9. nujna seja

Odbor za pravosodje

22. 6. 2023

Transkript seje

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 9. nujno sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, mag. Meira Hot, ki bo odsotna do 10.30 ure, sicer pa poslanca Milana Jakopoviča nadomešča poslanka Nataša Sukič, poslanko Andrejo Kert pa poslanec Lenart Žavbi. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE URESNIČEVANJE PRAVICE DO POŠTENEGA SOJENJA IN NADZORA NAD POSLOVANJEM SODIŠČ.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora smo prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje Odbora za pravosodje z dne 12. 6. 2023. Na sejo so bili na predlog SDS vabljeni v imenu predlagatelja zahteve mag. Kaloh, potem pa nekdanji ustavni sodnik, profesor dr. Ernest Petrič, vrhovni sodnik Jan Zobec oziroma tukaj piše Vrhovno sodišče. Mislim, da ste vi tukaj v svojem imenu, seveda kot predstavnik? / medsebojno pogovarjanj/ Samo trenutek, oprostite. Prosim vas, kaj pa je sedaj to? Potem pa Sodni svet, predsednik Vladimir Horvat, Vrhovno sodišče predsednik Miodrag Đorđević, ki se je opravi opravičil in so tukaj predstavniki Vrhovnega sodišča, potem pa še predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se je prav tako opravičil, Ministrstva za pravosodje, ustavni pravnik dr. Miro Cerar, ki je svojo odsotnost upravičil, ter Služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč, vodja mag. Ana Testen.

Prehajamo na obravnavo. Jaz bom zdaj tukaj že uvodoma prosila, da so razprave in podajanje stališč poslancev in ostalih prisotnih strnjene nekako na pet minut, prosim vsebinsko, bom rekla, zbrane.

Tako da, želi besedo poslanec mag Kaloh, kot predstavnik predlagatelja.

Izvolite.

Predsednica, hvala lepa za uvodno besedo.

Spoštovani poslanci in poslanke, spoštovana pravosodna ministrica Švarc Pipan, spoštovana gospa Testene, vodja Službe za nadzor poslovanja sodišč, spoštovana gospa Brecelj je z nami, z Vrhovnega sodišča, spoštovani gospod Zobec. Mene veseli, da je gospod Zobec z nami, da bo v svojem imenu predstavil poglede na to tematiko in od vabljenih mislim, da je to vse, tako da prav lep pozdrav vsem.

Danes je bila torej sklicana nujna seja Odbora za pravosodje z obravnavo naslednje točke - Uresničevanje pravice do poštenega sojenja in nadzora nad poslovanjem sodišč.

Zdaj, dovolite mi, da uvodoma povem, da smo zasledili kar nekaj medijskega šuma, potem ko je seveda Služba za nadzor letos pripravila letno poročilo. Vodja, Ana Testen je v uvodni misli citirala starogrškega misleca Heraklita. Mene veseli, da iz sodniških vrst prihajajo tudi intelektualci, da tako rečem, in navajam. Heraklit je povedal, vedeti je treba, da je vojna splošen pojav, da je pravo prepir, in da se vse dogaja po prepiru in po potrebi. V opombah je seveda na to pojasnila, da v vlogi vojne kot splošnega pojava vidi sodne zaostanke, in da se je potrebno zoperstaviti vzdrževanju tega pojava. Zdaj, po mojem neko intelektualno izražanje ne sme biti problem tudi v sodnem miljeju, problem pa so seveda, na eni strani sodni zaostanki, neupravičena zastaranja in dodeljevanje sodnih spisov mimo sodnega reda. To pa so, glejte, akutni problemi.

Po seznanitvi Sodnega sveta z letnim poročilom Službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč, so se pa tudi v javnosti po drugi strani pojavili očitki Ministrstva za pravosodje, imejmo enake vatle zdaj za obojne deležnike, da naj bi, v navednicah, sodna inšpekcija, kot so nekako slabšalno poimenovali službo, da naj bi se začela opredeljevati do zadev, ki naj ne bi bile v njeni pristojnosti oziroma, ki naj bi celo posegala v sodniško neodvisnost in naj bi ob tem presegli svoja pooblastila.

