Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 41. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnik.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje in o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 41. izredne seje.
/ oglašanje iz dvorane/
Imate postopkovno, izvolite, gospa Godec.
Spoštovane in spoštovani!
V torek smo se na škofjeloškem pokopališču poslovili od nekdanje poslanke gospe Aleksandre Hoivik.
/ nemir v dvorani/
(Bom počakala. To je to, če prehitro začneš sejo.)
Torej, še enkrat za vse, ki ste prišli kasneje. V torek smo se na škofjeloškem pokopališču poslovili od gospe oziroma nekdanje poslanke gospe Aleksandre Hoivik. Gospa Hoivik je bila v osamosvojitvenem času, takrat sicer še pod priimkom Pretnar, ena redkih žensk, ki je pogumno vstopila v slovensko politiko v boju za osamosvojitev Slovenije. Kot članica Zelenih Slovenije je sodelovala na prvih državnozborskih volitvah, demokratičnih državnozborskih volitvah, in bila aprila 1990 izvoljena kot poslanka v takratni Družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije. Bila pa je tudi eden od odločilnih glasov za ključne osamosvojitvene zakone. Svojo ljubezen do domovine je kazala sleherni dan in na svoje delo je bila zelo ponosna. In menim, da smo lahko na gospo Hoivik ponosni tudi mi, zato predlagam, da se njenemu spominu poklonimo z minuto molka.
Hvala lepa.
Se strinjam z vašim predlogom.
Prosim za minuto molka.
/ minuta molka/
Naj počiva v miru!
Najlepša hvala.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 41. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 4. julija 2023, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.
(Za so glasovali vsi.)
Ugotavljam, da je dnevni red 41. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POLITIČNIH STRANKAH (skrajšani postopek).
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, kolegu Lenartu Žavbiju.
Izvolite.
Spoštovani kolegice in kolegi!
Poslanke in poslanci Svobode, Socialnih demokratov, Levice ter Nove Slovenije smo v Državni zbor vložili predlog novele Zakona o političnih strankah. Novela kot taka ima že relativno dolgo brado, saj so usklajevanja o predmetnih rešitvah pričela že v prejšnjih mandatih Državnega zbora. Osnova, podlaga in temelj teh sprememb novele Zakona o političnih strankah izhaja iz priporočil Računskega sodišča Državnemu zboru, ki so bila v dveh verzijah poslana Državnemu zboru v letih 2016 in 2019. Torej, tisto poročilo je ključno vodilo in osnova za ta naš, za to našo novelo. Ta naša novela ima štiri osnovne predloge, ki jih bom na kratko predstavil.
V prvi vrsti je cilj predloga novele zagotovitev stabilnejšega financiranja političnih strank, tako parlamentarnih kot neparlamentarnih. Spreminja se pred desetletjem sprejeta sprememba, po kateri se 15 % javnih sredstev iz državnega proračuna razdeli med vse politične stranke, ki jih je volil najmanj 1 % volivcev, 75 % pa sorazmerno rezultatov na volitvah. Formula za delitev javnih sredstev se spreminja tako, da se za fiksni del, ki ga dobijo vse stranke enako, nameni 10 %, za variabilni del, ki ga dobijo stranke na podlagi števila glasov, pa 90 %. Slednja formula je veljala tudi do leta 2013. Kot sem povedal že v uvodu, to je bilo eno od priporočil, priporočil Računskega sodišča, ki je v tej točki dalo tudi alternativen predlog, da bi zvišali ta prag iz 1 na 2 %. Predlagateljem te novele se zdi ta rešitev, ki sem jo opisal, bolj smotrna, je tudi primerjalno z ostalimi državami bolj primerna.
Druga, drugi cilj te novele je odprava administrativnih težav pri poslovanju, na katere je zaradi prezapletenih in neživljenjsko, neživljenjskih trenutno veljavnih rešitev s temi besedami opozorilo Računsko sodišče predvsem glede sodelovanja poslanskih skupin in političnih strank pri izvajanju skupnih aktivnosti, kot so na primer tako imenovani terenski obiski poslancev in poslank poslanske skupine, ki se večinoma, hočeš nočeš, prepletajo s strankarskimi, strankarskimi dogodki. Novela vključuje spremembo glede pridobivanja sredstev državnega proračuna, ki so namenjena poslanskim skupinam in poslancem na podlagi Zakona o poslancih, in način njihove porabe. Veljavna zakonodaja namreč določa, da lahko stranka pridobi največ do 50 % državnega proračuna, ki so namenjena poslanskim skupinam in poslancem na podlagi Zakona o poslancih, v predlogu novele pa bi se ta delež zvišal na 70 %. V predlogu se upravlja tudi ozko definirano namenska sredstva za delovanje poslanskih skupin. Sredstva bi se po novem izplačevala kot tekoči transfer,
Tretji cilj je, da se za večino prekrškov po predlogu znižuje spodnja meja višine globe tako za stranko kot za odgovorno osebo. Na nesorazmerno višino glob in težo stranskih sankcij je tako kot pri ostalih rešitvah prav tako opozorilo Računsko sodišče.
