Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, spoštovani minister, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

Začenjam 21. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Matej Tonin, odsoten od 14. ure dalje, Gregor Perič, Alenka Jeraj, Monika Gregorčič, Violeta Tomić, Lidija Ivanuša do 12. ure, Dušan Šiško, Ljudmila Novak do 11. ure.

Na sejo sem vabil tudi predstavnike Vlade.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 21. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 18. aprila 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 44. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala.

Glasujemo. Navzočih je 52 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, nihče proti.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 21. seje potrjen in določen.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2020 DO 2022.

Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev prosim gospoda ministra.

Izvolite.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu mora Vlada Republike Slovenije najkasneje 20 dni pred rokom za posredovanje programa stabilnosti Evropski komisiji, rok je namreč 30. 4., Državnemu zboru Republike Slovenije posredovati okvir za pripravo proračunov. Zaradi internih rokov mora Vlada gradivo pripraviti do 10. 4., Fiskalni svet pripraviti mnenje v osmih dneh. V obdobju 2020–2022 bo z odlokom in programom stabilnosti zagotovljeno ohranjanje oziroma postopno povečevanje presežka sektorja država. Načrtovana rast izdatkov bo nižja od rasti prihodkov in od nominalne rasti bruto domačega proizvoda ter pod povprečjem večletne rasti potencialnega bruto domačega proizvoda, ki omogoča doseganje srednjeročne uravnoteženosti in nadaljnje zniževanje javnega dolga. Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju do leta 2022 dolg znižal pod maastrichtsko raven, to je 60 % v odnosu na bruto domači proizvod. Republika Slovenija izpolnjuje pravilo o dolgu od leta 2018 dalje.

Vlada meni, da sta predložena okvir proračunov sektorja država 2020–2022 in program stabilnosti skladna s fiskalnimi pravili in da so vzpostavljeni ustrezni mehanizmi za hiter odziv v primeru, če se določeno tveganje, ki ima lahko za posledico nedoseganje fiskalnega cilja, uresniči, in predlaga, da Državni zbor Republike Slovenije predlog odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 sprejme.

Tako Fiskalni svet na strani 6 ugotavlja, začetek navedbe: »Ob upoštevanju povprečja širšega nabora ocen proizvodne vrzeli bo domače fiskalno pravilo ob uresničitvi projekcij v obdobju 2020–2022 izpolnjeno, saj predvidene ravni izdatkov v vseh teh letih zaostajajo za trenutnimi ocenami maksimalno dovoljenih izdatkov na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu.« Konec navedbe. Izračuni oziroma fiskalne projekcije so pripravljeni na podlagi poročila o primanjkljaju in dolgu za leto 2018 – to je poročilo Sursa z dne 29. 3. 2019, nove objave z dne 20. 4. 2019 pa bodo upoštevane v končnem programu stabilnosti in na podlagi pomladanske napovedi Umarja z dne 21. 3. 2019. Hkrati so bile upoštevane tudi zahteve pakta stabilnosti in rasti ter direktive 85/2011.

Program stabilnosti, ki ga kot osnutek predloži Vlada poleg okvira, pa mora predstaviti večletni makroekonomski in fiskalni okvir, ključne fiskalne projekcije, njihove komponente pa tudi kvantificiranje javnofinančnih ciljev skladno z zahtevami pakta stabilnosti in rasti. Govorimo, poudarjam, o srednjem roku 2020–2022. Vlada v povezavi z oceno Fiskalnega sveta pojasnjuje, da je pri pripravi okvira v celoti upoštevala prvi odstavek 3. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ki določa, da so prihodki in izdatki v proračunu države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če strukturni saldo sektorja država v posameznem letu ni nižji od minimalne vrednosti, določene v ratificirani mednarodni pogodbi, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, v srednjeročnem obdobju pa je najmanj izravnan ali je v presežku. Nadalje Vlada pojasnjuje, da se vsebina okvira in PS nanašata na leta 2020, 2021 in 2022, leto 2019 pa predstavlja zgolj izhodišča za nadaljnje projekcije.

