Lep pozdrav, pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne!

Pričenjam 24. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Na današnji seji bodo kot nadomestni člani oziroma članice s pooblastili sodelovali: poslanec Lenart Žavbi, ki nadomešča poslanko Tamaro Kozlovič, poslanka Andreja Rajbenšu, ki nadomešča poslanca Teodorja Uraniča, poslanec Franc Rosec, ki nadomešča poslanca Žana Mahniča, in poslanec Franc Breznik, ki nadomešča poslanca Branka Grimsa.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POLITIČNIH STRANKAH, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajevcem in je bil dne 12. 6. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na seji 16. 6. na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še pripombe Komisije za preprečevanje korupcije k predlogu zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev.

K tej točki so bili vabljeni predstavnik predlagatelja predloga zakona, poslanec Lenart Žavbi, Ministrstvo za notranje zadeve, ki je z opravičilom odsoten, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Komisija za preprečevanje korupcije.

Amandmaje so v poslovniškem roku vložile Poslanska skupina SDS in Poslanska skupina NSi. Predloge za amandmaje odbora pa so danes predložile še Poslanske skupine Svoboda, SD, Levica in NSi in ste jih prejeli na mizo.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam pa, da razpravo o zakonu in vseh členih, da združimo v eno razpravo, če se strinjamo? (Da.) Se. Torej začenjamo.

Besedo dajem najprej predstavniku predlagatelja predloga zakona, poslancu Lenartu Žavbiju.

Najlepša hvala, spoštovana predsedujoča.

Kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi vabljeni na to sejo!

Poslanci Svobode, Socialnih demokratov, Levice ter Nove Slovenije smo v Državni zbor vložili predlog novele Zakona o političnih strankah. Novela kot taka ima že relativno dolgo brado, saj se je usklajevala že v preteklih dveh mandatih. Osnovni vzvod oziroma osnovna podlaga za pripravo tega zakona je predlog sprememb oziroma predlog Računskega sodišča, pobuda Računskega sodišča, ki je Računsko sodišče v Državni zbor poslalo leta 2019 ter že prej na Državni zbor naslovilo tudi že leta 2016, ko so opravili revizijo poslovanja Državnega zbora. Sama novela ima nekako štiri osnovne cilje predloga in bi se skozi njih počasi sprehodil. Prvi večji sklop oziroma prvi večji cilj novele, predloga novele je v prvi vrsti zagotovitev stabilnejšega financiranja političnih strank, tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih. Spreminja se pred enim desetletjem, torej, leta 2013 sprejeta sprememba, po kateri se 25 odstotkov javnih sredstev iz državnega proračuna razdeli med vse politične stranke, ki jih je volil najmanj en odstotek volivcev, 75 pa sorazmerno rezultatov na volitvah Formula za delitev javnih sredstev se spreminja tako, da se za fiksni del, ki ga dobijo vse stranke enako nameni 10 odstotkov, za variabilni del, ki ga dobijo stranke na podlagi števila glasov volivcev pa 90 odstotkov. Slednja formula je namreč veljala do leta, kot sem že prej omenil, 2013. To je bilo v tem sklopu eno od dveh možnih priporočil Računskega sodišča. Drugo priporočilo je bilo, da bi se prag financiranja političnih strank na volitvah iz ena premaknil na 2 %. V navedenih poslanskih skupinah smo nekako po pogovoru ocenili, da je prva od teh dveh opcij, torej ta, ki sem jo predstavil, bolj ustrezna, je tudi bolj primerjalna z drugimi državami, ker lahko vidimo, da pač, ja, je ta 1 % nekako ustaljena norma.