In četrta stvar, določa tudi, da, oziroma četrti cilj te novele določa tudi, da obvezno revidiranje strank s strani Računskega sodišča velja za samo za stranke, ki so letno prejele ali bile upravičene do prejema najmanj 100 tisoč evrov iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti. Na podlagi predlaganih sprememb bo Računsko sodišče v obdobju štirih let namesto manjših strank torej revidiralo, revidiralo stranke, ki so iz državnega ali občinskih proračunov prejemale večje zneske, manjše stranke pa zgolj v primeru, če bo sodišče ali KPK zaznalo kakršnakoli tveganja. Pri mnenjih na ta zakon je tako Računsko sodišče kot tudi KPK opozorilo, da bi v bodoče spremenili tudi zakon o volilni in referendumski kampanji, ki je soroden temu zakonu. To smo v Svobodi in v predlagateljih, ostalih poslanskih skupinah predlagateljicah tega zakona pripravljeni odpreti to razpravo, ampak smatramo, trenutno je ta zakon do te mere usklajen, da ga lahko v Državnem zboru danes sprejmemo, pri vseh ostalih morebitnih sorodnih zakonih pa nas čaka še dodatna usklajevanja.
Najlepša hvala.
Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora, kolegici Tereziji Novak.
Izvolite.
Hvala.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 24. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajevcem. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 44. seji sklenil, da se predlog obravnava po skrajšanem postopku.
V poslovniškem roku sta amandmaje skupaj vložili Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije. 4. julija so skupaj Poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati, Levica in Nova Slovenija predložile dodatne predloge amandmajev k predlogu zakona.
Predstavnik predlagatelja je v uvodni dopolnitvi obrazložil, dopolnjeni obrazložitvi predstavil postopek in razlog za pripravo predloga zakona, pojasnil cilje predloga zakona in se dotaknil tudi pobude Računskega sodišča za spremembo področne zakonodaje.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v daljši predstavitvi pisnega mnenja Zakonodajno-pravne službe povedala, da je temelj delovanja Državnega zbora v sistemu delitve oblasti spoštovanje parlamentarne avtonomije, se dotaknila razmerij poslanske skupine in političnih strank ter opozorila, da mora biti pravni položaj vseh poslancev glede zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za njihovo delo izenačen, čemur po njihovem mnenju ureditev ne zadosti.
Glede predlagane spremembe namena uporabe obravnavanih sredstev je izpostavila še vprašanje skladnosti z ureditvijo z Zakonom o poslancih, po katerem je narava sredstev za strokovno podporo pri delovanju poslanskih skupin namenska. Dejala je, da se bo sprememba odrazila v občutnem zmanjšanju proračunskega financiranja političnih strank, ki pogoj deleža prejetih glasov izpolnjujejo, vendar na volitvah niso dosegle volilnega praga. V nadaljevanju je obrazložila še dodatne pripombe Zakonodajno-pravne službe.
Predstavnik Državnega sveta je dejal, da Komisija Državnega sveta za državno ureditev podpira predlog zakona, predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije je izrazil zadržek glede vrste postopka obravnave predloga zakona v Državnem zboru ter menil, da bi bilo treba v postopek obravnave vključiti širšo javnost. Dejal je, da morajo biti javna sredstva porabljena v javnem interesu ter ob tem omenil pojav tveganj za nastanek nasprotja interesov, med drugim pa še poudaril vlogo Računskega sodišča.
V razpravi je poslanka iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke pojasnila vložene amandmaje, skupne amandmaje Poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke in Poslanske skupine Nove Slovenije glede možne participacije samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb, ki niso v neposredni ali posredni državni lasti. V nadaljevanju odbor ni sprejel amandmaja Poslanskih skupin SDS in Nove Slovenije k 1. členu, zato so ostali amandmaji teh dveh poslanskih skupin postali brezpredmetni. Odbor je v nadaljevanju sprejel amandmaje, ki so jih vložile Poslanska skupina Svoboda, Levica, SD in Nova Slovenija. Odbor je na koncu glasoval še o vseh členih predloga zakona in z desetimi glasovi za in nobenim proti sprejel predlog zakona.
Hvala.
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prva ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija -krščanski demokrati, v njenem imenu dr. Vida Čadonič Špelič.
Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča.
Vsem dober dan!
Politične stranke so nepogrešljiva prvina parlamentarne demokracije. Njihova naloga je ustvarjanje politične konkurence, ukvarjanje z družbenimi problemi, sodelovanje v oblikovanju in sprejemanju odločitev. Demokracija živi le z delujočim, konstruktivnim soočenjem različnih političnih idej. Za stabilno državo, ki je sposobna ukrepati, je vključujoča moč političnih strank enostavno nepogrešljiva.
Nova Slovenija kot stranka, ki je blizu vsem ljudem, združuje vse skupine in sloje prebivalstva. Le tako lahko ustvarimo politično ravnovesje. Predlog zakona primarno odpravlja težave z zagotavljanjem stabilnega financiranja političnih strank, zato se višina odstotka bruto družbenega proizvoda, ki se zagotavlja za financiranje političnih strank, določa fiksno. Iz pregleda državnega proračuna za pretekla leta namreč izhaja, da so se za financiranje političnih strank namenjala sredstva v višini manj kot 50 % praga, ki je sedaj določen s sedaj veljavnim zakonom, zato se v predlogu novega zakona določa tudi spodnji prag, s katerim se določajo minimalna sredstva, ki so še potrebna za osnovno delovanje političnih strank. Zaradi slednjega se spreminja tudi višina odstotka, ki se namenja za financiranje manjših parlamentarnih in izven parlamentarnih političnih strank. S sprejetjem tega zakona se odpravlja težava z zagotavljanjem stabilnega financiranja tudi za politične podmladke, ki imajo status organizacije v javnem interesu na področju mladinskega sektorja in status nacionalne mladinske organizacije. Med cilji novele je tudi odprava administrativnih težav pri poslovanju, na katere je zaradi prezapletenih in trenutno veljavnih rešitev opozorilo tudi Računsko sodišče. Zaradi nesorazmerne višine glob in teže stranskih sankcij se predlaga tudi sprememba višine glob.
V NSi podpiramo novelo zakona.
Hvala lepa.