Pri tem pa ni dvoma, da bo Vlada spoštovala zgornjo mejo izdatkov sektorja država, kot je za leto 2019 določena v okviru za pripravo proračunov 2018–2020, saj ni Vlada predložila nobene spremembe in sklicevanje na podatek iz osnutka PS enostavno ne drži, kar je včeraj predstavil predsednik Fiskalnega sveta. Začetek navedbe: »Kar se pa tiče izpolnjevanja fiskalnega pravila v letu 2019, kot sem povedal v uvodu, je formalnopravni okvir za proračune tisti, ki je bil sprejet v decembru in ki nekoliko odstopa pri najvišji dovoljeni porabi fiskalnega pravila. Če bi v odloku v okviru proračuna za leto 2019 bile številke, ki so navedene v paktu stabilnosti sedaj, potem bi takšne neskladnosti s fiskalnimi pravili ne mogli ugotoviti.« Konec navedbe. Še enkrat, osnutek programa stabilnosti je delovni osnutek, ki služi utemeljitvi okvira. Okvir, ki zajema tudi leto 2019, pa je decembra potrdil Državni zbor in Vlada ne spreminja okvira 2018–2020 za leto 2019 in je tovrstna bojazen odveč. Naj navedem srednji rok 2020–2022, dovoljen obseg izdatkov za leto 2020–2022 se nominalno povečuje in zagotavlja srednjeročno uravnoteženost javnih financ z novim srednjeročnim ciljem. Nov srednjeročni cilj za srednjeročno obdobje je enak strukturnemu saldu v višini minus 0,25 %, kar presežemo oziroma dosežemo že v letu 2020, kot ugotavlja tudi Fiskalni svet. Nov MTO je posledica tako učinkovitega upravljanja dolga kot dokazanih, ponovno preračunanih stroškov staranja. Pri doseganju tega cilja moramo zagotoviti takšen splet ekonomskih politik, ki omogoča, da na tem srednjeročnem cilju ostanemo in ne ogrožamo gospodarske rasti, kar je zopet nedvoumno prikazano na primeru ex post evalvacije leta 2018 in ocen za leto 2019.

Glede rasti prihodkov in izdatkov v obdobju 2020–2022. V obdobju 202–2022 bodo prihodki v povprečju rastli za okoli 3,9 %, ocenjeni so realistično oziroma konzervativno, kot narekuje načelo previdnosti. Če so po podatkih Sursa znašali v letu 2018 43,1 % BDP, bodo v srednjeročnem obdobju znašali sedaj povprečno 41,9 % BDP. V novem srednjeročnem ciklu je povprečna načrtovana rast izdatkov 3,7 % in je še naprej nižja od rasti prihodkov, ki so 3,9 %, in od nominalne rasti BDP, ki znaša 5,5 %, ter pod povprečjem 10-letne povprečne rasti potencialnega BDP, ocenjenega na 4,9 %. Skladno z zadnjo makroekonomsko napovedjo predvidevamo v srednjeročnem obdobju ohranjanje presežka, poudarjam, presežka sektorja država. Po presežku leta 2018 v višini 0,7 % BDP je ocena Sursa z dne 29. 3. 2019, da se bo v letu 2019 presežek zvišal na 0,8 % BDP in do leta 2022 postopno na 1,2 % BDP. Torej ves čas govorimo o presežkih. Ti presežki so posledica pozitivnih ekonomskih trendov, znižanja obrestnih mer ter tudi do leta 2018 zajezenih javnih izdatkov. Nominalni presežek bo v letu 2022 tako dosegel 1,2 % BDP. Nov MTO, srednjeročni cilj, minus 0,25 % BDP bo dosežen že v letu 2019. Še več, presežen je. V letu 2020 se ponovno doseže srednjeročni cilj, strukturni saldo je enak minus 0,17 % BDP in se zaradi pravil pakta stabilnosti in rasti izboljšuje do strukturnega ravnotežja v letu 2022, ko je strukturni saldo enak plus 0,06 BDP.