Drugi cilj novele je odprava administrativnih težav pri poslovanju, na katere je zaradi prezapletenih in neživljenjskih trenutno veljavnih rešitev opozorilo Računsko sodišče, predvsem glede sodelovanja poslanskih skupin in političnih strank pri izvajanju skupnih aktivnosti. Kot primer, terenski obiski poslancev in poslanske skupine, ki se večinoma v praksi prepletajo s strankarskimi dogodki na lokalni ravni. Novela vključuje spremembo glede pridobivanja sredstev državnega proračuna, ki so namenjena poslanskim skupinam in poslancem na podlagi Zakona o poslancih in način njihove porabe. Veljavna zakonodaja določa, da lahko stranka pridobi do največ 50 % sredstev državnega proračuna, ki so namenjena poslanskim skupinam in poslancem na podlagi Zakona o poslancih, po predlogu novele pa bi se ta delež zvišal na 70 %. V predlogu se zato tudi odpravlja ozko definirano namenskost sredstev za delovanje poslanskih skupin, sredstva pa bi se po novem stranki izplačevala kot tekoči transfer.

Tretji cilj ali pa tretji sklop predlagane novele, je zniževanje spodnje meje višine glob tako za politične stranke kot za odgovorno osebo. Na nesorazmerno višino glob in težo stranskih sankcij je opozorilo, kot sem že na začetku rekel, tudi Računsko sodišče. Tako lahko denimo nepravilno plačilo nekaj evrov iz računa stranke to potem stranka ostane celo do 10 tisoč evrov, kar je nesorazmerno tudi po definiciji Računskega sodišča.

Kot zadnja, kot zadnji sklop, ki bi ga v tej fazi predstavil je tudi, da se obvezno revidiranje strank s strani Računskega sodišča, velja samo za stranke, ki so letno prejele ali bile upravičene do prejema najmanj 100 tisoč sredstev iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti.

Zdaj, če smo popolnoma iskreni, je Računsko sodišče v svoji, v tem sklopu predlogov, ki jih je poslalo leta 2019 Državnemu zboru, se je dotikalo in tangiralo tudi Zakona o referendumski kampanji. Mi se tega zavedamo, smo pripravljeni tudi to v bodoče nasloviti, ampak smo trenutno pač predlagatelji oziroma podpisniki pod ta zakon smatrali, da tukaj smo do te mere usklajeni, torej pri Zakonu o političnih strankah, da z njim lahko štartamo proceduro v Državnem zboru, pri morebitnih dodatnih zakonih pa bi bilo to usklajevanje še, pa nas to usklajevanje še čaka.

Dovolite, da se tudi na začetku opredelim do amandmajev, ki ste jih predlagali v poslanski skupini opozicije. Glede na to, da gre pa zdaj v tem trenutku v imenu poslanske, pri predlagani noveli zakona za skrajšan postopek, to pomeni, da gre za manjše spremembe zakona, smo se v poslanski skupini svobodno nekako dogovorili, da bomo te amandmaje zavrnili, dopuščamo pa seveda na jesen ali kadarkoli drugič, da se opravi resna javna razprava o Zakonu o političnih strankah, kjer se lahko kot politični akterji, kot vse ostale institucije odpre tudi vprašanja, ki ste jih predlagatelji naslovili z amandmaji. Torej v tej fazi ne, v tej fazi pač kar se tiče poslanske skupine, bomo glasovali proti, kar se pa nadaljnjih postopkov tiče, pa smo za njih odprti, predvsem, ko so le ti transparentni in javni. Toliko zaenkrat z moje strani.

Najlepša hvala.

Hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger.

Dober dan.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih poslovniško določenih nalog in podala pisno mnenje. Predstavlja predvsem te temeljne pripombe k določbam, ki se v pomembnem delu nanašajo tudi na ustavnopravne vidike in so vsebovani v določbah, kjer amandmaji oziroma predlogi za amandmaje niso podani.

