Dobro jutro, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovana Vlada, gospod minister, direktor Dursa, Fursa, pa ostali prisotni, tudi vsi, ki spremljate sejo preko televizijskih ekranov!

Začenjam 13. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da nimamo nobenih podatkov, da bi bil katerikoli poslanec, poslanka zadržan, prav tako nihče nobenega ne nadomešča.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo samega dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – GOSPODARSKA ŠKODA, KI PODJETJEM NASTAJA ZARADI NAPAČNIH ODLOČITEV DAVČNIH INŠPEKTORJEV.

Poslanska skupina Nove Slovenije je 14. 6. 2023 na KNJF naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije s predlogi sklepov, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s samim sklicem seje.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni: gospod Janez Cigler Kralj, vodja Poslanske skupine Nove Slovenije, ki je v bistvu tudi zahtevala sam sklic te nujne seje, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, gospod Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, ki se je opravičil, gospod Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije in mag. Ivan Simič, nekdanji generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije in še nekateri drugi davčni strokovnjaki, ki pa se, kot kaže, seje niso udeležili. Vse prisotne torej še enkrat lepo pozdravljam!

Predlagam, da razpravo opravimo kot običajno. In sicer, najprej dobi za kratek uvod besedo predlagatelj, torej Janez Cigler Kralj v imenu Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic nujne seje komisije, da seveda dodatno predstavi samo vsebino, in potem seveda vabljeni gostje ter nato poslanke in poslanci.

Uvodoma pa dam besedo Janezu Ciglerju Kralju, izvoli.

Hvala, predsednik.

Minister, kolegice in kolegi, minister, dober dan!

V obsežnem gradivu smo pravzaprav navedli vse, kar nas skupaj z gospodarskimi družbami moti, izziva in motivira, da verjetno vsi skupaj ukrepamo in gremo nasproti gospodarstvu, kajti vemo, da zaradi napačnih odločitev davčnih inšpektorjev nastaja, lahko rečemo, nemajhna gospodarska škoda na eni strani podjetjem, ki izgubljajo čas in denar in se ne morejo, lahko rečemo, v polnosti posvetiti svojemu osnovnemu poslu, in na drugi strani tudi državi, ki po teh napačnih odločbah davčnih inšpektorjev potem tudi vrača denar, preveč odmerjene davke in seveda tudi obresti. Gospodarska škoda je tako neposredno in posredno velika, odločbe pa so največkrat, niti ne po krivdi inšpektorjev, napačne, ampak velikokrat je za to krivo tudi napačno pojasnilo, so napačna pojasnila zakonov, ki jih pripravi, odobri vodstvo Fursa in so jim inšpektorji dolžni slediti. Poleg javno objavljenih ostajajo tudi interna navodila vodstva, na katera se inšpektorji pri svojih postopkih sklicujejo, jih pa zavezancu ne smejo posredovati, ker so interna, kot je izjavil dr. Janez Šušteršič.

Predsednik in vsi prisotni, predlagali smo v gradivu pet sklepov, za katere prosim, da se podprejo, vseh pet pa je pravzaprav oziroma štirje so usmerjeni bolj v, kako bi temu rekel, dostavo podatkov.

In sicer, predlagamo, da Furs v roku enega meseca predloži komisiji podatke o številu in deležu odločb o odmeri davka od dohodkov pravnih oseb ter dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bile s strani drugostopenjskega organa ali v kasnejšem sodnem postopku spremenjene, razveljavljene, odpravljanje in izrečene kot nične od leta 2017 do danes.

V drugem sklepu pozivamo Furs, da predloži podatke o obsegu preveč obračunanega davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter izplačanih zamudnih obresti v obdobju od leta 2017 do danes.

V tretjem sklepu predlagamo Ministrstvu za finance in Furs vzpostavitev javno dostopnega sistema spremljanja statistike nepravilno izdanih odločb v davčnih postopkih. Menimo namreč, da bi to lahko pripomoglo k omejitvi teh nepravilno izdanih odločb.

