Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, cenjeni gostje!

Vse članice in člane odbora ter vse vabljene še enkrat lepo pozdravljam in pričenjam z 20. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Obveščam vas, da so nadomestni člani in članice odbora, s pooblastili sodelujejo: Sandro Gazinkovski nadomešča poslanka Jožica Derganc, Saro Žibrat nadomešča Katarino Štravs oziroma Katarino Štravs nadomešča Sara Žibrat, Martin Premk nadomešča Andrejo Živic, Evo Irgl nadomešča poslanec Rado Gladek in še eno nadomeščanje, poslanca Miha Kordiša nadomešča dr. Tatjana Greif.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog ukrepov za izboljšanje položaja oskrbovancev in zaposlenih v domovih za starejše.

Kot ste bili tudi obveščeni, vam je bilo po sklicu seje v sredo, 21. 6. 2023, poslan predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer, da se dnevni red današnje seje razširi z 2. točko, to je Predlog zakona o spremembi Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva.

Prehajamo torej na odločanje o predlogu za širitev z 2. točko. Želi svoja stališča o predlogu za razširitev predstaviti Vlada in poslanske skupine? (Ne.) V kolikor ne, prehajamo na odločanje o predlogu za širitev.

Glasujemo. Za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sprejeta razširitev kot obravnavana 2. nova točka.

Prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA OSKRBOVANCEV IN ZAPOSLENIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE.

Na sejo so bili vabljeni predlagatelj Poslanska skupina SDS in v imenu predlagatelja poslanka mag. Karmen Furman, minister za solidarno prihodnost, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, minister za zdravje, gospod Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Besedo dajem predstavnici predlagatelja za podrobno dopolnilno obrazložitev, poslanki mag. Karmen Furman.

Izvoli.

Ja, hvala lepa, predsedujoči za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu!

Zdaj, jaz bi uvodoma samo najprej želela povedati, da sem razočarana, da danes med nami tukaj ni tudi ministra, ki je pristojen za ureditev tega področja, namreč, ne glede na to, da je problematika zelo pereča, vedno, ko skličemo sejo, moram reči, da se minister ne odzove na naše pozive in da pač tukaj sicer v njegovem imenu sedi državni sekretar, bi pa vendarle pričakovali nekoliko bolj resen odziv ministra na to problematiko.

Pa da preidem na samo vsebino. Torej, verjetno vsi vemo, da razmere v domovih za starejše se močno zaostrujejo. Namreč, na eni strani je situacija s pomanjkanjem kadra eskalirala tako daleč, da številni domovi za starostnike v zadnjih mesecih so bili prisiljeni zmanjšati svoje namestitvene zmogljivosti, ponekod pa bodo očitno, če bodo zadeve šle v to smer, primorani celo zaustaviti sprejem novih stanovalce. Hkrati s 1. julijem oskrbovancem v teh domovih grozi tudi podražitev cen oskrbnin. Namreč, s koncem tega meseca se izteka veljavnost interventnega zakona, s katerim se je novembra lani omejil dvig oskrbnin.

Glede na to, da se problematika pod točko dva navezuje tudi na problematiko pod točko ena, bom jaz potem v svoji razpravi kar se navezala tudi na točko dva in tako nekako združila svojo predstavitev pod prvo in pa drugo točko.