V tem mnenju se je ZPS uvodoma v zvezi s 1. členom, ki zvišuje delež, ki ga politična stranka lahko pridobi iz sredstev državnega proračuna za dodatno strokovno pomoč pri delu poslanskih skupin, izrekla do te spremembe na način, da se v bistvu, ker pač ta sprememba vsebinsko nadgrajuje leta 2013 uveljavljeno zakonsko ureditev, da smo se sklicevali tudi na takrat podane pripombe k tej veljavni ureditvi, tako kot takrat. Zato tudi v tem zakonodajnem postopku ZPS poudarja, da je temelj delovanja Državnega zbora v sistemu delitve oblasti spoštovanje parlamentarne avtonomije. ZPS pojasnjuje tudi, da poslanske skupine niso nujno in niso v vseh primerih povezane z delovanjem strank. Opozorili smo, da mora biti pravni položaj vseh poslancev v smislu zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za njihovo delo izenačen, vendar po naši oceni predlagana zakonska ureditev tej zahtevi ne zadosti.

ZPS se je opredelila tudi do utemeljitve predlagane ureditve s primerjavo strank in nepridobitnih organizacij in ugotovila, da se namen in narava delovanja strank in teh nepridobitnih organizacij bistveno razlikujeta. Zato meni, da uvedba primerljivega načina proračunskega financiranja ni utemeljena.

ZPS še ugotavlja, da se s predlagano spremembo omogoča, da se pomemben del sredstev iz državnega proračuna, namenjenih za strokovno pomoč poslanskim skupinam, preusmeri neposredno k političnim strankam. S tem se krepi vpliv političnih strank tako na obseg, način, pa tudi na vsebino dela poslanskih skupin in posameznih poslancev, zato je taka ureditev po presoji ZPS z vidika skladnosti z reprezentativno naravo poslanskega mandata in s tem z 82. členom Ustave sporna.

Izpostavili smo tudi vprašanje skladnosti z ureditvijo v 34. členu Zakona o poslancih, v kateri je narava sredstev za strokovno podporo pri delovanju poslanskih skupin namenska. Predlagana sprememba namreč bi strankam omogočila, da sredstva porabijo za drugačne namene, celo za svoje delovanje in poslovanje, kar odstopa od osnovnega cilja in namena ureditve v Zakonu o poslancih oziroma jo celo izvotli.

Posebej je treba opozoriti tudi na spremembe, predlagane v 3. členu. Z njimi se na 10 % znižujejo sredstva iz državnega proračuna, do katerih so v enakih deležih upravičene stranke, ki so na zadnjih volitvah kandidirale svoje kandidate, pod pogojem, da so dobile najmanj en odstotek glasov volivcev, posledično se pa zvišuje na 90 % delež sredstev, ki se deli v sorazmerju s sprejetim številom glasov. Glede te rešitve ZPS ugotavlja, da se bo odrazila v občutnem zmanjšanju proračunskega financiranja političnih strank, ki pogoj deleža prejetih glasov sicer izpolnjujejo, vendar na volitvah volilnega praga niso dosegle. Te stranke izpada finančnih sredstev iz državnega proračuna ne bodo mogle nadomestiti z zvišanjem sredstev iz naslova strokovne pomoči poslancem, kot to velja za parlamentarne stranke, ali drugimi materialnimi viri. Krčenje materialnih podlag za delovanje bi bistveno poslabšalo njihove možnosti za financiranje svojega delovanja, posledično pa vplivalo tudi na njihovo udeležbo in uspeh na volitvah, to pa je nenazadnje temeljni namen delovanja vsake stranke in v temelje demokratične države vgrajena temeljna politična človekova pravica. Ob tem stališču ZPS opozarja tudi na prakso Ustavnega sodišča, iz katere izhaja, da stranka za svoje delo in obstoj nujno potrebuje zadostna finančna sredstva. Ustavno sodišče je poudarilo tudi, da mora država političnim strankam zagotavljati enake konkurenčne možnosti in zaradi načela enakih možnosti ob urejanja sistema financiranja iz javnih sredstev delovati nevtralno. Ker te obveznosti ni dopustno omejevati le na parlamentarne politične stranke, bi morala biti predlagana zakonska ureditev po mnenju ZPS deležna ponovne presoje tudi z vidika poseganja v ustavno pravico do združevanja in enakosti pasivne volilne pravice, gre za 42. in 43. člen ustave.