Zaključim lahko, da tudi Fiskalni svet na strani 6 ugotavlja, začetek navedbe: »Ob upoštevanju povprečja širšega nabora ocen proizvodne vrzeli bo domače fiskalno pravilo ob uresničitvi projekcij v obdobju 2020–2022 izpolnjeno, saj predvidene ravni izdatkov v vseh letih zaostajajo za trenutnimi ocenami maksimalno dovoljenih izdatkov na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu.« Prav tako Fiskalni svet ugotavlja, da za skladnost s tem pravilom v obdobju 2020–2022 glede na trenutno ocenjeno izhodiščno stanje v letu 2019 ni potreben strukturni napor. Tudi nove projekcije, ki bodo v končnem programu stabilnosti po sprejetju okvira 2020–2022, bodo potrdile in pritrdile mnenju Fiskalnega sveta, da je tudi 2019 skladna s fiskalnim pravilom. Hvala.

Hvala, gospod minister, za vašo predstavitev.

Matično delovno telo je Odbor za finance, prosim predsednika Roberta Polnarja, da predstavi poročilo.

Izvolite, gospod poslanec.

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci!

Odbor za finance je na 11. nujni seji dne 24. aprila 2019 kot matično delovno telo obravnaval Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odboru je bilo poleg predloga odloka priloženo naslednje gradivo: mnenje Zakonodajno-pravne službe, ocena Fiskalnega sveta in pisno stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta. Na seji odbora so bili prisotni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Fiskalnega sveta ter Zakonodajno-pravne službe.

Uvodno dopolnilno obrazložitev k predlogu odloka je podal minister za finance, ki je povedal, da je predlog odloka skladen z Zakonom o fiskalnem pravilu ter določa najvišjo mejo za izdatke za vse štiri državne blagajne v obdobju 2020–2022. V teh letih je načrtovana postopna rast presežka sektorja država ob doseganju srednjeročne uravnoteženosti in hkrati nadaljevanju zniževanja javnega dolga. Povedal je tudi, da so vzpostavljeni ustrezni mehanizmi za hiter odziv v primeru, če se določena tveganja uresničijo. V nadaljevanju je predstavil tudi pisni odziv Vlade na oceno Fiskalnega sveta.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je podala opozorilo glede napovednega stavka in pripadajoče tabele v 5. in 6. členu predloga odloka, ki presegata zakonsko določeno vsebino okvira. Predsednik Fiskalnega sveta je predstavil pisno oceno sveta ter ob tem izpostavil, da je predlog odloka formalno skladen z Zakonom o fiskalnem pravilu. Ob tem je opozoril, da obstaja močno tveganje, da predvidene projekcije v predlogu odloka ne bo možno izvajati v skladu s fiskalnim pravilom. Glede tveganj na strani prihodkov je opozoril na poslabšanje razmer v mednarodnem okolju, na strani izdatkov pa je omenil potrebo po obvladovanju zahtev posameznih interesnih skupin, ki lahko vplivajo na zvišanje izdatkov.

Predstavnik Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je predstavil ključne ugotovitve zadnje pomladanske napovedi, kjer je izpostavil postopno zniževanje gospodarske rasti in zniževanje rasti izvoza. Glede domače potrošnje je povedal, da se nadaljuje rast zaposlenosti, zaznati pa je tudi rast gradbenih investicij, predvsem v stanovanjski izgradnji. Opozoril je na tveganja, ki se nanašajo predvsem na mednarodno politično okolje, ter ob tem omenil brexit, protekcionistične ukrepe vlade ZDA ter usihanje gospodarske rasti Kitajske.

V razpravi je bilo najprej izpostavljeno dejstvo, da je predlog odloka za tri prihodnja proračunska leta skladen s fiskalnim pravilom ob sicer določenih tveganjih. Izraženo je bilo tudi pričakovanje, da bo ministrstvo sledilo javnofinančni vzdržnosti. Izpostavljen je bil namen sprejetja Zakona o fiskalnem pravilu kot takega, saj je njegov namen prav preprečevanje bodočih finančnih kriz, zato je pomembno, da fiskalnemu pravilu sledimo in ga upoštevamo. V nadaljevanju je bilo postavljeno vprašanje glede upoštevanja kohezijskih sredstev v predlogu odloka, prav tako pa je bilo postavljeno vprašanje glede opozorila iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. V okviru razprave sta minister za finance in državna sekretarka odgovorila na zastavljena vprašanja in podala dodatna pojasnila.