Po navedbah Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je na račun pomanjkanja kadra trenutno praznih v Sloveniji že več kot sedemsto postelj. Seveda je slednje predvsem nesprejemljivo glede na dejstvo, da trenutno v sprejem na dom čaka že več kot šestnajst tisoč ljudi. Naj tukaj omenim najprej nekaj statistike. Namreč, konec leta 20222, na dan 31. 12. 2022 je bilo evidentiranih prošenj za sprejem v dom 26 tisoč 552, od tega pa aktualnih, torej tistih, ki bi takoj šli v dom, če bi za to imeli tudi možnost, 12 tisoč 899. Konec leta 2021, na dan 29. 12. 2021 je bilo število prošenj, tako evidentiranih kot aktualnih, nekoliko manj, in sicer evidentiranih 25 tisoč 595, aktualnih 11 tisoč 707, nato pa je ta številka v letu 2022 močno narasla, in sicer imamo na dan 3. 1. 2023 kar 32 tisoč 250 evidentiranih prošenj in pa 16 tisoč 579 aktualnih prosilcev za posteljo v domu. Kljub tem naraščajočim številkam pa moram žal povedati, da obljube ministra za solidarno prihodnost ostajajo neizpolnjene. Namreč, minister Simon Maljevac, ki je bil pred nastopom ministrske funkcije že državni sekretar v tej Vladi, in sicer na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je januarja letos na zaslišanju tukaj na našem odboru zagotovil, da so vprašanja pomanjkanja kadrov v dolgotrajni oskrbi na ministrstvu že pričeli aktivno reševati tudi skupaj v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije ter Zavodom za zaposlovanje. In po takratnih navedbah ministrstva, kar je bilo potrjeno tudi kasneje s strani odgovora na moje poslansko vprašanje marca letos, so na Ministrstvu za delo že avgusta lani ustanovili posebno delovno skupino za pripravo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za reševanje kadrovske problematike pri izvajalcih socialno varstvenih storitev. Takrat je minister zagotovil na januarskem odboru, da bi morala biti podrobnejša analiza stanja, predvsem pa tudi predlogi ukrepov za ureditev te problematike predstavljeni že februarja letos, to zavezo si je namreč minister na zaslišanju sam dal. A izteka se trenutno že mesec junij, minister pa konkretnih ukrepov za rešitev tega področja kljub tej svoji obljubi do danes torej ni izpolnil. Na drugi strani pa imamo vedno več ljudi, ki nujno potrebujejo dolgotrajno oskrbo tudi v okviru institucionalnega varstva in danes čakajo v dolgih vrstah na sprejem v dom, ostajajo pa prazne postelje, saj nimamo potrebnega kadra, ki bi zagotovil nego, ki jo ti oskrbovanci potrebujejo. Dejstvo je, da imamo Vlado z rekordnim številom ministrstev, imamo celo ustanovljeno posebno ministrstvo za ureditev dolgotrajne oskrbe, a razmere na tem področju so se v zadnjem letu drastično poslabšale. Zdaj poleg vse hujše kadrovske stiske se domovi soočajo tudi z visokimi podražitvami cen energentov in hrane ter vse višjimi stroški dela, vse to pa seveda posledično vpliva tudi na višino oskrbnin, ki jo plačujejo uporabniki teh storitev. In dejstvo je, da Vlada kakor tudi koalicija ni odreagirala na pozive Skupnosti socialnih zavodov in direktorjev domov za starejše o neizogibnem dvigu oskrbnin, ki bo finančno bremenil oskrbovance, saj do vložitve našega predloga niste pripravili in predlagali podaljšanja ukrepa subvencioniranja oskrbnin. Zdaj konkretnih odzivov ali pa kakršnihkoli predlogov do vložitve sklica te seje tudi ni bilo podanih s strani ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki je torej pristojen za ureditev tega področja.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo torej z namenom, da bi preprečili ta dvig oskrbnin v breme oskrbovancev, kakor tudi, da se čim prej prične reševati kadrovska problematika v domovih, sklicali nujno sejo odbora in pripravili tudi predloge sklepov v sprejetje. Predlagamo pa tudi podaljšanje subvencioniranja oskrbnin v breme proračuna s spremembo zakona, da ta dvig vsaj v tem letu draginje do sprejetja torej nekih sistemskih rešitev ne bi šel v breme oskrbovancev, kar pa bo podrobneje obravnavano še pod drugo točko današnjega sklica seje.

Potrebno je tudi povedati, da bi situacija bila lahko bistveno drugačna, namreč, če Vlada ne bi zamaknila že sprejetega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Namreč, po Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga sprejeli pod prejšnjo Vlado, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka, bi z letošnjim letom oskrbovanci v domovih plačevali zgolj tako imenovani hotelski del teh storitev, kar pa pomeni, da bi bile te storitve oziroma oskrbnine tudi do 30 % cenejše oziroma če sedaj do subvencioniranja oskrbnin s strani državnega proračuna ne bo prišlo, bodo te oskrbnine tudi do 50 % dražje, kot bi bile v primeru, če bi Zakon o dolgotrajni oskrbi pustili v veljavi. Torej, kljub takrat drugačnemu zatrjevanju predstavnikov te Vlade in poslancev koalicije se je sedaj pokazalo, da je bil zamik Zakona o dolgotrajni oskrbi škodljiv ukrep, danes pa ga žal občutijo najranljivejše skupine naših državljanov, konkretno torej vsi tisti, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo.