ZPS je podala pripombe tudi k ureditvi, po kateri sredstva za financiranje strank ne glede na predpise, ki urejajo javne finance in izvrševanja proračuna, ne bi sodila v redno dejavnost državnega zbora. Predlagano rešitev je treba preveriti v razmerju do temeljnih načel priprave predloga enotnega proračuna države, pa tudi v razmerju do položaja drugih neodvisnih ustavnih organov. Izpostavili smo tudi vidik jasnosti in terminološke skladnosti s predpisi, ki urejajo javne finance in izvrševanje proračuna.

Opozorila bi tudi na 6. člen in spremembo ureditve obsega obveznega revidiranja strank s strani Računskega sodišča. Tu ZPS opozarja oziroma ugotavlja, da je v poročilih, izdanih v okviru ocenjevanja izpolnjevanja priporočil Greco, poudarjen pomen celovite in izčrpne revizije finančnega poslovanja parlamentarnih strank. Ta vsebina naj bi bila v veljavni zakonski ureditvi zadovoljivo obravnavana, taka je ocena Greco, zato je treba predlagano spremembo oceniti z vidika skladnosti z namenom njihovih priporočil.

K predlaganim določbam 8. člena je ZPS opozorila na ureditev vsebinsko splošno in preohlapno, da bi omogočala jasno presojo, kdaj so popusti kot dodaten vir financiranja dopustni. Pripombe je namenila tudi predlagani možnosti prenosa sredstev stranke drugim strankam v Republiki Sloveniji, strankam, ki delujejo v državah članicah EU in z njimi povezanimi političnimi fundacijami. Opredelitev, v katerih primerih bi bila sklenitev takega dogovora dopustna, je po mnenju ZPS presplošna in pomensko preširoka, preveriti pa bi jo bilo smiselno tudi v razmerju do prepovedi financiranja strank iz tujine, ta je določena v veljavnem sedmem odstavku 21. člena zakona, pa tudi veljavne ureditve 21. člena, ki od leta 2013 ne dopušča financiranja s strani pravnih oseb.

V zvezi z urejanjem možnosti prenosa sredstev na transakcijski račun druge stranke, ki je organizator referendumske kampanje, ZPS opozarja, da bi morala biti ta vsebina urejena sistemsko na ravni Zakona o volilni in referendumski kampanji. Posebej pa smo izpostavili tudi nejasnost glede ureditve položaja, vsebine, sodelovanja in odgovornosti teh strank, se pravi teh, ki niso organizatorji, vendar sodelujejo v referendumski kampanji.

Glede predlaganih kazenskih določb se je ZPS najprej opredelila do utemeljitve, ki je nekako ilustrirana s primeri manjših nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri reviziji volilne kampanje. Ob tem ZPS opozarja, da 6.a člen Zakona o prekrških pozna materialno pravni institut prekrška neznatnega pomena. Sicer pa smo tudi ugotovili, da so predlagane spremembe predvidene za vse prekrške, opredeljene v teh določbah, ne glede na višino finančnih sredstev, na katere se te kršitve nanašajo. Tudi tu opozarjamo na priporočilo Greco, ki poudarja, da naj bi bile sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne, zato je treba pretehtati, ali predlagana ureditev tem priporočilom še zadosti. ZPS je v zvezi s kazenskimi določbami posebej opozorila tudi na nujnost skladnosti sklicev kazenskih določb z materialnimi določbami. Te je treba v nadaljnjem zakonodajnem postopku še dodatno preveriti tudi v razmerju do nekaterih novih določb, pa tudi na opuščanje sankcij za nekatere prekrške, kar pa je treba oceniti z vidika skladnosti s priporočili Greco, ki se nanašajo na to, da mora sistem zagotoviti ustrezen nadzor in sankcioniranje vseh prekrškov.