Odbor za finance je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga odloka in jih sprejel. Ker k predlogu odloka na matičnem delovnem telesu ni bilo vloženih amandmajev, Odbor za finance Državnemu zboru predlaga, da Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.

Hvala za predstavitev stališča odbora, gospod poslanec.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Kot prvi imate ponovno besedo, gospod Robert Polnar, v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.

Gospod predsednik, hvala lepa. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

Izhodiščna točka vsake veljavne fiskalne politike je obseg javne porabe. Tega obsega pa ne določajo potrebe fiskalne politike same po sebi, ampak jo določajo potrebe družbe po javnih službah in javnih storitvah. Ko se na tak način ugotovi obseg javne porabe, se pravzaprav ugotovi, koliko sredstev je treba zagotoviti z obdavčenjem. Evropska unija postavlja resne pogoje glede načinov sprejemanja proračunov, glede njihove strukture in višine suficita ali deficita. Proračunov ne smemo obravnavati samo knjigovodsko, marveč tudi v smislu organiziranja agregatnega povpraševanja, nacionalne kohezije in rasti produktivnosti. Predlog odloka določa ciljni saldo in najvišji obseg izdatkov sektorja država kot celote ter državnega proračuna, občinskih proračunov, zdravstvene in pokojninske blagajne za tri prihajajoča proračunska leta.

V Poslanski skupini Desus ocenjujemo proračunski okvir, ki določa zgornjo mejo izdatkov, kot enega od ukrepov, ki povečujejo proračunsko transparentnost in izboljšujejo planiranje odhodkov vseh štirih blagajn javnega financiranja. Predlog odloka tudi upošteva, da je Evropska komisija letos določila nov srednjeročni fiskalni cilj. Tako ni več potrebno zagotavljati strukturnega presežka v višini 0,25 % bruto domačega proizvoda. Nov srednjeročni cilj je na ravni strukturnega primanjkljaja v višini 0,25 % bruto domačega proizvoda. Na podlagi predloga osnutka programa stabilnosti bo Slovenija ta cilj dosegla v prihodnjem letu, 2020. Proračun ni samo računovodski dokument, ni samo bilanca državnih prihodkov in odhodkov, se pravi ni predvsem to. Proračun je v bistvu ogledalo ekonomske politike določene vlade oziroma oblasti. Izkazuje njene ekonomskopolitične prioritete, kaj je za Vlado najpomembnejše, čemu bo v prihodnje posvečala največ pozornosti.

Kadar pogledamo proračunske okvire bilance države v širšem smislu, potem lahko rečemo, da ustrezajo po obliki in da je tu bolj ali manj vse v redu. Ko pa se bolj natančno pogleda pod površino in se posveti podrobnostim njene strukture, kar v Sloveniji dela Fiskalni svet, se kot najmočnejši pojavi vtis o izpolnjevanju štirih temeljnih fiskalnih pravil. Gre za pravila o doseganju srednjeročnega javnofinančnega cilja, o spoštovanju izdatkovnega pravila, o zmanjševanju bruto dolga sektorja država in o doseganju maksimalnega okvira obsega izdatkov, ki so določeni v predlogu proračunskega okvira. Posebej velja poudariti, da so vsa ta štiri temeljna fiskalna pravila spoštovana. Vladni cilji pri tem so: gospodarska rast, zaposlenost in blaginja, znižanje zadolževanja, uravnoteženost proračuna in investicije. Načeloma je glavna funkcija kapitalnih naložb države predvsem v infrastrukturo in v varovanje okolja, spodbujanje razvoja zasebnega sektorja in tega vsekakor ne kaže spregledati. Strukturni saldo, to se pravi dejanska razlika med prihodki in izdatki sektorja država, se bo izboljševal za 0,1 % bruto domačega proizvoda na letni ravni. Pomembno je, da takšen fiskalni napor ne bo negativno vplival na gospodarsko rast. Ob upoštevanju zmanjševanja izdatkov za obresti bo strukturni saldo v letih 2020 in 2021 rahlo spodbujal gospodarsko rast ter v letu 2022 zagotavljal nevtralno fiskalno politiko, ki ne bo imela negativnega vpliva na gospodarsko rast.