V četrtem sklepu pozivamo Ministrstvo za finance in Furs k vzpostavitvi sistema spremljanja pravilnosti izdanih odločb davčnih inšpektorjev in javnih uslužbencev, ki na drugi stopnji odločajo v pritožbenih postopkih, ter k vzpostavitvi jasnih meril in kriterijev za presojo kakovosti dela inšpektorjev. Pozivamo tudi, da ministrstvo o tem v treh mesecih poroča komisiji.

V zadnjem sklepu pozivamo Vlado, da pripravi predlog zakonskih sprememb za ponovno uvedbo sistema kolegijskega odločanja v najzahtevnejših davčnih postopkih. Menimo namreč, da bi tudi to lahko pomembno zmanjšalo, preventivno delovalo na te odločitve davčnih inšpektorjev.

Toliko, predsednik. Hvala.

Najlepša hvala, kolega.

Zdaj dajem besedo uvodoma ministru, da odgovori na to problematiko, ki se v bistvu vije že, govorimo lahko že od leta 2017, pa v bistvu še pred tem.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.

Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci!

Najprej naj uvodoma pojasnim, da osnovni namen postopkovnega davčnega predpisa je, da ščiti pravice in koristi davčnih zavezancev napram davčnim organom. Temu namenu sledijo tudi zahteve po zagotovitvi hitrega in učinkovitega davčnega postopka, tako da je pravna negotovost davčnih zavezancev omejena na najmanjšo možno mero. Veljavna davčna ureditev davčnega postopka zagotavlja enako oziroma primerljivo varstvo davčnih zavezancev glede na druge sodobne davčne ureditve. Procesni davčni predpisi ves čas sledijo spremembam materialnih predpisov, mednarodnim pravilom, potrebam prakse, tehnološkemu razvoju in upoštevajo odločbe Ustavnega sodišča in sam razvoj sodne prakse. Vrhovno sodišče v zadnjih letih pogosto oziroma pogosteje spreminja stališče in s tem prakso sodišč in davčnega organa, ob tem pa tudi nižja sodišča postavljajo čedalje strožje zahteve glede procesnih jamstev za zagotavljanje ustrezne ravni varstva pravic davčnih zavezancev v davčnih postopkih. Vsem tem zahtevam se skuša slediti tako pri pripravi zakonodaje, davčni organ pa tudi pri svojem delu v praksi.

V nadaljevanju se bom opredelil do nekaterih navedb v obrazložitvi zahteve za sklic te današnje nujne seje KNJF.

Najprej trditev, da odločbe davčnih inšpektorjev zaradi različnih napak, največkrat napačne uporabe pozitivne zakonodaje, pogosto padejo v sodnih procesih na podlagi tožb, ki so jih dali davčni zavezanci, ne drži oziroma samo v manjšem delu drži. Iz podatkov o uspešnosti vloženih tožb v obdobju 2017 do 2023 izhaja, da so bili davčni zavezanci v celotnem obdobju uspešni v povprečju osemindvajset odstotkov, v postopku pred vrhovnim sodiščem pa v povprečju štirideset odstotkih. Iz podatkov izhaja, da po posameznih letih deleži sicer nihajo, vendar pa je v vsakem letu delež zahtev, ki so bile ugodene oziroma delno ugodene, manjši kot delež zadev, ki niso bile ugodene izstavljen. Izpostavljam tudi, da Vrhovno sodišče večji delež ugodenih zadev vrne sodišču v ponovni postopek in ne Furs. Torej tako lahko ugotovimo, da glede na podatke o deležu potrjenih tako prvostopenjskih kot drugostopenjskih odločb ni mogoče sklepati o večjem obsegu nepravilnih odločb davčnega organa.