Če lahko bi se zdaj opredelila tudi do prejetih amandmajev in predlogov, ali lahko? Glede amandmajev poslanskih skupin SDS in Nove Slovenije ZPS. želel samo ugotoviti, da uvajajo ureditev virov financiranja, kakršna je veljala do uveljavitve novele leta 2013. Ta je bila opuščena z izrecnim namenom zmanjšanja korupcijskih tveganj in preprečitve možnosti, da bi bila lahko pravna oseba s prispevanjem prispevka, da bi stranka na tej podlagi lahko pridobila neko neupravičeno prednost pred subjekti, ki takega prispevka ne prejmejo oziroma niso dali. Torej predlagana rešitev pomeni precejšen in pomemben odstop tako od koncepta kot tudi od namena veljavne ureditve.

Kar se tiče amandmaja k 13. členu predloga zakona, tukaj opozarjamo, da pomeni v bistvu po svoji vsebini in cilju noveliranje Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, kar posega v načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Posebno opozorilo pa taki rešitvi namenjamo z vidika drugega odstavka 90. člena Ustave na podlagi, katerega referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ni dopustno razpisati. Mešanje vsebin, ki so lahko predmet referenduma, in vsebin, ki so iz takega odločanja izključene, je sporno z vidika Ustave 90. člena.

Kar se tiče pa predlogov amandmajev štirih poslanskih skupin koalicijskih in Nove Slovenije pa bi se rada opredelila do amandmaja, ki oziroma rešitve, ki določa novo možnost financiranja političnih strank, ki imajo organizirane mladinske organizacije. Ob tej rešitvi ZPS opozarja, da je način kako bo stranka uredila in organizirala svoje delovanje po posameznih področjih ali posameznih skupinah, starostnih skupinah ali kakršnikoli drugi vrsti pač opredeljevanja do posameznih vprašanj, seveda stvar njene izključne presoje in ureditve, zato po mnenju ZPS ureditev, ki dodeljevanje dodatnih sredstev pogojuje z obstojem takšne organizacije je z vidika poseganja v avtonomnost te presoje omejujoča. Vprašljivo je tudi, ali je to okoliščino možno upoštevati kot dovolj utemeljen kriterij za dodeljevanje dodatnih finančnih sredstev in razlikovalni element pri urejanju financiranja političnih strank. Strankam, ki takih mladinskih organizacij nimajo se poleg tega razen z določbo o zamiku uporabe, ki pa se v primerjavi s prvotno predlagano prehodno določbo tudi skrajšuje, ni zagotovljeno neko prehodno obdobje, da bi se tej ureditvi posebej prilagodile. ZPS ugotavlja, da določba določa obveznost, da morajo biti sredstva porabljena izključno za izvajanje programov v mladinskem sektorju, vendar po mnenju ZPS v predlogu zakona, ki je obravnavan ni vsebovanih jamstev, da bo ta obveznost tudi spoštovana, saj določbe o vsebini poročanja o nadzoru in sankcioniranju prekrškov, te določbe predloga zakona oziroma zakona sicer tej novi vsebini niso prilagojene.

To je vse. Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Rajku Fajtu.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani gospe in gospodje!

Hvala za besedo.

Torej, komisija je včeraj obravnavala predlog zakona in nekako je bilo izpostavljenih pet področij. In sicer najprej je bil izpostavljen pomislek glede sprememb, ki se nanašajo na manjše politične stranke, ki iz proračunskih sredstev letno prejmejo do sto tisoč evrov in bi bile po novem izvzete iz revizije Računskega sodišča. Pomislek je bil izpostavljen v luči ravnanja z javnimi sredstvi, kjer morajo vse javne ustanove delovati v skladu z zakonom o javnih naročilih in se držati pravil postopkov javnega naročanja, v tem primeru pa bi šlo za javni denar, ki ne bi bil več predmet nadzora.