Zdaj gospoda Marjana Pogačnika, predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča, danes ni z nami, da bi še on pojasnil svoje poglede oziroma te očitke utemeljil. Verjamem pa, da bomo slišali relevantna pojasnila s strani ekipe iz Ministrstva za pravosodje na te očitke. Resnici na ljubo ugotavljam, da so sodniki nekako tej službi nasprotovali že od samega začetka, govorili so, da je premalo varovalk pri njihovem delovanju, niti niso bili zadovoljni z zakonskim določilom, da so v bistvu iz svojih vrst delegirali v službo, da rečem, najprej dodelili sodnika, vse to jih je motilo. Zdaj v danem trenutku je to gospa Testen, ki je danes z nami, mi verjamemo, da je ona seznanjena s pravno podlago na osnovi katere deluje omenjena služba, zdaj samo zaradi javnosti povemo, da v 65.a členu Zakona o sodiščih, je določena tako pravna podlaga ter pristojnosti in delovanja službe, določen tudi način njenega delovanja, zakonsko obveznost službe pa seveda je, da o ugotovitvah nadzora pripravi poročilo in ga pošlje predsedniku sodišča, kjer je bil opravljen predmetni nadzor. Poročilo sme predsedniku sodišča predlagati, da odpravi nezakonitosti ali izvede druge potrebne ukrepe, od njega pa sme tudi zahtevati, da v skladu z 71.c členom Zakona o sodiščih preveri ugotovitve nadzora in sprejme ustrezne ukrepe. Ministru za pravosodje lahko predlaga, da v skladu z Zakonom o sodiščih in z Zakonom o sodniški službi izvede nadaljnje ukrepe, letni razpored sodnikov in pravila o dodeljevanju zadev so podrobneje določene v drugem poglavju sodnega reda. Gre za pravni akt, seveda, ki je po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča ga potem izda sam minister za pravosodje. Zdaj, kot smo ugotavljali, je odprto ostalo vprašanje, ki ga je tudi Služba za nadzor detektirala, to je, zakaj Vrhovno sodišče še vedno ni sprejelo navodil za učinkovito izvajanje sodne uprave, ki je pač sestavni del meril za kakovost dela sodišč - govorim seveda v povezavi s prvim odstavkom 60. člena Zakona o sodiščih, s čimer se lahko strinjamo s piscem tega poročila, da je pa izvršilna veja oblasti v tem delu torej delno seveda onemogočena, da izvaja svojo nalogo v sistemu zavor in ravnovesij.

Zdaj dalje. Kot predlagatelj ugotavljam, da kršitev načela naravnega sodnika ni edina grožnja neodvisnosti sodstva, neodvisnem odločanju sodnikov ter pravni državi in ugledu sodstva v javnosti. Tudi smo bili seznanjeni z okoliščinami, tudi seveda iz javnih poroča, da se že včasih celo v naprej ve, kako bo posamezni sodnik odločil in potem, ko se pogleda nazaj, da v precejšnjem številu preteklih zadev, potem dejansko javnost ugotovi, da je sodnik zares odloča tako kot je bilo nekako pričakovano. Pred leti je v javnosti odmeval primer, tudi del današnjega gradiva spodaj pri alinejah, ko je ljubljanski odvetnik Radovan Cerjak opozoril na precej sporno dodeljevanje zadev na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pa tudi na zelo čudno okoliščino, da so nekateri sodno odločitev poznali že pred tem, ko je sama sodba bila odpravljena s sodišča in vročena strankam v postopku. Javno, takrat je, mislim, da celo odvetnik Cerja tiskovno konferenco na to temo, je bila takrat kar o tem razburkana javnost, tako širša kot v pravosodnem sistemu.

Zdaj tudi del tega sklica nujne seje je tudi položaj, ki so nevarni, ko se na sodnike v zvezi z njihovim odločanjem pritiska na različne načine. Pritiski na sodnike kako naj v posamezni zadevi odločijo, so v zadnjem času bili celo tako hudi, da so opozarjali sodniki že sami. Zdaj, vsi smo gledali to nesrečno odisejado Ustavnega sodišča via Sklep o odpravi začasnega zadržanja izvajanja dela novele Zakona o RTV Slovenija, vsi smo potem prebrali to odklonilno ločeno mnenje sodnika doktor Roka Svetliča, ko smo prebrali…

Gospod Kaloh, tukaj vas pa opozarjam o odprtih zadevah se na tej seji ne bo razpravljalo. Nimamo te pravice in prosim to, da se tega dosledno danes vsi držimo. O odprtih zadevah, ki so v teku, se ne bo razpravljalo na seji Odbora za pravosodje v Državnem zboru.

Predsednica, razumem vaš pomislek, ampak to je bilo vse v medijih, pa gre za sklep ne gre za sodno odločitev.