Naprej, trditev, da preveč odmerjeni davki ter čakanje na dokončanje vseh potrebnih postopkov bistveno zmanjšujejo likvidnost podjetij, povečuje stroške poslovanja in zavira razvoj, je pavšalna in ni konkretizirana. Naj izpostavim, da imajo davčni organi možnost odloga plačila v primeru vloženih pravnih sredstev pred davčnim organom, v sodnem postopku pa zadržanje izvršitve odločbe z začasnimi odredbami. S tem se varuje njihove interese in pravne koristi ter njihov pravni položaj. V davčnem postopku so redna in izredna pravna sredstva eden pomembnejših instrumentov, ki varujejo pravice davčnih zavezancev v razmerju do davčnega organa. Večstopenjski sistem odločanja v pritožbenih postopkih je tako skladen z načelom delitve oblasti in varstva človekovih pravic.

Prav tako zavračamo očitke, da znotraj Furs velja neformalno pravilo, da se v pritožbenih postopkih izčrpavajo vse pravne možnosti, tudi če je jasno, da je bila davčna odločba izdana nepravilno oziroma v nasprotju z veljavno davčno zakonodajo, podatki upravne statistike za tako trditev ne dajejo opore. Vse prejete pritožbe se v okviru finančne uprave skrbno preizkusijo in se v primerih, ko so podani zakonski pogoji napačne odločitve tudi popravijo.

Vlagatelj tudi navaja, da davčni inšpektorji za nepravilno vodene postopke ne nosijo nobene odgovornosti in da se v tej luči kot velika napaka kaže odločitev aktualne vlade, da odpravi kolegijsko odločanje v najzahtevnejših davčnih postopkih. Poudarjamo, da so davčni inšpektorji tako kot druge uradne osebe v upravnih postopkih disciplinsko odgovorni, neprimerno bi bilo, da bi davčni organ za svoje odločitve, ki so bile v postopku s pravnimi sredstvi v sodnem postopku spremenjene, odgovarjal glede uvedbe kolegijskega odločanja v upravnih postopkih, vodenih na ministrstvu oziroma njegovem organu v sestavi, ki sta individualno oziroma monokratično vodena organa. Izpostavljamo, da je bila to nesistemska rešitev. V individualno vodenem postopku je za izdajanje odločb v upravnem postopku po samem zakonu pooblaščen predstojnik, ta pa lahko za odločanje pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu zaradi nesistemskosti kolegijskega odločanja. V Furs kot individualno vodenem organu so se odpirale številne pravne dileme, saj je bilo tovrstno odločanje unikum na upravnem področju. Vlada je ocenila, da ureditev kolegijskega odločanja neprimerno odstopa od sistemske ureditve vodenja in odločanja, kar bi povzročilo pravne zaplete in povečalo pravno negotovost.

Glede internih navodil in pojasnil naj povem, da načelo zakonitosti zavezuje uradno osebo davčnega organa, da je pri vodenju in odločanju v postopku pobiranja vezana na ustavo in zakon, ne pa na navodila in pojasnila davčnega organa, njenega predstojnika in drugih oseb. Načelo zakonitosti je temeljno načelo delovanja davčnega organa in uradnih oseb in glavno načelo celotnega pravnega reda Republike Slovenije. Navodila in pojasnila, ki jih v zvezi z izvajanjem predpisov z delovanjem področja davčnega organa izda minister ali predstojnik Furs, so izdana z namenom zagotovitve enotne uporabe predpisov z delovnega področja davčnega organa.

Glede navedbe, da Furs ne vodi statistike napačnih odločb, pojasnjujem, da Furs vodi evidenco prejetih odločitev drugostopenjskega organa in sodišč. Zbirni podatki iz te evidence so redno objavljeni v letnih poročilih Fursa. Furs ima vzpostavljen sistem spremljanja pravilnosti izdanih odločb o posameznih uslužbencih, torej nosilcih zadev, iz katerih je razvidno, koliko njihovih zadev je bilo na instantnih organih potrjeno, odpravljeno oziroma vrnjeno v ponovni postopek. Prav tako ima Ministrstvo za finance drugostopenjski organ, ki vzpostavljen sistem, torej tudi vzpostavljen sistem spremljanja sodnih odločitev tako z vsebinskega kot statističnega vidika, vendar pa je v luči vsega že prej pojasnjenega potrebno izpostaviti, da zgolj statistika ne odraža kakovosti dela posameznih zaposlenih.