V dobrobit uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe kakor tudi izvajalcev teh storitev pa v Slovenski demokratski stranki torej želimo, da se zadeve prično čim prej urejati ter reševati v njihovo korist. Naš sklic seje odbora zato vključuje tudi konkretne pozive Vladi in pristojnim ministrstvom za izboljšanje nastale situacije tako v korist oskrbovancev kakor tudi zaposlenih v domovih za starejše. V naših predlogih sklepov pa predlagamo, da odbor pozove Vlado, naj v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 1. septembra, sprejme ukrepe za izboljšanje kadrovske problematike v domovih ter spremeni oziroma dopolni kadrovske normative tako, da bodo omogočili zaposlovanje nujno potrebnega dodatnega kadra. Namreč, en velik korak na tem področju smo naredili pod našo, prejšnjo Vlado, ko se je na osnovi sprejetih kriterijev za razvrščanje oskrbovancev v posamezno kategorijo oskrbo po enajstih letih obljub pod prejšnjo Vlado vendarle sprejel nov Pravilnik o standardih in normativih, ampak za socialni del storitev, to je bilo aprila leta 2022, spremenjeni standardi in normativi pa so tako domovom omogočili dodatne zaposlitve, ampak, kot že rečeno, za socialni del teh storitev. In sicer ta pravilnik sedaj omogoča, da se bo do leta 2030 število zaposlenih v obstoječi mreži povečalo za 2 tisoč 200, in sicer petina kadra na vsaki dve leti. Prva petina do septembra 2022 je že bila realizirana v skladu s časovnico, ampak proračunska sredstva za ta nov zaposlen kader pa so rezervirana do 30. 6. 2023. Zato v povezavi s sklepom pod številko tri in pet, da se torej zagotovijo dodatna finančna sredstva za izboljšanje pogojev dela v domovih tudi z namenom preprečitve dviga oskrbnin v domovih, bi se tako s sprejetjem teh dveh sklepov tudi naprej po 30. 6. zagotovilo pokritje finančnih sredstev iz proračuna države in ne oskrbovancev tudi za kritje stroškov dela tega dodatnega kadra. Hkrati s sklepom številka ena in dva pozivamo Vlado, da tako kot so bili sprejeti normativi za socialni del varstvenih storitev, čim prej sprejme in na novo določi tudi standarde in normative za kader v zdravstveni negi. Namreč, dejstvo je, da že več kot dvajset let ni ničesar bilo narejenega na področju teh normativov, ki so zastareli in tukaj bi bilo nujno sprejeti tudi spremembo načina financiranja tega kadra, predvsem tudi za bolničarje in medicinsko osebje. Naj povem en primer. Na primer, bolnišnica ima sprejete drugačne normative za isto delo, kot ga zaposleni opravljajo v domovih za starejše, zato ima posledično potem to osebje slabše pogoje dela, nižjo plačo in zato se tudi ne odločajo za zaposlitev v domovih za starejše. In tu je tudi potem glavni kadrovski manko, ki je trenutno eskaliral že tako daleč, da kljub visokim oziroma velikim potrebam ljudi po institucionalnem varstvu domovi samevajo zaradi praznih postelj, ker pač nimamo kadra, ki bi za te ljudi tudi poskrbel. In še sklep pod številko štiri, ki Vlado poziva, da zagotovi dodatna finančna sredstva, da se izbere izvajalce programa za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije bolničarjev v dolgotrajni oskrbi in jim omogoči takojšnji začetek izvajanja tega programa. Namreč, v zvezi s tem že dlje časa na Vlado apelira tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije in tudi ta sklep je prepleten s problematiko pomanjkanja kadra v zdravstveni negi. Moram pa povedati, da je zanimivo tudi dejstvo, da kljub pereči problematiki pomanjkanja tega kadra v domovih, torej bolničarji, na primer javni štipendijski sklad na svoj seznam deficitarnih poklicev za študijsko leto 2023/2024, kjer so torej poklici, ki se jim zaradi pomanjkanja na trgu dela nameni neka finančna spodbuda, teh poklicev, kot so recimo bolničar, sklad ni uvrstil na ta seznam deficitarnih poklicev.

Torej, naj zaključim. Glede na navedeno v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke upamo, da bo tokrat Vlada in seveda ta koalicija znala prisluhniti vsebini tega sklica seje in boste potrdili pripravljene sklepe. Namreč, samo na ta način boste pokazali in ponudili pomoč tako zaposlenim v domovih, kakor tudi vsem tistim nekaj več kot 22 tisoč oskrbovancem, ki jim trenutno grozi konkreten dvig oskrbnin. Minister vaše Vlade Simon Maljevac, ki je pristojen za ureditev področja dolgotrajne oskrbe, je ob nastopu funkcije med drugim tudi dejal (citiram): »Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo.« Spoštovani kolegi iz koalicije, torej, danes je na vas, da pokažete, da besedam vaših ministrov sledijo tudi dejanja, da se torej solidarnost pokaže ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih, in tako torej s podporo tem predlaganim sklepom naredite prvi, tisti pomemben in odločilen korak k izboljšanju položaja tako zaposlenih kakor tudi oskrbovancev v domovih.

Hvala lepa zaenkrat.

Hvala predstavnici predlagatelja za to dopolnilno obrazložitev.

Besedo dajem predstavnikom Ministrstva za solidarno prihodnost, in sicer je prisoten državni sekretar dr. Luka Omladič.

Najlepša hvala. Morda bi začel pri enem izmed zadnjih vaših opažanj glede Zakona o dolgotrajni oskrbi. Mislim, da se vsi zavedamo, da je reševanje tako obsežnih in sistemskih problemov, kot je oskrba, dolgotrajna oskrba, kot so kadrovski problemi, kot je pravzaprav tudi, bi rekel, družbeni dogovor, koliko bomo pač kot družba, kot država namenjali sredstev v ta namen, sistemsko vprašanje, ki ga je vendar najbolje reševati tudi na sistemski način. Se pravi, s parcialnimi interventnimi zakoni in ukrepi lahko pridemo nekam, so okoliščine v katerih se moramo teh inštrumentov posluževati, ampak za celovito rešitev pa so potrebni sistemski ukrepi in sistemski zakoni. In dejansko Zakon o dolgotrajni oskrbi je tisti inštrument, s katerim se sistemsko naslavlja tudi vprašanje cene, kako bi rekel, bivanja v domovih za starejše na ta način, kot ste dejali, da bo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo krilo ta socialnovarstveni oziroma oskrbni del in bo uporabnik iz tega naslova potem plačal samo še nastanitev. Res je tudi, da je ta zakon, sedaj veljavni zakon, bil sprejet pod prejšnjo Vlado, vendar pa je imel eno veliko napako - ta napaka je bila v tem, da ni zagotovil financiranja za zavarovanje za tisti del, s katerim bi dejansko blažili ceno in breme bivanja za oskrbovance. To pomeni, namen je bil dober, tudi, bi rekel, rešitve so zastavile neko mrežo, na kateri smo potem mi začeli graditi, ampak manjkalo je pa tisto bistveno, ključno, zaradi česar bi zakon sploh bil izvedljiv in zaradi česar bi svoj pač namen dosegel. No, in na tej točki je, bi rekel, ta naloga padla na našo Vlado, specifično potem po februarju, da zaradi marsičesa bi si želeli, da bi se to zgodilo že prej kot februarja, pa se je zaradi referenduma in ostalega zgodilo šele februarja. Ampak v trenutku, ko se je zgodilo, je naše ministrstvo k temu pristopilo z vso močjo. In lahko rečem, da je v tem trenutku prenovljen Zakon o dolgotrajni oskrbi že bil obravnavan na Vladi in da je to zakon, ki za razliko od veljavnega zakona vsebuje rešitev glede financiranja. Se pravi, temelji na nekem družbenem dogovoru, kako bomo dejansko kot družba realno in dolgoročno alucirali sredstva, s katerimi bomo lahko dosegli to sistemsko rešitev za znižanje cen v domovih za uporabnika.

