Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Na podlagi pooblastila bom današnjo sejo odbora vodila kot podpredsednica odbora. Pričenjam 11. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Meira Hot in Andrej Hoivik.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov, predlogov za razširitev oziroma umik predlagane točke, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRENOSU POSTOPKOV V KAZENSKIH ZADEVAH.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 23. 6. 2023 posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k tej točki vabljeni: gospod državni sekretar z Ministrstva za pravosodje, dr. Igor Šoltes.

Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje dr. Igorju Šoltesu.

Izvolite besedo.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Torej na današnji seji se bomo opredelili do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu postopkov v kazenskih zadevah. Komisija je že spomladi letos predstavila predlog uredbe o prenosu postopkov v kazenskih zadevah. Gre za enega zadnjih področij sodelovanja med državami članicami EU v kazenskih zadevah, ki še ni v celoti urejeno, zaradi česar države članice uporabljamo različne pravne podlage pri odstopu in prevzemu kazenskega pregona. Torej ta predlagana uredba odpravlja sedanji razdrobljen pravni okvir na tem področju in bo vzpostavila enotne kriterije in pravila v primerih, ko se kazenski postopek za isto ravnanje vzporedno vodi v več državah članicah EU ali ko je glede na okoliščine posameznega primera za uspešno izvedbo postopka potreben njegov prenos v drugo državo članico. Prenos postopkov bo možen za vsa kazniva dejanja v vseh fazah kazenskega postopka na podlagi ocene organa prosilca, da bi jih postopek lažje izvedel v drugi državi članici. Organu prosilca je prepuščena odločitev ali bo posameznemu primeru zaprosil za prenos postopka, zaprošeni organ pa bo zaprosilo lahko zavrnil zgolj na podlagi vnaprej določenih zavrnitvenih razlogov, ki pa so dovolj široki, da bo prenos izveden zgolj, ko bo to utemeljeno z vidika učinkovitega in pravilnega izvajanja sodne oblasti. Posebna pozornost pa je namenjena pravicam osumljencev, obdolžencev in žrtev, česar do zdaj ni bilo, ki bodo imeli možnost o nameravanem prenosu izraziti svoje mnenje, zoper odločitev pa vložiti tudi pravno sredstvo. Ta učinkovitost inštrumenta bo zagotavljala tudi uporaba enotnega obrazca pri predaji oziroma pri predaji zaprosila za prenos postopka. Za komunikacijo med organi in prenos dokumentacije je predvidena vzpostavitev elektronskih kanalov, ta predlog pa tudi spodbuja sodelujoče organe k posvetovanju v vseh fazah postopka ob podpori Eurojusta in evropske pravosodne mreže.

Tako da Republika Slovenija cilje predloga pozdravlja in podpira. Hvala.

Hvala za besedo.

Prehajamo na razpravo. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Izvolite besedo, kolega Kaloh.

Hvala lepa.

Spoštovani kolegi, kolegice, spoštovani državni sekretar Šoltes, zainteresirana javnost, ki nas spremlja ob 8. zjutraj!