Potrebno je upoštevati raznolikost posameznih vrst davkov in s tem tudi povezane okoliščine, kot so na primer različna kompleksnost in zapletenost dejanskih in pravnih vprašanj, zapletenost postopkov ter morebitna odsotnost ali neenotnost sodne prakse. Inšpekcijski organi in vodenje drugih davčnih postopkov na prvi stopnji ter odločanje o pritožbah in drugih pravnih sredstvih na drugi stopnji zahtevajo individualen pristop. Odločitve niso unificirane, saj ne gre za odločitve v množičnih primerih.

Glede dodatnih pojasnil v navedbi zahteve za sklic iz te seje pa se vam s sodelavci na voljo v nadaljevanju.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo še direktorju Fursa, gospodu Grumu, izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, člani komisije, minister in ostali prisotni!

Hvala za vabilo in pa seveda hvala tudi za besedo.

Zdaj, mogoče samo zaradi perspektive tega, o kakšnem problemu se pogovarjamo danes, bi rad poudaril, da je Furs organ v sestavi Ministrstva za finance, ki ima v tem trenutku nekaj manj kot 3 tisoč 600 zaposlenih, ki letno pobere 21 milijard evrov različnih javnofinančnih prihodkov za različne blagajne javnega financiranja, torej državni proračun, obe, torej zdravstvena in pokojninska blagajna in pa seveda blagajna vseh občin in pri svojem delu mi izredno pazimo, da pri porabi sredstev ravnamo gospodarno, torej pri porabi sredstev, ki jih porabimo za svoje delovanje.

Tako je tudi v primeru izplačil obresti, ki so bile v tem gradivu izpostavljene kot obresti pri vračilih po odpravljenih inšpekcijskih odločbah. Ta del je pravzaprav inherenten del stroškov poslovanja katerekoli finančne uprave v Evropi in po svetu in moram reči, da smo tudi v tem popolnoma primerljivi z drugimi evropskimi davčnimi administracijami oziroma administracijami, ki delujejo v okviru OECD.

Če mogoče povem v številkah, finančna uprava, kot rečeno, porabi…, na vsakih 100 pobranih evrov, če se izrazimo tako, porabimo 76 centov za pobiranje, torej 0,76 % vseh pobranih javnofinančnih prihodkov poberemo za pobiranje. Torej, to so stroški, ki so…, vsi stroški finančne uprave. Če recimo to primerjamo z eno aktualno zadevo, torej z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, veste, da tam zavarovalnice poberejo približno 10 %, 10 % pobranih prihodkov za svoje delovanje, torej, tako da smo približno petnajstkrat cenejši, pri tem, da zavarovalnice nimajo izvršbe, nimajo inšpekcije in tako naprej, tako da tako da imamo samo eno tako perspektivo.

No, zdaj, kar se tiče pa pritožb in pa očitkov, da naše odločbe pogosto padajo na različnih instancah, predvsem na Upravnem in Vrhovnem sodišču, bi pa tukaj tudi dal ene stvari v perspektivo. Na Fursu letno izdamo približno 3,3 milijone upravnih aktov, različnih upravnih aktov, odločb, sklepov in tako naprej in od teh 3,3 milijona dobimo približno 18 tisoč pritožb, zdaj govorim za podatke iz leta 2022. To predstavlja približno pol odstotka vseh naših aktov in na teh pol odstotka pritožb jih skoraj 60 % relativno hitro rešimo v lastni pristojnosti, tako da stranki ugodimo. Od tistih preostalih 40 %, od pol odstotka, ki so odstopljene na drugo stopnjo, jih druga stopnja reši ugodno za Furs približno 75 %.