Toliko za uvod.

Kar se tiče kadrovske problematike. Ja, seveda, zavedamo se, da je problem kadrov v skrbstvu ali pa celo v zdravstvu ali pa celo širše nasploh eden izmed teh spet velikih sistemskih problemov, s katerimi se srečuje slovenska družba, ampak s katerimi se v resnici srečuje pravzaprav vsa razvita Evropa in išče vse mogoče, dobre in slabše in včasih tudi nemogoče z vidika celostnega pogleda najbolj moralno pravilne rešitve, ampak iščemo jih vsi, kajne. Jaz bi rekel tako, tista generalna shema, h kateri naša Vlada pristopa ob naslavljanju kadrovskega problema - in spet še enkrat, brez kakršnegakoli sajenja rožic, da bomo to čudežno rešili skozi noč, ampak ta rešitev h kateri pristopa naša Vlada, temelji na treh glavnih elementih: en element je prenova sistema plač v javnem sektorju, kjer veste, da je tu ogromno najbolj intenzivnih projektov Vlade, v katerega smo v tem trenutku tudi vpleteni vsi resorji, mislim, ali pa skoraj vsi resorji, naš nedvomno zelo intenzivno, in v katerem iščemo način skupaj s socialnimi partnerji, s sindikati, da pravzaprav izboljšamo pogoje dela v našem socialno varstvenem in zdravstvenem stebru tudi za te ljudi, ki bodo tukaj delali. Se pravi, Vlada ima namen, cilj, in zato, bi rekel, je pripravljena tudi locirati izrazito velika sredstva, da bomo izboljšali delovni položaj, položaj delavcev, ker to je pravzaprav, kako bi rekel, eden izmed tistih pogojev, da bomo lahko ljudi zares spet pridobili in obdržali v tem sektorju. Mimogrede, eno izmed takih, kako bi rekel, dejstev, moj sin je ravnokar končal osnovno šolo in seveda smo bili tudi v tisti situaciji, ko greš gledat vsa mesta v srednjih šolah. In tisto, kar me je pač na nek način presenetilo, kako so bile vse šole, kjer izobražujejo, bi rekel, medicinske sestre in tehnike, kako so vsa ta mesta pravzaprav bila zapolnjena, ljudje so ostajali izven; bo kolegica lahko to še potrdila, z Ministrstva za zdravje. To pomeni, zanimanja za skrbstvene poklice je celo več, kakor je mest v njih, potem se pa nekaj zgodi. In to, kar se zgodi, je ravno to, da pravzaprav ti pogoji dela niso takšni, kot bi morali biti. In kot rečeno, ta prvi element, ta reforma, bi rekel, plačnega sistema je en element tega gradnika. Drugi element, s katerim se tudi država, Vlada zelo intenzivno ukvarja, je vprašanje zaposlovanja, zaposlovanja tujcev. Spet govorimo o elementu, kajne, tujci, delavci iz tujine ne bodo čudežno rešili našega problema, so samo, bi rekel, en del te rešitve. In zavedati se moramo konec koncev tudi posledic, ki jih ima to za tiste države, iz katerih ti tujci prihajajo. Pa vendar, tu je Slovenija pač v tem momentu preveč toga, smo nekonkurenčni glede na naše sosede. In Vlada, bi rekel, aktivno deluje na prenovi te zakonodaje in tudi, bi rekel, infrastrukturi, s katero bomo lahko ljudi, en del teh delavcev in delavk iz tujine privabili. Seveda pa je tukaj izredno pomembno, da bomo tem ljudem zagotovili, da jih bomo sprejeli, kako bi rekel, z odprtimi rokami, tudi morda z nekim zavedanjem, da prihajajo k nam, da rešujejo tudi nek naš problem. In da bomo, bi rekel, prijazni gosti ljudem, ki so pripravljeni, delavk in delavcev, ki so pripravljeni zaradi tega sem k nam priti, ker to tudi ni sedaj še vedno situacija.

Tretji gradnik, s katerim naslavljamo kadrovski problem, je pa ta, ki ga je, kako bi rekel, obljubljal naš minister. Pač, obljuba tukaj še vedno stoji. Mi smo si seveda želeli, da bi bil ta posebni specialni zakon interventne zakonodaje o kadrih, ki jo pripravljamo na našem ministrstvu, nekako pripravljen istočasno kot Zakon o dolgotrajni oskrbi. Priprava Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je zdaj pa res že v tisti zadnji fazi, je bila ogromen, lahko rečem, res ogromen zalogaj za nas, za nas vse. Vzporedno so ekipe še vedno delovale tudi na pripravi tega interventnega zakona o kadrih in še vedno imamo namen… Zato jaz ne morem osebno tega predloga, da je to 1. 9., tega ne bi podprl oziroma ne morem obljubiti, da bo ta zakon pripravljen 1. 9., bo pa pripravljen letos in predložen letos. To pomeni, da naš specialni Zakon o kadrih, o socialnem varstvu, kot tretji gradnik tega naslavljanja problema je v delu, bo pripravljen. In še enkrat, to obljubo, ki jo je dal minister, lahko ponovim.