Politika zmanjševanja strukturnega primanjkljaja je zastavljena tako, da bodo izdatki sektorja država rastli počasneje kot nominalna gospodarska rast in predvsem počasneje kot prihodki. Predvideno je, da bo do leta 2020 presežek sektorja država dosegel 1,2 % bruto domačega proizvoda. Taka fiskalna politika bo omogočila hitrejše zmanjševanje dolga sektorja država, ki je tudi osrednji fiskalni cilj fiskalne strategije te vlade. Ključno je, da se bo dolg zmanjšal pod 6 % bruto domačega proizvoda. Na podlagi osnutka programa stabilnosti se bo znižal dolg države oziroma sektorja država z 70,1 % v letu 2018 na 54,7 % v letu 2022, pri čemer bo maastrichtski kriterij dosežen že v letu 2021, ko bo dolg obsegal 57,9 % bruto domačega proizvoda. Tu pa je vendarle potrebno poudariti nekaj, kar je lahko tudi zdravilo proti pretiranemu samonavduševanju. Če pogledamo nominalno vrednost dolga, je ta konec leta 2018 znašal 32 milijard in 232 milijonov evrov. Nominalni dolg bo ob koncu leta 2021 znašal 31 milijard in 546 milijonov evrov, kar v dejanski vrednosti pomeni 700 milijonov. Še vedno pa bo bo koncu leta 2021 dolga za 31,5 milijard evrov.

Poslanci Poslanske skupine Desus se strinjamo z glavnimi cilji izdatkovne politike sektorja država. V obdobju od leta 2020 do 2022 se bodo izdatki povečali za dobrih 7 %. Najpočasneje od vseh sektorjev bodo rastli izdatki državnega proračuna, in sicer za 2,4 %. Izdatki za občine bodo rastli za malo manj kot 5 %, kar je še vedno počasneje od izdatkov celotnega sektorja država. Izdatki za pokojninsko blagajno se bodo povečali za 11,7 %, izdatki za zdravstveno blagajno pa za 12,2 %. Prioriteti tega odloka in prioriteti te vlade sta torej jasni, pokojnine in zdravstvo. Predlagani odlok je makroekonomska projekcija, katere izpovednost je odvisna od številnih okoliščin, predvsem pa od stanja makroekonomskih agregatov, zato velja poudariti, da se ta projekcija lahko ob pripravi konkretnih proračunov za leti 2020 in 2021 tudi spremeni. Nespregledljiva je pri tem razprava oziroma natančneje rečeno opozarjanje pred različnimi oblikami tveganj nedoseganja sicer realnih, merljivih in dosegljivih ciljev. Toda, gospe in gospodje, najbolj tvegana stvar je ne prevzeti tveganja. Tvegano je biti državnik, enostavno pa je biti politik. Toda to je kratkovidno. Najbolj tvegano je ne delovati.

V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije bomo Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 podprli, zato ker je to tudi podlaga za pripravo obeh proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021, ki sledita v jesenskih mesecih letošnjega leta. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča poslanske skupine.

Gospod Jani Ivánuša v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Pravilno sem naglasil.

Izvolite.

Točno.

Lep dober dan vsem skupaj! Gospod minister, predsedujoči!