Skratka, zdaj smo na zelo, zelo majhnem odstotku, preostalih pritožb, ki pa potencialno potem gredo na upravno in pa kasneje seveda tudi lahko na Vrhovno sodišče. Recimo, če ponazorim s številkami, v letu 2022 je bilo izdanih 405 sodb Upravnega sodišča, od tega jih je bilo za zavezanca ugodno rešenih 165 primerov. Tako da, na koncu, če pridemo, če pogledamo v koliko primerih smo ravnali napačno, torej v tisoč 422 primerih skupno oziroma to predstavlja približno 0,04 %, torej ne 4 %, ampak 0,04 % vseh upravnih aktov, ki jih izdamo, oziroma če drugače povem, na 10 tisoč primerov smo 4-krat napačno ravnali. Pa tudi v večini teh primerov, torej teh štirih primerov ne gre za napačno uporabo materialnega prava, kar je pravzaprav eden glavnih očitkov iz tega gradiva, ampak gre največkrat, bodisi za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali pa za bistvene kršitve postopka, kot jih seveda definira Zakon o splošnem upravnem postopku in pa tudi sodna praksa, ki pa se spreminja, kot je bilo že povedano. Mi, tako na Ministrstvu za finance na drugi stopnji in na Finančni upravi vse te sodbe Upravnega sodišča seveda analiziramo in te spremembe sodne prakse tudi upoštevamo pri nadaljnjih postopkih, ki jih seveda z navodili, našim inšpektorjem, definiramo. Zdaj, jaz upam, da so te številke dovolj povedne in kažejo na to, da tako uslužbenci ministrstva kot tudi naši uslužbenci, delujejo strokovno in zakonito.

Povedati moram pa še to, da davčni organ po uradni dolžnosti lahko v primeru pritožbe, ko oceni, da bi lahko prišlo do odločitve, ki bi bila za zavezanca ugodna, tudi odloži davčno izvršbo, če oceni torej, da bi jo bilo mogoče ugoditi. To Zakon o davčnem postopku omogoča in tudi naši uradi imajo posebno navodilo, kjer je ta možnost posebej izpostavljena, in jih tudi spodbujamo, da jo pogosteje uporablja in to uporabo te možnosti bom tudi sam v nadaljevanju zagovarjal, seveda v primeru, ko zavezanci lahko zagotovijo tudi ustrezno zavarovanje za, če bi v nadaljevanju seveda prišlo do potrditve teh odločitev.

Hotel sem pravzaprav povedati, da s temi številkami, da naš pravni sistem deluje. Torej vse instance, ki jih imamo, delujejo. Verjetno si ne želimo sistema kjer bi bilo napak nič, ker to bi pomenilo, da v končni fazi v vsaki pritožbi, utemeljeni ali pa neutemeljeni, ugodimo, prav pa je, da se seveda pravne praznine, ki nastajajo ali pa sodna praksa, ki se spreminjajo pač v okviru Vrhovnega sodišča, seveda potem implementirajo tudi na finančni upravi. To pa delamo z navodili. Navodila so bila nekajkrat izpostavljena danes kot problematična. Jaz moram reči, da ne razumem, zakaj naj bi bila ta navodila, ki jih bodisi ministrstvo ali pa ali pa Finančna uprava izdaja, problematična, ker konec koncev prispevajo k enotni praksi, prispevajo k enaki obravnavi pred zakonom in v končni fazi tudi k večji predvidljivosti in pa pravni varnosti.