Zdaj, kaj so glavni elementi za izboljšanje kadrovskih problemov tega specialnega zakona Ministrstva za solidarno prihodnost, ki bodo tudi pač vplivali na to. Na eni strani pripravljamo ukrepe za krepitev obstoječe mreže javnih storitev v tem delu kadrovskih zmogljivosti. In sicer, tu gre za sofinanciranje programov za spodbujanje izpopolnjevanja in usposabljanja na področju socialnega varstva in bolj učinkovite izvedbe do kvalifikacij in prekvalifikacij in postopkov nacionalne poklicne kvalifikacije teh NPK za negovalke in negovalce v zdravstvenem in socialno varstvenem delu oskrbe.

Drugi element, drugi sklop teh ukrepov. Tu gre za financiranje in za razvoj integracijskih programov za tujce na področju socialnega varstva, ki so kandidati za zaposlitev pri izvajalcu socialnovarstvenih storitev, tudi na način, da se bo sofinanciralo mentorstvo, izobraževanje, svetovanje, vse z namenom hitrejšega uvajanja v delo, učenja jezika, uskladitve življenjskih pogojev in pač pridobitve formalnih pogojev za zaposlitev. Tretji sklop tega zakona v pripravi je sofinanciranje materialnih stroškov za spodbujanje dobrih kadrovskih praks pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev. Naslednji sklop je sofinanciranje pilotnih projektov za modernizacijo delovnih procesov, kar je tudi izredno pomembno. In zadnji sklop je sofinanciranje kadrovskih štipendij za pridobivanje dodatnih kadrov pri socialnovarstvenih izvajalcih. Tudi tu na ravni Vlade poteka že zelo intenzivno usklajevanje, kako bomo pravzaprav na nek način tudi poenotili ta način kadrovskih štipendij tudi na drugih sektorjih, ki se srečujejo s podobnimi problemi.

To je, skratka, ta tretji gradnik tega našega specialnega MSP zakona, ki bo, kot rečeno, obljubljam še enkrat, da bo letos pripravljen, tako da bo na nek način vzporedno z Zakonom o dolgotrajni oskrbi se aktiviral.

Še enkrat, če ponovim, poleg dveh velikih sklopov, na katerih dela zelo intenzivno Vlada, to pomeni, reforme oziroma prenove, prenove Zakona o plačah v javnem sektorju in zakonodaje za zaposlovanje tujcev.

Pa bi mogoče o tistem predlogu, ki je tudi vezan na drugo točko, potem spregovorili pri drugi točki. Mislim, tako bi jaz zastavil, no; če pa sem bil pozvan drugače, pa lahko tudi drugače. Hvala.

Hvala.

Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot vidim, ni predstavnika, zato dajem besedo predstavnici Ministrstva za zdravje, gospe Nataši Vidmar, v.d. generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno nego. Izvolite.

Hvala lepa za povabilo.

Vsem lep pozdrav, spoštovanemu gospodu namestniku predsednika in vsem ostalim prisotnim!

Jaz bi takole začela, ravnokar sem se vrnila iz Brda, kjer smo v organizaciji Ministrstva za zdravje imeli posvet Dolgoročna vzdržnost finančnega sistema in nekako bili so predstavniki in Gospodarske zbornice, vsi ostali deležniki, ključni, s katerimi sodelujemo ali bi morali sodelovati. In nekako skupen sklep tega današnjega posveta je tudi to, lahko si boste javno tudi zaključke, ker bodo vse projekcije, ker so bile danes tudi s strani Umarja, Ministrstva za finance in tudi naše projekcije predstavljene javno. Tu so zaključki, da zagotovo dolgotrajna oskrba mora ostati del zdravstvenega varstva. In kot je že mag. Omladič povedal, je posebna pozornost tista, ki jo je potrebno nameniti financiranju. Veliko se ponavljamo, ampak zagotovo, jaz sem prepričana, da ponavljanje pomeni tudi to. Zato bi mogoče tudi prosila, da sedaj gospe, ki so podale to pobudo, tudi poslušajo, ker smo podobne zadeve že predstavljali na posvetu v organizaciji predsednice Državnega zbora mag. Klakočar Zupančič, kjer smo tudi naše ukrepe predstavili v kratkem, kjer so bili tudi predstavniki nevladnih organizacij, pa moram povedati, da so bili poslanci Gibanja svobode in ostali; vas pa nekako nismo zaznali, tako se te zadeve tudi ponavljajo, pa bom zdaj še enkrat povedala.

