospod Šketa v tem delu tudi opazil drastičen porast trgovine z drogo. Glejte, to je, mislim, uničujejo droga seveda družine, družbo kot tako, zdaj govorimo že, da je nacionalna varnost v Sloveniji zaradi tega ogrožena. To so seveda zelo, zelo zaskrbljujoči trendi in pa jaz mislim, da vloga tožilcev v sistemu kazenskega pregona, da je tukaj skrajno, skrajno resna, da resno obravnavajo ta kazniva dejanja. Zdaj, jaz sem si sicer z eno drugo sejo Odbora za zdravstvo, ko smo obravnavali nacionalni program za preprečevanje drog v obdobju 2023-2030, en članek pri razpravi pribočil, se pravi Ne kupuj drog na Metelkovi. Glejte, to je v bistvu ne samo za tožilce, tudi za širšo strokovno javnost, ki nas spremlja, od policije, pomemben podatek, da samo v tem letu v tem leglu, ne, drog in, če želite, tudi kriminalitete sredi osrčja Ljubljane je bilo po statistiki 94 kaznivih dejanj s tega področja. In kot je gospod Šketa ugotavljal, da tukaj so te kriminalne združbe vedno bolj, ne, brezkompromisne, vedno bolj razčlovečene in bodo za dosego svojega cilja naredili marsikaj in pri tem tudi uničili kakšno življenje brez problema. V končni fazi smo ravno imeli tudi v zaskrbljujoči lanskoletni blamaži, ne, na Specializiranem državnem tožilstvu, ko so odtekali podatki do slovenske veje kavaškega klana, ne, tudi ti kriminalci so delovali na področju s prepovedanimi drogami. Se pravi, Slovenija seveda kot tranzitna država ni imuna na ta pojav, zato je tu mogoče skrben premislek, da bi se mogoče kaj iz kaznivih dejanj prelilo v prekrške, se pravi, da bi se tretiralo kot prekrškovne postopke, to res s tresočo roko to delate, če že mislite, ne. Tu po mojem bi bilo treba zakonodajo še zaostriti v Ljubljani, poleg organiziranih kriminalnih združb, ne. Pa če se zdaj vrnem na skok nazaj na te ilegalne migracije, tako, seveda to ni pisala Demokracija ali pa domovina, to Mladina poroča, ne, se pravi, je tukaj v tem segmentu, gre verjeti, da gre predvsem za nezakonite migrante, ki se vključujejo v trgovino z drogami, ker seveda drugega nič ne morejo delati, ne. Pa ne govorim zdaj iz tega vidika, ko smo govorili, koliko bo tu atomskih fizikov po zdravnikov, ampak dejansko gre za populacijo, ki pač nekih veščin ni očitno pridobila v teh deželah, iz katerih izhaja in se pač potem žal ukvarjajo s prekupčevanjem drog, kriminalne združbe pa to seveda s pridom izkorišča, tako da me veseli, da tožilci z zaskrbljenostjo to področje opazujejo. Uvodoma toliko.

Hvala.