Zdaj, OECD dela tudi eno posebno poročilo v katerem, imam tukaj številke oziroma to analizo, v katerih pravzaprav analizira odstotek ugodno rešenih sodb na sodiščih za davčne administracije in med OECD članicami smo mi pravzaprav v enem takem lepem povprečju, mimogrede, pred Italijo, pred Madžarsko, pred Hrvaško. Avstrija ni v tej analizi. Tako da, tiste sosede, s katerimi se lahko primerjamo, imajo slabše rezultate. To pa ne pomeni seveda, da ni prostora tukaj za izboljšave, ne pomeni, da se ne bomo trudili izboljšati teh rezultatov. In pa, kot rečeno, tudi če se le da, tudi odložili izvršitev za to, da tiste škodljive posledice, ki lahko nastanejo zavezancu ne bi dejansko bile tako tako velike. Moram reči, da me malo preseneča tudi sama samo to izpostavljanje te problematike, ker mi z obrtno zbornico pa tudi z Gospodarsko zbornico seveda pravzaprav intenzivno sodelujemo. In pravzaprav ne razumem, zakaj ni bilo z njihove strani ta problematika do zdaj, do zdaj izpostavljena, če jo ocenjujejo kot tako perečo. Oboji so tudi člani posvetovalnega telesa, ki deluje v okviru direktorja finančne uprave, pravzaprav smo imeli pred kratkim sestanek z vsemi in te stvari niso bile, niso bile izpostavljene.

Povedal bi pa še to, no, na FURS-u, veste, imamo težko nalogo. Davkov si nihče od nas ne želi plačevati, ne, seveda noben zavezanec pa sploh ni navdušen, ko dobi v hišo finančnega inšpektorja, še manj je zadovoljen, ko dobi odmerjen dodaten davek, ki ga morda niti ne more plačati, ker je ta denar že porabil in ima dejansko lahko potem likvidnostne težave. In zato je pomembno, da so naši inšpektorji dobro usposobljeni, ker te postopke je pač izredno težko voditi, ko imaš na eni strani enega inšpektorja, na drugi strani pa revizijsk…, velike revizijske mednarodne hiše in pa in pa več odvetniških hiš, ne, tako da v tem primeru seveda cela zgodba postane za naše uslužbence zelo, zelo težavna in tudi raznorazni pritiski, ki izvirajo s strani različnih deležnikov, pač na naše uslužbence ne vplivajo dobro, žalitve, kazenske ovadbe, druge oblike pritiskov, ki jih na naše inšpektorje dejansko vršijo davčni zavezanci kot oblika pritiska seveda za to, da bi, da bi ugodno rešili zadeve. Zdaj, naši inšpektorji delujejo skladno z Ustavo, skladno z zakonom, podzakonskimi akti in pa navodili, ki jih izdajajo na ministrstvu in pa pri nas. Jaz ocenjujem, da, da delamo dobro, da smo učinkoviti. Kot rečeno, možnosti za izboljšave vedno obstajajo in jih bomo poskušali, in jih bomo poskušali tudi, tudi nasloviti. Poudaril bi pa to, ko se pogovarjamo o odgovornosti inšpektorjev. Zakon o javnih uslužbencih obstaja, obstajajo določbe o odškodninski odgovornosti, prav tako Zakon o inšpekcijskem nadzoru, tako da inšpektor, ki bi iz hude malomarnosti ali pa, ali pa naklepno ravnal protipravno, tako da bi prišlo do škode, ki bi nastala zavezancu, seveda je odškodninsko odgovoren zavezancu za povrnitev škode oziroma tudi delodajalcu, ker zavezanec seveda lahko povrnitev škode zahteva tudi od delodajalca. Jaz verjamem, da, da si vsi mi tukaj prisotni želimo istega, to pa je, da da zavezanci pravilno in pravočasno plačujejo davke in da je finančna uprava pri njihovem pobiranju učinkovita. Kot rečeno, mi se bomo trudili, da bomo standard pravne države, pravne varnosti zviševali, to je pa tudi zapisano v naši veljavni strategiji in, in programu dela.

Toliko na hitro z moje strani. Hvala.

Najlepša hvala.

Mogoče še gospa Humar? (Ne.) Gospod Cigler Kralj, izvolite za dopolnilno obrazložitev. Samo če se izklopite, gospod. Hvala.

Hvala lepa. Hvala, predsednik, hvala vsem za prvi odziv na našo zahtevo.