Na ministrstvu se zavedamo in zagotovo tudi na Ministrstvu za zdravje z zaskrbljenostjo spremljamo situacijo na področju sistemskega urejanja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Zavedamo se, da moramo najti družbeni konsenz in tudi partnersko sodelovati z Ministrstvom za solidarno prihodnost, kar se oboji tudi trudimo. Nujno je, da se zavedamo in tudi partnersko sodelujemo pri vzpostavitvi integrirane dolgotrajne oskrbe. Zato smo tudi v okviru Direktorata za zdravstveno nego ustanovili Sektor za integrirano zdravstveno oskrbo, kajti če želimo holistično poskrbeti za starejšega oziroma za uporabnike, stanovalce, se morata zdravstvo in sociala prepletati, niti eno niti drugo ni manj pomembno. Želimo, da je dolgotrajna oskrba organizirana tako, da sledi potrebam stanovalcev, uporabnikov storitev v socialnovarstvenih zavodih kot tudi v domačem okolju. Danes so vse projekcije, ki so nam jih predstavili tudi na Brdu, pa tudi, ki jih sami zasledite, vsi demografski podatki kažejo, da se slovenska družba stara, torej nismo starajoča se družba, ampak dolgoživa družba in bo v prihodnjih letih vedno več starejših oseb, ki bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo, ki, še enkrat, mora biti osredotočena na individualne potrebe človeka. Umar nam je danes pokazal projekcije, ki v 99 % procentih kažejo, ker tisti en procent pustimo temu, da sledimo svojim ciljem in da umremo, je to, da po 65. letu naraščajo potrebe po zahtevnejših postopkih in posebnih posegih za starejše ljudi. Če bi pogledali letna oziroma če pogledate letna poročila socialnovarstvenih zavodov, ki so v lasti države, boste zasledili, da se povečuje ravno to, kar sem tudi zdaj povedala, število stanovalcev v najzahtevnejših kategorijah oskrbe, ki potrebujejo vedno več zdravstvene oskrbe. In ravno temu sledimo tudi na Ministrstvu za zdravje z ukrepi, tudi na direktoratu, ki gleda širše, ni samo Direktorat za zdravstveno nego, ampak pokrivamo kar 42 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Velikokrat sedimo za skupno mizo, s tem naslavljamo ukrepe, ki so bili danes omenjeni oziroma ki jih bom še tudi danes omenjala. Glede na zahtevnost obravnave stanovalcev bo nujna tudi vzpostavitev mreže zdravstveno socialnih zavodov. Zdaj nekako je bila težnja v tem predlogu zakona, da bi se naj imenovali negovalni domovi, pa ni nujno, smo ugotovili, da se tako imenujejo, ampak nekako zagotovo zaradi vseh teh projekcij moramo stremeti k temu, da je potrebno socialnovarstvene zavode preoblikovati v tipe, ki bodo zagotavljali storitve glede na potrebe starejših odraslih. In tukaj nekako tudi res pričakujemo partnersko, sinergistično sodelovanje z Ministrstvom za solidarno prihodnost.

Zdaj bi se pa še nekaterih ukrepov samo dotaknila, ker sem omejena na deset minut, kadrovski standardi in normativi za poklice v zdravstveni dejavnosti. Lahko povem, da smo tukaj že zelo daleč. 19. 6. smo sedeli z gospodom ministrom in predstavniki vseh zbornic, združenj stroke, sindikatov na Ministrstvu za zdravje in smo prišli do zaključkov, da delamo v pravi smeri. Začeli smo meseca februarja na zahtevo sindikatov in kot je zaveza tudi naše Vlade, smo pričeli s tem, ustanovili smo krovno delovno skupino, kjer so predstavniki, še enkrat, sindikatov, predvsem stroke, ZZZS in vsi ostali ključni deležniki, tudi predstavniki pacientov. Ustanovili smo na njihovo pobudo oziroma celo zahtevo šest podskupin kadrovskih standardov in normativov, vključeni so tudi podskupina zdravniki in zobozdravniki, s katerimi smo začeli tudi s prvimi sestanki in delati v smeri enotnega dokumenta oziroma pravilnikov na začetku junija. Tisto, kar bi poudarila tukaj, da pridemo do skupnih rešitev, je ključno sodelovanje s stroko. Zaenkrat se držimo roka nekje jeseni, do osnutka priprave do 1. decembra, drugo pa je potem izvršljivost oziroma implementacija, ki mora biti seveda postopna.

Kar se tiče kadrov, kar ste tudi omenili, problematiko. Problematika je večplastna, tudi danes je bila izpostavljena. V zadnjem času se zelo pojavlja v medijih, predvsem v domovih za starejše oziroma v socialnovarstvenih zavodih. Mi govorimo vedno o plačah. Samo po higieni, tudi po vseh študijah, po vseh statistikah je šele med četrtim in osmim mestom. Je trenutna rešitev. In tudi predstavniki Ministrstva za zdravje sodelujemo v vseh pogajalskih skupinah in tudi podskupinah in tudi sama sem vključena, tako kot tudi vaši predstavniki, v urejanje plačnega sistema za skupino E3 in E4, kar se tiče ravno današnje teme in kadrov.