Potem je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj se predlog zakona sprejema po skrajšanem postopku in na nujni seji, in seveda na današnji nujni seji matičnega odbora, glede na to, da je v gradivu predloga zakona pri oceni finančnih posledic novele zapisano, da predlog zakona nima neposrednih posledic za državni proračun v letih 2023 in 2024, in se bo nanašal na proračunsko leto 2025 in kasneje, in zato ni razumljivo torej hitenje mimo rednih zakonodajnih postopkov.

Prav tako je bilo zastavljeno vprašanje, ali so v noveli kakšne spremembe vezane na primere, ko poslanec prestopi v drugo poslansko skupino, kar se je v preteklih mandatih seveda že tudi dogajalo, in kaj se zgodi s sredstvi, ki mu pripadajo. Prav tako je komisija opozorila na mnenje Zakonodajno-pravne službe, kar je že danes tudi bilo izpostavljeno, torej Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki prinaša precej pripomb na predlog zakona. Mimogrede, žal smo mnenje Zakonodajno-pravne službe prejeli včeraj na klop. Med drugim se v mnenju izpostavlja položaj poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti in Nepovezanih poslancev v zvezi s spremembami 1. člena predloga zakona. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je zapisala, citiram, »da iz ustavno sodne prakse izhaja jasna zahteva, da morajo biti pravni položaj vseh poslancev v smislu zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za njihovo delo«, tako tudi 11. točka odločbe Ustavnega sodišča, torej mora biti položaj izenačen. Tej zahtevi predlagane zakonske ureditve po mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ne zadosti.

In še na koncu. Komisija je opozorila še na dodatno pripombo Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, prav tako v 1. členu predloga zakona, ki pravi, citiram, »rešitev po kateri bi se sredstva za delo poslancev namenila neposredno strankam, na katere bi se v celoti prenesla odločanje o njihovi porabi, bi poleg tega, da se z njo opušča osnovni namen zaradi katerega se sredstva poslanske skupine sploh dodelijo, torej da dodatno strokovno pomoč posegala v svobodo izvrševanja poslanskega mandata«. Seveda na zastavljena vprašanja oziroma polemike s strani predlagateljev so bili podani tudi odgovori, ki so člani komisije nekako prepričali, da so zakon podprli, predlog zakona podprli.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavniku Komisije za preprečevanje korupcije, namestniku predsednika, gospodu Davidu Laporniku.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsedujoča.

Pozdravljeni tudi vsi ostali prisotni!

Jaz bom na kratko izpostavil tisto kar je že moj predhodnik tudi, da tudi mi imamo zadržke, da se sprejema po skrajšanem postopku, ker gre le za zakon sistemske narave in bi bilo treba zlasti vključiti širšo javnost, pa tudi tiste stranke, ki v tem sestavu Državnega zbora niso prisotne, se pa na njih zakon tudi neposredno nanaša, zato bi bilo po rednem zakonodajnem postopku po našem mnenju pravilno, pa tudi zato, ker že začetki sedanjih predlaganih sprememb segajo v leto 2013 in kasneje že neko dolgo časovno obdobje in tudi, če bi se še to časovno obdobje podaljšalo, ne bi prispevalo k nič drugače kot sedaj.

Potem pa drugo, kar je pa naša pristojnost, je pa glede tveganj za integriteto oziroma nastanek korupcije oziroma preprečevanje, je pa to Komisija poudarja, da vsebina predloga ureja pravila za uporabo javnih sredstev, zato mora Zakon o političnih strankah vsebovati določbe, ki kvalitetno in učinkovito upravljajo s tveganji, ki pri tem nastanejo. Tukaj naj omenim zgolj, najbolj pogosto je tveganje nastanka nasprotja interesov, ker je treba poudariti, da sredstva, ki so namenjena strankam, potem so tudi javna sredstva in mora biti porabljena tudi v javnem interesu in zlasti pri tej porabi teh sredstev je treba upoštevati tudi tveganja nastanka nasprotja interesov. Potem pozdravljamo jasneje določeno vlogo Računskega sodišča notri, z zlasti pri revidiranju pravilnosti samih političnih strank. Drugo, kar je, tudi sami smo izpostavili, da bi bilo mogoče potrebno enotno urediti tako Zakon o volilni in referendumski kampanji, ki tudi naslavlja financiranje, hkrati s tem v celoti, da se v bistvu poglavje financiranja političnih strank zapre na vseh področjih, kjer je odprto.