Zdaj, saj je že predsednik komisije na začetku izpostavil, da je namen seje pravzaprav, da skupaj najdemo mogoče še te rezerve, o katerih ste zdaj, direktor, na koncu govorili. Vedno je prostor za izboljšave in mislim, da si slovensko gospodarstvo to zasluži. Če se neposredno odzovem na vašo, pa saj smo vsi razumeli, kaj ste hoteli reči, izjavo, da si nihče ne želi plačevati davkov, po drugi strani bi rekel, da smo v Novi Sloveniji obratnega mišljenja. Vsi si želimo plačevati davke, ker to pomeni, da imamo svojo državo, da imamo svoj servis, da živimo v eni urejeni družbi. In predvsem, ko hodimo po terenu, po podjetjih, gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih in tako naprej, vidimo, da ti ljudje želijo, a, najprej se ukvarjati s svojim poslom, razvijati svojo poslovno idejo in b, tudi, tako kot ste rekli, pravočasno in pravilno plačevati davke, ki so pa, to je pa še naša posebna agenda, ki so pa dovolj nizki, da stimulirajo to plačevanje in pa hkrati dovolj visoki, da pač pokrivajo potrebe vsega javnega servisa, ki ga koristimo.

Zdaj, razumem, da, da ste prišli z enimi podatki pa odzivi v smislu, da ste skušali malo zmanjšati ta problem, ki smo ga izpostavili, ampak vseeno bi jaz vztrajal na tem, da te zadeve so problem. Pa še enkrat, ne obtožujemo vas, ker to ni z vami nastalo, to recimo smo dali noter podatke že od leta 2013, koliko so znašale te zamudne obresti od davka od dohodkov pravnih oseb. Je pa zaskrbljujoče morda, da že v letu 2023, torej zdaj v tem letu že v prvih dveh mesecih so te zamudne obresti znašale že več kot pol milijona evrov, januarja letos 225 tisoč evrov in februarja 302 evrov neto zamudnih obresti od prepoznega plačila davka od dohodkov pravnih oseb. Obresti napačno oziroma preveč odmerjenega davka, znesek vračila so povečale za okoli 30 %, k čemur je pa treba dodati še stroške postopka. In to, da je bila država v sodnih primerih samo v tem letu, v letu 2023 neuspešna samo v 30 % primerov zdaj malo drugačno, drugačno sliko daje kot ste jo predstavili. In to so podatki, ki so bili potegnjeni iz biltena Ministrstva za finance. Vsi skupaj si želimo, tako kot sem prej omenil, da bi lahko naše gospodarske družbe, samostojni podjetniki in vsi predvsem delali in se ne ukvarjali z enimi dolgotrajnimi pritožbenimi in nato s sodnimi postopki. Vsi vemo, da uspešno in dobro delujoče gospodarstvo je ključno za zagotavljanje teh javnofinančnih prilivov, kar omogoča kakovostno delovanje vseh drugih podsistemov kot so pokojninska, zdravstvena blagajna, izobraževalni, sodni sistem, socialni sistem in zagotavljanje varnosti. Tako da mi izrazito dobronamerno s temi sklepi skušamo predlagati in vam pomagati, da se podatki o številu in deležu odločb, ki so potem spremenjene, razveljavljene, odpravljene in se plačuje preveč vplačan, vrača preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb in potem še zamudne obresti, da se to sistematizira, da se predložijo podatki, da mi to vidimo realno, da se ne ping-ponkamo tule čez mizo, en reče, smo uspešni, drug reče, nismo uspešni in tako naprej, da se to postavi na isti skupni imenovalec, da smo s tem seznanjeni in mislim, da je to v interesu vseh nas.

Zdaj, glede odgovornosti inšpektorjev sem se že prej v uvodu skliceval na besede dr. Janeza Šušteršiča, eminentnega ekonomista. In on je izjavil, da so ta interna navodila velikokrat problem, da so velikokrat problem in da bi jih morali vsaj v toliko spremljati, da v kolikor zaradi sledenja tem internim navodilom odločba potem kasneje pade na sodišču, pa je inšpektor sledil tem internim navodilom, potem bi morali, ne vem, nekdo, nekdo bi moral potem odgovarjati, ta, ki je pripravil ta interna navodila, če je inšpektor verodostojno tem navodilom sledil, ker sicer imamo sistem, ki je v osnovi defekten in vodi do takih, lahko rečemo, nepravilnih in kasneje padlih odločb.