Bi pa tukaj omenila odnose. Pripravljamo tudi ukrepe, navodila za vodstva zavodov. Veliko vlogo vidimo v menedžmentu. In tudi to, kot ste omenili, lahko z gotovostjo vsi podatki, ker mi delamo absolutno na metodologiji, preverjeni, tako da sodelujemo z NIJZ, z ZZZS, podatki so uparjeni, da niso to deficitarni poklici, zaradi tega, ker število kaže, da jih je dovolj. Kader nam uhaja drugam, tako kot ste sami omenili, in delamo na ukrepih, kako jih spet privabiti v sistem in kako jih v sistemu zadržati. Tako da v tej smeri na Ministrstvu za zdravje pripravljamo kar nekaj ukrepov, tudi navodil za menedžment. In tukaj, čeprav sem tudi sama po osnovni izobrazbi medicinska sestra, s srcem, se zavedam, da tudi v našem menedžmentu in v naši organizaciji dela je veliko izzivov, ki jih je potrebno rešiti po vzoru tudi tujine. Tudi to, da nekako moramo spisati navodila, ne glede na to, kakšno izobrazbo imamo, da se začne in se konča pri pacientu. Tako bomo spet vrnili tisto število, ki je potrebno za enostavnejše in tudi za zahtevnejše postopke in posebej posege. Tako da kar se tiče kadrovskih standardov in normativov, tudi tega dela, ki je bil omenjen, mi usklajujemo s stroko pravilnike. Na tem bomo v naslednjih mesecih delali, potem jih bomo dodelali. Seveda, ker je vse vezano na finance, izračunali bomo kadrovske in finančne posledice in potem šli v pripravo vladnega gradiva.

Omenila bi še to, kar ves čas govorim, da je potrebno poskrbeti za paciente, ki potrebujejo zahtevnejše postopke in posege. Med drugim je to oskrba pacientov za traheostomom. Tudi tega smo se lotili na ministrstvu. Tudi v sodelovanju in dogovoru z Ministrstvom za solidarno prihodnost - imeli smo že tri sestanke z direktorji socialnovarstvenih zavodov - pripravljamo pravzaprav pilotni projekt, kako takoj rešiti to situacijo. Ker žalostno je, da noben socialnovarstveni zavod ne more trenutno, bomo rekli, po pravnih poteh poskrbeti za tega pacienta. Tako da zdaj trenutno smo poslali dopis za poizvedovanje v bolnišnicah, koliko je sploh pacientov za traheostomom, ločeno za otroke in odrasle. Dopis je v pripravi in seveda smo tudi zaprosili Združenje socialnih zavodov glede podatkov, koliko je sploh vlog teh pacientov za traheostomom, za sprejem v DSO. Podatke smo že dobili nazaj, tako da zdaj jih proučujemo. In nekako ukrep sledi, da smo se z našo službo za kohezijo tudi povezali, da bomo ta problem trenutno rešili v okviru kohezijskih sredstev, torej financiranja iz kohezije iz naslova ukrepov za odpornost. Tako je tudi ta ukrep v reševanju.

Potem to, kar je bilo omenjeno, bolničar negovalec. Veliko je tudi o tem medijsko napisano, tudi izpostavljeno. Mi že od meseca februarja sestankujemo s predstavniki MDDSZ, MSP, s predstavniki Centra za poklicno izobraževanje in predstavniki Ministrstva za zdravje in smo prišli do konsenza oziroma do problema, da je še vedno problem zakonodaja. Upamo, da bomo šli v spremembo 64. člena ZZZD, to je v okviru Ministrstva za zdravje. Če bo tudi sprejet predlog novele Zakona o dolgotrajni oskrbi, bomo to stvar urejali preko pravilnikov oziroma zdaj proučujemo še druge možnosti, ki so. Tako da absolutno je tukaj vse v soglasju z ministrstvom. Mi to zadevo rešujemo, ampak problem je zakonodaja. Vključeni so pa vsi deležniki.

Še enkrat bi omenila kader. Nismo pozabili niti na tehnike zdravstvene nege, tako da zdaj pripravljamo tudi rešitve v okviru tega. Tehnikov ne bo več, zagotovo jih bodo zamenjale diplomirane medicinske sestre, ampak delamo na tem, da tisto, kar jim je bilo v nekem obdobju odvzeto, za kar so zelo kompetentni, jim bomo tudi povrnili, seveda v soglasju z zbornico.

Veliko moramo narediti na izobraževanju. Tu bi mogoče dodala to, kar je gospod Omladič tudi izpostavil, zelo nas veseli, da letos sploh v določenih regijah se je izkazal povečan vpis, torej želja tudi za srednje zdravstvene šole. In nekako v dogovoru tudi z vami, vem, da smo se pogovarjali z vašimi predstavniki, imamo, da bi tako jeseni organizirali sestanek s predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bi kar naredili neke zasnove za drugo leto, da če je interes, morajo povečati vpis. Trenutno pa lahko povem iz enaindvajsetletne karierne poti v primarnem zdravstvenem varstvu in tudi drugod, da žal pač mora biti tu tudi zagotovljeno klinično okolje in da je situacija taka, da letos tega ne morejo narediti; je pač žal tako, kot je. Se bomo pa trudili, da bo drugo leto drugače.