Potem, kar se tiče samih členov predlaganih sprememb, smo imeli sicer nek pomislek glede 20 % praga lastništva, ampak je bil samo pomislek. Tisto, kar pa smo pomislili, je pa, kakršenkoli prakse določi, mora biti potem tudi učinkovit nadzor nad izvajanjem tega, da se to tudi upošteva v praksi. In pa kot je že tudi Zakonodajno-pravna služba povedala, tudi mi, glede znižanja glob je GRECO v letu, so v bistvu to nižje globe sedaj predlagane kot jih je GRECO v letu 2007 predlagal kot najnižje globe, no, v bistvu gre nižje od teh in mogoče bi bilo tudi v tej smeri potrebno razmisliti.

Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? (Da.)

Ja, izvolite, poslanka Anja Bah Žibert.

Ja, hvala lepa za besedo.

Jaz bom tudi pravzaprav zelo kratka, gre samo za to, da ne bi ostalo v zraku ali pa karkoli nedorečeno. Res je, v Slovenski demokratski stranki smo skupaj z Novo Slovenijo prav tako vložili amandmaje, ki govorijo tudi o možnosti participacije posameznikov, podjetnikov in seveda vseh tistih, ki nimajo nič z, niso vezani neposredno na državna podjetja. Mi menimo, da bi takšna rešitev bila pravzaprav pozitivna in bi še stopnjevala transparentnost, ne da bi jo manjšala. In nenazadnje smo danes tudi poslušali o tem, kako pomembna je neka sorazmernost, tudi ko smo govorili o globah. Jaz mislim, da gre, ko ne more kar počez reči ne vem kakšna globa, je pa vendarle treba pogledati vsako državo posebej, tako da jaz tukaj pač vidim nekoliko drugače. To je pač moje mnenje, ampak tudi pri teh zadevah je problem, mislim, da sorazmernosti, kajti nekomu je dobesedno sodelovanje pri upravljanju javnih zadev onemogočeno. In nenazadnje takšno rešitev pozna evropska politika, Evropski parlament in tudi nam na primer sosednje države kot je Avstrija, Italija pa tudi Nemčija. Tako da jaz sem pač razumela tudi vaše sporočilo v tem, da se bo ta materija na nek način še obravnavala. Škoda, mislim, po svoje bi lahko rešili tudi zdaj vse v enem mahu, morate pa razumeti, da glede na to, da pač naših amandmajev ne podpirate, da bomo pač mi pri tej zadevi tudi vzdržani glede na to, da menimo, da bi zagotovo opolnomočili zakon in, kot rečeno, zagotovo tudi transparentnost. Nenazadnje ni res, da bi pač GRECO kakorkoli onemogočal takšno financiranje, oni zgolj usmerjajo k temu, da je pač pomembna transparentnost. In tisti, ki ste kakorkoli kdaj delali v politični stranki, jaz sem dolga leta delovala, vem, da pri takšnih zadevah, ko nekaj onemogočiš, je v bistvu po moje dosti več problemov kot takrat, ko jo omogočiš in so zadeve jasne. So pa seveda tudi finančno omejene in se natančno ve, kdo in kaj in vedno lahko to potem tudi vidi ne samo politična stranka ampak cela javnost in tukaj je pač bistveno pomembno, tukaj gre za transparentnost in potem seveda posledično vse ostalo.

Hvala lepa.