Zdaj, mi smo si prebrali to stališče Republike Slovenije v zvezi s to uredbo. Zdaj gospod Šoltes je rekel, da se pač Republika Slovenija strinja. Zdaj ta materija še bo v fazi pogajanj, še vedno tekla, se pravi, še ni končana, se pravi, jaz mislim, da boste tukaj na slovenski pogajalski strani še mogli izpostaviti kakšne zadeve, ki bomo jih tudi danes mi izpostavili. Zdaj, meni je bilo všeč, da ste prvo, ko ste rekli, da se zagotovi ustrezen procesni položaj žrtve, ste začeli z osumljenci, obdolženci in žrtvami, ne, ker v dikciji, v dikciji te uredbe so žrtve seveda postavljene tukaj na prvo mesto, potem osumljenci, potem obdolženci. Mi smo se spraševali, zdaj kazenske sankcije so primerljive v državah članicah EU, kako se bo to uskladilo. Zdaj, vi ste rekli, da se uredba nanaša na vsa kazniva dejanja v vseh fazah postopka. Zdaj, ali takšna rešitev po vašem pomeni poseg v krajevno veljavnost kazenskega procesnega prava, se pravi naše Republike Slovenije v kontekstu, v kontekstu seveda nadnacionalnega EU prava? To, gospod Šoltes, če nam še malo natančneje mogoče opredelite. Zdaj, mi smo tudi tukaj ugotovili, da bi se lahko v določenih zadevah postavil pod vprašaj temeljni postulat kazenskega procesnega prava, se pravi, da se s pomočjo načela materialne resnice storilec kaznivega dejanja odkrije, ustrezno obravnava in, če se ugotovi njegova krivda sorazmerno teži, načinu storitve kaznivega dejanja, tudi brez odlašanja da se obsodi takšen storilec. Če mislite, da v zvezi s pač iskanjem najprimernejše države članice, če se bo predkazenski in kazenski postopek v tem svojstvu zavlekel, ne, to verjetno bodo neki, neki postopki trajali v zvezi s tem. In pa seveda postavimo se v vlogo odvetnikov, se pravi branilcev storilcev kaznivih dejanj, da ne bodo želeli za storilca poiskati najugodnejšo državo v smislu tega, kar sem na začetku izpostavil, se pravi tam, kjer kazenske sankcije niso primerljive, ne vem, v smislu različnih kaznivih dejanj, od umorov, ne vem, posilstev. Kako, kako, na kak način se bo tu vzpostavili določeni varnostni parametri v smislu zaščite žrtve seveda? In nekako ravno, nekako ravno, kako vi razumete, kaj je v bistvu namen, namen sprejema te uredbe v nekem globalnem smislu? Se pravi, ne vem, razbremenitev žrtve, razbremenitev obdolženca, razbremenitev sodnega sistema posamezne države članice? Morda še to. In zdaj, imeli smo par primerov, nedavno smo imeli par primerov na področju Evropske unije, recimo v Grčiji smo videli tisto brutalno posilstvo in umor poljske, poljske državljanke s strani osebe, ki je sicer prihajala iz tretjih, iz tretje države. Se pravi, bo zdaj taki osebi sodili v Grčiji, ji bodo sodili na Poljski ali pa morebiti po tej uredbi bodo šli v kakšne bolj liberalne zgodbe, recimo v Skandinavijo, kjer bo žrtev morda še milejše obravnavana?

Tako da, spoštovani državni sekretar, mogoče na ta vprašanja še dodatna pojasnila. Ker jaz vseeno mislim, da ta uredba je, kar posega v našo nacionalno zakonodajo v smislu kazenskega procesnega prava, tako da mogoče še kakšna elaboracija z vaše strani.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospod Šoltes, izvolite.

Ja, pravzaprav to, kar sem tudi uvodoma že povedal. gre za namen ali pa cilji te uredbe so predvsem sodelovanje med državami članicami na področju kazenskih zadev, ker doslej je bilo to parcialno urejeno. S tem se odpira možnost, da lahko prosilec, kar je po eni strani lahko žrtev, tudi storilec, zaprosi za prenos ali pa za sojenje, izvedbo postopka v drugi državi. Zaprošeni organ, ne, pa ni vezan na to, seveda lahko zavrne, če to, kar ste sami rekli, če bi, če bi recimo ugotovil, da gre za izigravanje, da gre za podaljševanje postopkov, da gre na nek način za izogibanje pravilnemu, učinkovitemu sojenju. In lahko zavrne pa, kot sem rekel, na podlagi vnaprej določenih zavrnitvenih razlogov, ki pa so dovolj široki, da bo prenos izveden zgolj, ko bo to utemeljeno predvsem z vidika učinkovitega in pravilnega izvajanja sodne oblasti. Tako da to ni, kot rečeno, absolutna samovolja prosilcev ali pa odvetnikov, ki bi s tem želeli podaljševati postopek, ampak je to treba vedno presojati skozi stališča tudi pravnega reda oziroma pravnega interesa. Tisto, kar, zakaj je to pomembno ta uredba? Predvsem tudi zato, ker doslej tisti, ki so udeleženi v teh kaznivih dejanjih, glede prenosov sojenja v recimo drugo državo niso imeli pravnih sredstev, se pravi, se izrekati o, recimo, zdaj tukaj ne govorimo o izročitvah, ne, govorimo o recimo sojenju ali pa o izvedbi določenih postopkovnih dejanj, s tem, s to uredbo pa bodo imeli tudi možnost o nameravanem prenosu izraziti svoje mnenje, zoper odločitev pa bo možno vložiti tudi pravno sredstvo. Dejstvo pa je to, kar ste že sami pravilno ugotovili, da dejansko to lahko pomeni podaljšanje postopkov, kar je neizogibno, ampak, kot rečeno, cilj v prvi vrsti je zagotoviti sodelovanje med državami članicami in s tem omogočiti tudi prenos sojenja v ali pa prenos opravljanja katerihkoli procesnih dejanj v določenem kazenskem postopku iz ene v drugo državo. Gre predvsem za to, da se olajša ta komunikacija med, med organi v državami EU.