Da vidim, če sem še kaj pozabila. Aha, še to, kar je bilo tudi danes omenjeno, poskrbeti za dolgoživo družbo oziroma starejše. Mi nimamo vse tako slabo, kot je predstavljeno, bom rekla, v javnosti oziroma tako kot je neka slika. Preventivo imamo zelo dobro urejeno. Pred tedni smo praznovali stoletnico javnega zdravja in lahko rečem, da tudi na Ministrstvu za zdravje v okviru Direktorata za javno zdravje imamo ogromno projektov, kot so centri za krepitev zdravja, kot so centri za duševno zdravje, kjer starejšim nad 55, 65 let omogočamo brezplačne delavnice za obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni. Pa niso to samo takšne delavnice, ampak jim omogočamo tudi telovadbo, nordijsko hojo, kjer delujejo priznani strokovnjaki. Gre za zgleden primer partnerskega, medpoklicnega sodelovanja, kjer so vključeni zdravnik, diplomirana medicinska sestra, vključuje se pediater pri otrocih, pri starejših gerontologi, sodeluje diplomirani fizioterapevt, kineziologi, dietetiki, tako da tudi v tem primeru celostno obravnava se pacient oziroma starejši. Delavnice so brezplačne. Tisto, kar pa nam v tem delu manjka, da marsikdo, smo ugotovili tudi na tem posvetu pred dvema tednoma, ne ve, da sploh to v lokalnem okolju oziroma v okviru primarnega zdravstvenega varstva obstaja. Tako da, pri nas ni zelo veliko narobe. Tisto kar povsod ugotavljamo, ali je to predsedniški forum ali je posvet, mi ne smemo gledati nazaj, tako kot je bilo danes v uvodu predstavljeno, ampak moramo gledati naprej in najti konsenz. In sama, pa to mogoče marsikdo tretjič sliši ali četrtič, sem bila na primeru dobre prakse na Švedskem, mogoče meseca marca, kjer je najboljši menedžer, ki veliko dela na odnosih, tam kjer je zaposlen direktor bolnišnice Karolinska, ki je prva v Evropi oziroma šesta na svetu, njihova vizija je, da »we make inpossible, possible together«, in tisto kar nam manjka v tej naši ljubi Sloveniji je to, da če želimo to kar tukaj danes obravnavamo in tudi delamo, moramo delati skupaj, v konsenzu.

Hvala lepa. Se pa opravičujem, res, ob tretji uri moram, sem povedala, tudi iti, tako da lahko mi zdaj zastavite kakršnokoli vprašanje.

Moment, ja. Proceduralno, kolegica.

Ja, predsedujoči, jaz bi vas prosila, da opozorite predstavnico Ministrstva za zdravje, ki ni tukaj za to, da žali in kritizira delo poslancev in niti ona ne more ocenjevati našega dela, kdo je na katerem odboru in kdo hodi na katere sestanke, ker potem take, bom rekla, kje so pa danes vaši ministri. Kje je minister za zdravje? Kje je minister za solidarno prihodnost? Kje jih imate? Zdajle ste povedali, da čez petnajst minut morate oditi iz odbora. Mislim, kakšen je vaš odnos do ljudi, do državljanov, ki potrebujejo nego, oskrbo. Z zamikom dolgotrajne oskrbe ste povzročili situacijo kakršna je trenutno, imate vse daljše čakalne vrste. Mene veseli, da vi veliko sestankujete in proučujete, in da nam tu razlagate teorijo, ampak želimo od vas tudi rezultate, predvsem jih pa želijo ljudje, ki potrebujejo institucionalno varstvo, in jih nimajo. In tudi dvig oskrbnin ste povzročili s tem, ko ste Zakon o dolgotrajni oskrbi zamaknili, ker če ga ne bi, bi bil vsaj hotelski del storitev danes krit iz državnega proračuna. Tako da, spoštovani predsedujoči, dajte, kot prvo opozoriti, da se tukaj ne žali ostalih poslancev. In kot drugo, tudi vprašanje nazaj, kje so ministri danes, glede na to kako pereča je problematika, pa o tem govorimo že dlje časa, pa ki ste jo koalicijski poslanci na hearingu sami izpostavljali, danes pa ni, prvič, neizpolnjene obljube s strani ministrstva, drugič pa tudi je pokazal en in drug minister kakšen odnos ima do tega.

Hvala. Sicer za vaše mnenje, jaz ne vidim to kot nek proceduralni predlog. Sama predstavnica ministrstva je predstavila njihova stališča s katerimi se lahko strinjamo ali pa ne, to bomo kasneje v razpravi tudi o tem se lahko pogovarjali, tako da, saj tudi veste, kolegica, da poleg te uvodne predstavitve kasneje tudi vabljeni ne bodo imeli več besede, jaz pa sam, bi rekel, nisem zaznal neke velike žalitve tudi poslancev, pač stvar, kakor gledate. Tako da… / oglašanje iz dvorane/

Proceduralno, kolegica Anja Bah Žibert.

Hvala lepa, predsedujoči.

Zdaj, seveda žalitev je bila. Žalitev je bila tudi zato, ker spoštovana, jaz pač cenim vse, ki pridejo v ta zbor in na splošno ljudi, pač ne more ocenjevati mojega dela v tem smislu po tem, ali sem nekje prisotna ali ne. Po drugi strani še toliko bolj, ker je govorila zgolj o tem, da se morajo pogovarjati bolj med ministrstvi. Jaz res ne vem kaj kot opozicijska predstavnica lahko pripomorem k temu, da boste vi bolj sodelovali. Jaz samo upam, da boste že začeli. To je prvo.

Drugo pa, predsedujoči, glejte, uvod v nekem delu ja, v drugem delu pa je bil to povsem zgrešen nastop na predlagano točko dnevnega reda. Veste, stvari, ki jih je gospa predstavila, izgleda tako, dajte se vsaj na ministrstvu, naj se zmenijo kdo pride. Ne odkimujte, no, ne odkimujte mi, zato ker pač, dajte si kaj je danes predlog dnevnega reda in mi bi pač pričakovali, da to tudi poveste…