Naša poslanska skupina je imela marca sestanek s Fiskalnim svetom, ki pripravlja in javno objavlja ocene, lahko tudi priporočila, v zvezi s skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili. Poleg tega smo si pred pripravo stališča o predlogu odloka še enkrat pogledali obe oceni Fiskalnega sveta. Februarja so podali oceno skladnosti predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 s fiskalnimi pravili. Ocena je bila zelo kritična, in sicer da je ekspanzivna in prociklična fiskalna politika v trenutnih okoliščinah neustrezna, da bo morala Slovenija v prihodnosti znova zagotavljati fiskalni napor za strukturno uravnovešenje javnih financ, da je letošnje povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 milijarde evrov glede na leto 2018 določeno v nasprotju z zakonodajo, da enako kot v decembra sprejetem okviru tudi v rebalansu niso spoštovana zakonsko določena fiskalna pravila.

Prejšnji teden je bila podana ocena skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka programa stabilnosti 2019 in Predloga odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022. Fiskalni svet ugotavlja: da bo kriterij Evropske unije glede primanjkljaja strukturnega salda dosežen in ni potreben strukturni napor; da naj bi bilo pravilo dolga v celotnem obravnavanem obdobju izpolnjeno, saj se bo delež dolga v BDP predvidoma zniževal z ustrezno dinamiko; da bo ob upoštevanju povprečja širšega nabora ocen proizvodne vrzeli domače fiskalno pravilo izpolnjeno; da se bo Slovenija nahajala v območju pozitivne proizvodne vrzeli. Za Fiskalni svet je sporno samo leto 2019, ker predvidena javnofinančna gibanja letos odstopajo od fiskalnih pravil, saj predložene javnofinančne projekcije niso skladne s fiskalnimi pravili. Ugotavljajo, da izdatkovno pravilo Evropske unije v letu 2019 ne bo izpolnjeno. Opozarjajo predvsem na to, da je lahko predvidena upočasnitev rasti izdatkov v prihodnjih treh letih zaradi nedorečenosti ukrepov ekonomske politike precenjena. Kljub temu pa trdijo, da so izdatki, predvideni v predlogu okvira za obdobje 2020–2022, skladni z domačim fiskalnim pravilom.

Spomnimo se, da je Fiskalni svet v svoji oceni rebalansa proračuna ugotovil, da je bil saldo sektorja država tudi v letih 2017 in 2018 strukturno uravnovešen. Očitno je sporno samo leto 2019, v katerem pa ima državni proračun presežek. V ustavi je zapisano: »Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnovešeni brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke.« V povedi je veznik ali, ki pomeni ločno priredje. Ločno priredje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek nam ponudi izbiro iz osnovnega stavka. Predlog rebalansa državnega proračuna predvideva letos presežek v višini 194 milijonov evrov oziroma 0,4 % BDP. Po naši oceni je takšen proračun v skladu z ustavo, saj prihodki presegajo izdatke.

V Slovenski nacionalni stranki nas najbolj skrbita hitra rast povečanja izdatkov države in gibanje dolga državnega proračuna. Minister ima sicer prav, ko pravi, da se dolg znižuje v odstotku BDP, vsekakor pa se dolg ne znižuje nominalno. Dolg v deležu BDP se je od leta 1993 znižal enajstkrat, nominalno pa se je dolg v Sloveniji znižal le dvakrat, leta 2008 in leta 2016. Leta 2008 smo imeli 7 milijard dolga, danes ga imamo 30 milijard. Vse, kar nas zanima, je, ali Slovenci in Slovenke danes živijo boljše zaradi teh 23 milijard evrov kot leta 2008. Odgovor je seveda ne – nekateri pravijo ja. Zato mora biti vizija Slovenije, da se dolg znižuje tako v deležu BDP kot nominalno, vsaka nova zadolžitev pa mora biti namenjena ljudem in ne reševanju finančnih in gospodarskih kriminalcev. Tudi izdatki državnega proračuna so se glede na preteklo leto znižali le dvakrat, in to leta 2012 in 2016. Skrajni čas je, da vlada, ta ali vsaka naslednja, vloži čim večji napor v zniževanje izdatkov državnega proračuna. Vsi zelo dobro vemo, koliko državnega denarja se še vedno troši negospodarno.