Mi nismo mediji, pač pa smo zakonodajno telo in tukaj odločam jaz in o tem se tukaj ne bo razpravljalo, ker bomo dosledno spoštovali Ustavo in načela neodvisnosti. Tega se prosim držite!

V bistvu se strinjam, ampak ta pasus, ki potem odgovori, saj to je bilo javno objavljeno, saj ne bomo zdaj posegali v morebitno odločitev, ki je sicer zamaknjena v tako prihodnost, da se bodo verjetno še menjali ustavni sodniki, o tem seveda ne bomo govorili, govorim zgolj o sklepu. Kaj je Svetlič takrat povedal v kontekstu teh pritiskov? Predstavniki izvršilne zakonodajne oblasti so sprva večkrat javno izrazili pričakovanje, da bo Ustavno sodišče odločilo hitro. To smo javno brali vsi.

Izrekam vam prvi opomin, gospod Kaloh, zato, ker se ne držite teme, ki je danes tu. Ne dovolim razpravljanja o odprtih sodnih postopkih. Tako. Izdajam vam prvi opomin.

Predsednica, če si vi niste prebrali zahteve, glejte, vam bom zdaj citiral iz zahteve, na drugi strani na vrhu, glejte kaj piše: »Še bolj nevarni so položaji, ko se na sodnike v zvezi z njihovim odločanjem o posameznih zadevah pritiska na različne načine. Pritiski na sodnike, kako naj v posamezni zadevi odločijo so v zadnjem času tako hudi, da nanje opozarjajo že kar sodniki sami.« - se pravi, to je del današnje zahteve za sklic.

Lahko je del današnje zadeve za sklic, lahko tukaj recimo razpravljamo o pritiskih v Patrii in podobno, o že zaključenih, tega je bilo mnogo mrcvarjenja sodnikov tudi v Državnem zboru. O teh zaprtih postopkih lahko razpravljamo, o odprtih pa ne.

Dovolite, da zdaj, da končam! In potem nadaljuje: »Če je tako javno izražanje pričakovanj zgolj malce nenavadno, saj se lahko postavi le na konec dolge vrste pričakovanj vseh tistih, ki čaka na odločitev Ustavnega sodišča, pa so v nadaljevanju sledile poteze, ki so Ustavno sodišče postavile v veliko zadrego.«

Zdaj, ne vem, kje ste vi zdaj našli, da mi posegamo v kakšne odprte postopke, če govorimo zgolj o tem, kako se naj bi domnevno pritiskalo na sodnike in potem zaključi, »Načelno velja, da obnašanje strank in taktične procesne poteze ne smejo vplivati na odločitev Ustavnega sodišča, toda ni mogoče spregledati, da so opisane razmere ustvarile dodatno breme. Zato bi bilo, če kdaj, v teh razmerah še posebej pomembno, da bi Ustavno sodišče sledilo svoji ustaljeni sodni presoji.«

To je konec navedka. Tako da, zdaj upam, zakaj je zdaj te turbulence pa intervencije, če je dejansko ta pasus bil tudi v sami zahtevi za sklic te nujne seje.

Zdaj, za zaključek, da potem dobijo predstavniki in vabljeni besedo. Po moji oceni, ne glede na ta začetek, sicer neka folklora, no, ko imamo take, bi rekel, malo moteče seje za koalicijo, jaz ocenjujem, da polovico tega leta pravosodje končuje dejansko zelo turbulentno. Na eni strani imamo situacijo sodnih zaostankov, ki so jih tudi, bila del gradiva iz službe za nadzor poslovanja sodišč. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani, so recimo sodniki morali poročati v najstarejših dvajsetih zadevah. Zdaj, po nekaterih informacijah se te zadeve vlečejo že več kot 5 let. Če je problem v tem, da jih tudi sodniki v rednem sodstvu ne znajo rešiti, kot če preskočimo na Ustavno sodišče, tudi tam očitno ne znajo stvari reševati, je to še ena alarmantna situacija, po mnenju predlagateljev.

Po drugi strani pa imamo situacijo in zdaj, predsednica, zaključujem, da podčrtam to, kar sem hotel povedati, ko se pred očmi celotne slovenske javnosti, kajne, se je Ustavno sodišče dejansko samo ukinilo v tem primeru, kajne, zdaj eni slavite osvoboditev v navednicah RTV-ja, pravniki pa opozarjajo na popoln poraz pravne države in seveda na razgradnjo Ustavnega sodišča…