Hvala lepa, gospod Šoltes.

Želi še kdo razpravljati? (Da.)

Izvolite, gospod Grims.

Hvala za besedo.

Moram reči, da bolj ko tole poslušam, bolj sem prepričan, da je temu le treba ostro nasprotovati. Eden temeljnih principov v pravu je vedno bil krajevna pristojnost. Pri tem seveda so tukaj znotraj Evropske unije veliko večje razlike, kot se je morda iz uvodne predstavitve dalo sklepati, ne, ne toliko mogoče v sami črki zakona kot v pravni praksi. In to, kar ste zdajle posebej poudaril, da bo tudi pač obdolženec imel možnost pač dajati predloge, kam naj se prenese sojenje in pravnih sredstev in vsega ostalega, kar, mimogrede, lahko pomeni izjemno zavlačevanje postopka že samo po sebi, ne, drugo pa lahko bistveno vpliva tudi na pač ravnanje. Zakaj to govorim? Ker so razlike znotraj Evropske unije pri posameznih zadevah, zlasti takih, ki so kakorkoli pač obarvane z javnim pritiskom, izjemno različne. Če sem malo bolj konkreten, če nekdo recimo en migrant posili eno Poljakinjo in je sojenje na Poljskem, pa bo ona imela kakšne poškodbe, bo zelo verjetno dobil tako kazen, da se bo kadilo, ne, če že ne glih kakšen doživljenjski zapor pa zelo, zelo dolgo, vrsto let v zaporu. Če pa se ga Poljakinja ubrani, pa recimo, da ga pošprica in on pade pri tem pa se fino razbije, bo na Poljskem ona vsekakor pač obravnavana kot nekdo, ki je izvršil pač samoobrambo, da ne bom glih rekel, da bo proslavljena kot narodni heroj, ne. Obratno bo pa, če bo v kakšni drugi severni državi tamle, ne bom mogli preveč konkreten, ker bi moral kakšno Švedsko omeniti pa še koga, tam se pa lahko zgodi, da bo za posilstvo nekdo dobil nekaj sto ur pač družbeno koristnega dela, ženska, ki se bo branila, pa se bo pri tem on sam zvrnil pa poškodoval, bo pa obsojena na daljšo zaporno kazen. Taki primeri so bili, če ne verjamete, lahko preverite, jih imam lepo dokumentirane tudi sam, jih je na internetu, kolikor jih hočete. In dokler so take ogromne razlike med posameznimi državami v pravni praksi, v pristopu, v vsem, to lahko pride do, pripelje do velikih manipulacij in slabo vpliva na celoten postopek in tudi zniža celotno pravno varnost in siceršnjo varnost Evropske unije.

Zato temu predlogu vsekakor ostro nasprotujem.

Hvala lepa, gospod Grims.

Želi še kdo razpravljati? (Da.)

Kolega Darko Krajnc, izvolite besedo.

Hvala za besedo.

Poglejte, na to se je pa res treba odzvati. Jaz imam občutek, da nekateri tu zagovarjajo storilce ne žrtev, če že en del razprave poslušam. Jaz ne verjamem, da bo to postalo kot nek supermarket, ko se bo kar nekdo odločil, kam bo stvari preselil. Verjetno gre za zadeve, kjer so dvojne pristojnosti in če že izpostavljate določene primere, ne vem, zakaj vedno migrante in podobne stvari, so tudi problematične zadeve, ki ste jih izpostavili, ampak zakaj ne izpostavljate, da bi recimo tudi nekateri slovenski primeri bili v preteklosti, če bi imeli že to zadevo tako urejeno, rešeni drugače. Na primer sodba Patria, Balkanski bojevnik pa še kaka druga. Sam ne razumem več tega sveta. Včeraj sem prebral na primer, da v Franciji zbirajo sredstva za policaja, ki je ubil temnopoltega fanta, ja, in so zbrali več sredstev kot za žrtev. Ta svet res gre v eno narobe smer in jaz upam, da bomo tudi s takimi ureditvami pristojnosti zadeve bolje reševali. In če bi že lahko izbiral, jaz bi takoj izbral, da vse te naše tajkune sodimo v Islandiji. Na Islandiji bi bil marsikdo obsojen, ali pa v Nemčiji, pri nas pač ne, tako da upam, da se bo tudi kaj iz te pristojnosti mogoče za naše postopke pohitrilo. Verjetno ne bi dlje trajalo, jaz mislim, da bi celo bilo hitreje rešeno.