Pa da ne gremo predaleč in se vrnemo nazaj na predlog odloka. Osnutek programa stabilnosti 2019 predvideva v obdobju 2019/2020 povprečni letni presežek sektorja država v višini 1,0 % BDP. Fiskalni svet, ki je strokovno telo, se je opredeli do predloga odloka in ugotavlja, da predvidena javnofinančna gibanja letos odstopajo od fiskalnih pravil, od leta 2020 naprej pa so z njimi skladna.

Zato bomo v Slovenski nacionalni stranki predlog odloka podprli. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča poslanske skupine.

Mag. Marko Pogačnik, besedo imate v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegice, kolegi!

Pred nami je odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2022. Uvodoma je potrebno poudariti, da smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in odloka o javnofinančnem okviru za obdobje od 2018 do 2020. Dejstvo je, da osnutek proračunskega načrta Slovenije za leto 2019 predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, kar je v svojem mnenju podala tudi Evropska komisija, več pripomb na rebalans proračuna 2019 je podal tudi Fiskalni svet, in sicer Vlada Republike Slovenije iz v januarju predloženih proračunskih dokumentov predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 milijarde evrov glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo. Določila Zakona o fiskalnem pravilu bi bila namreč spoštovana po povečanju celotnih izdatkov sektorja država za okoli 870 milijonov evrov, kar bi z izjemo lanskega leta predstavljalo najvišjo rast izdatkov po letu 2009.

V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da rebalans proračuna za leto 2019 ni skladen in da rebalans proračuna za leto 2019 pomeni tudi nadgradnjo okvira za obdobje 2020–2022. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da slovenska Vlada gradi na predpostavkah nespremenjene politike, ki pa ne ustreza nujno potrebnemu klicu po reformah. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so reforme pomembne na področju pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, na katere opozarja tudi Evropska komisija. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da Slovenija nujno potrebuje davčno reformo, nujno davčno razbremenitev dela, iz vseh teh okvirov, ki jih je pripravila Vlada Republike Slovenije, pa vsaj nam v Slovenski demokratski stranki te reforme niso razvidne.

Dejstvo je, da je tudi Fiskalni svet podal na predlog odloka naslednje ugotovitve. Po ocenah Fiskalnega sveta predložena javnofinančna projekcija v programu stabilnosti za leto 2019 ni skladna s fiskalnimi pravili. Program stabilnosti za leto 2019 predvideva višjo raven izdatkov sektorja država, kot je bilo predvideno v decembru 2018. Izdatkovno pravilo Evropske unije v letu 2019 ne bo izpolnjeno, v letu 2020 in v povprečju obeh let pa bodo neto izdatki rastli počasneje od ocenjene dolgoročne rasti potencialnega proizvoda. V projekcijah, vključenih v predložene dokumente, so trenutno upoštevani le ukrepi, ki bodo pozitivno vplivali na javnofinančno gibanje – kaj pa ostali, tisti, ki bodo vplivali predvsem negativno? Dejstvo je, da je Vlada Republike Slovenije v letu 2019 sprejela vrsto ukrepov, ki bodo imeli trajne posledice, tudi v letih 2020, 2021 in 2022, o katerih govorimo v tem okviru. Tveganja na strani izdatkov so povezana predvsem z napovedanimi ukrepi, ki bi lahko bistveno poslabšali ne le kratkoročnega, temveč predvsem dolgoročni izgled javnih financ z morebitnimi dodatnimi zahtevami po večanju izdatkov.

V Slovenski demokratski stranki smo presenečeni, da Vlada še vedno ni predložila Državnemu zboru ter državljankam in državljanom Republike Slovenije rebalansa proračuna za leto 2020. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi takšen okvir moral biti narejen najprej, in v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da številke, ki jih predstavlja Vlada za obdobje 2020–2022, temeljijo na nerealnih predpostavkah. Še vedno smo prepričani, da rebalans proračuna za leto 2019 ni v skladu s fiskalnim pravilom, ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije.

Zato v Slovenski demokratski stranki predloga odloka o okviru za proračune Republike Slovenije za obdobje 2020–2022 ne bomo podprli.