Toliko bi jaz imel zaenkrat. Hvala.

Najlepša hvala.

Še kdo od poslank in poslancev? Gospod Horvat, potem gospa Pekošak. / oglašanje iz dvorane/

Gospa Pekošak, izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem. Hvala lepa za vse podatke.

Meni se zdi ta seja čisto na mestu, ni nič narobe. In ja, slovensko gospodarstvo si to zasluži, da se pogovarjamo tudi o vseh stvareh. Se strinjam, da nadzor mora biti nadzor nad podjetji, čeprav verjamem, da večina podjetij deluje v skladu z zakonom. In vsem nam mora biti cilj plačevati davke, da bomo dobro delovali kot država pa nudili ta javni servis, bom pa rekla tako kot iz prakse, mogoče smo včasih vsi zagledani samo v tisto stvar, kar delamo, pa ne vidimo druge strani. Včasih je težko delovati v skladu z zakonom, tudi če hočeš, kadar je zakon zapisan dvoumno. In potem imaš problem, kadar se davčni svetovalci ogradijo kot odgovor. To so stare zadeve, se vlečejo veliko časa. Se mi zdi, da imamo tukaj velik poligon, kjer moramo odpravljati težave, se pravi na jasnosti zakonodaje.

Druga zadeva, ki bi jo jaz omenila, pa imam zelo veliko izkušenj z inšpektorji v svoji karieri, pa moram reči, da so bili zelo, zelo različni, od tistih prijaznih, razumevajočih in pa tistih, ki so prišli zelo sovražno nastrojeni, prav sovražno nastrojeni. Seveda bi poudarila tudi tukaj, da vpliva na inšpektorja tudi to, koliko si ti v podjetju suveren, pa koliko si sposoben se pripraviti na davčne postopke. Se pravi, koliko ima podjetje možnosti, da si poišče svetovalno pomoč, kje šele je potem tožba. In če podjetje deluje že malo na škrge, je to zelo težko. Pritiski niso samo težava za uslužbence FURS, ampak tudi za uslužbence podjetij zelo veliki. Tako da v podjetju je tudi to nekaj, na kar je treba obvestiti. Tako da smo eni na eni in na drugi strani v istem. In ja, nekaj so številke, verjamem, da pravni sistem deluje, nekaj smo pa ljudje. Ne gre samo za procent kolikokrat je kdo napačno ravnal. Gre se za princip delovanja. Jaz mislim, da imamo dosti prostora tudi da izboljšamo integriteto inšpektorjev na tem, da ne funkcionirajo iz užaljenosti, da izboljšamo FURS v tem, da ima več svetovalne funkcije. To je tudi cilj. V tujini, recimo davčna ima veliko svetovalne funkcije. Potem tudi, da se ne ukvarjajo v podjetju z mikro težavami. S tem jemljejo čas, pa tudi izčrpavajo ljudi, ker res veliko časa vzame, ko je potrebno odgovoriti na vse navedbe, pa vse preštudirati. In jaz mislim, da moramo tukaj delati tudi izboljšave, kjer smo vpleteni ljudje. Se pravi, da bi bili bolj svetovalni. Seveda ozaveščanje podjetij, kako je to pomembno, da se davki plačujejo, da je vse pravilno odmerjeno, da se deluje v skladu z zakonodajo, ampak tudi na drugi strani pomoč podjetjem pri razumevanju tega. In mislim, da imamo tu veliko možnosti izboljšav.

Glede na odgovore Ministrstva za finance, pa FURS bom jaz prva dva sklepa podprla, druge tri bom zavrnila. Bom pa zagotovo se angažirala tudi na tem področju, da se tu izboljšave lahko dosežejo.

Hvala vam.