Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 66. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 97. seji 15. 3. 2021.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Monika Gregorčič do 14. ure, Tadeja Šuštar do 14. ure, mag. Dušan Verbič, Gregor Židan, mag. Bojana Muršič do 17. ure, dr. Franc Trček do 13. ure, Suzana Lep Šimenko do 14. ure, Marijan Pojbič, Lidija Ivanuša in Nada Brinovšek do 14. ure.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, sta sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za sejo na daljavo v obliki videokonference najavila poslanka Maša Kociper in poslanec Željko Cigler.

Na sejo sem vabil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja ter druge predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO INTERPELACIJE O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI JANEZA CIGLERJA KRALJA.

Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina 37 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem.

Za dopolnilno obrazložitev interpelacije dajem besedo predstavnici predlagatelja Jerci Korče.

Spoštovani!

202 tisoč 572 okuženih in 4 tisoč 224 umrlih − to so podatki do 16. marca letos. Vir seveda Nacionalni institut za javno zdravje. Lahko obračate in poskušate omiliti, a zaman; številke so alarmantne, tudi tiste v domovih za starejše. 12 tisoč 155 okuženih oskrbovalcev, 2 tisoč 58 jih je bitko z virusom izgubilo. Pri statistiki pri tem suhoparnem navajanju številk se zazdi, kot bi izgubljali občutek, da za vsako od številk stoji človek in za njim življenjska zgodba, svojci, bolečina. V zraku ostane vprašanje, koliko minut, ur, koliko neprecenljivih trenutkov je bilo odvzetih s prezgodno smrtjo. Koliko smrti bi lahko preprečili, če bi bile reakcije odgovornih drugačne, pravočasne, skrbne, srčne in pravilne. Pri današnji interpelaciji ministra, odgovornega tudi za področje domov za starejše, se ob številki 2 tisoč 58 umrlih oskrbovancev postavlja vprašanje, koliko bi jih še danes živelo, če bi minister preprosto delal, če bi potegnil kakršnokoli potezo, če bi slišal opozorila − in teh je bilo res veliko −, če bi upošteval sklepe strokovne skupine. Koliko trpljenja bi lahko preprečili, če bi minister opravljal svojo funkcijo v skladu z izrečeno ustavno prisego, torej po svoji vesti in vestno; z zavedanjem, da so domovi in zaščita najranljivejših njegova prva naloga v času epidemije. Besedilo interpelacije, ki smo jo vložili, jasno utemeljuje ministrovo odgovornost − tako objektivno kot tudi subjektivno. Številke, datumi in dejstva, vse je predstavljeno brez odvečnega teksta. Svojo odgovornost ste, minister, morda nezavedno, pa vendar, potrdili tudi sami. Vaš odgovor na interpelacijo namreč ne vsebuje argumentov, ki bi navedena dejstva in očitke ovrgli; prav nasprotno. Na 21 straneh, ki jih ponujate kot odgovor, niste zanikali, ovrgli ali zavrnili niti enega samega očitka. Zatekate se k obljubam in naštevanju, kaj vse boste storili. Spisali ste, pa še to precej nespretno, ponesrečen približek propagandnega gradiva, ki mu ob videnem v zadnjih mesecih verjetno ne verjamete niti sami; hkrati pa na dolgo in široko zahajate k temam, ki vam jih ne očitamo. Skratka, preusmerjate pozornost od bistva, v bistvu bežite, bežite od odgovornosti. Po letu dni delovanja te vlade je jasno, da nihče v tej vladni ekipi ne razume pojma – prevzemanje odgovornosti.

Subjektivno je minister politično odgovoren za določena ravnanja ali dogodke, če med njegovim ravnanjem oziroma opustitvijo ter nastalo posledico obstoji neposredna vzročna zveza ali če je kriv za nastanek posledice, kar pomeni, da v takšno dejanje ali opustitev ni bil prisiljen od zunaj, pač pa se je vsaj minimalno zavedal možnosti nastanka škodljive posledice. Objektivno pa je minister politično odgovoren za vsako ravnanje ali posledico tega ravnanja tistih, ki jim je neposredno nadrejen. Ko gre za nepripravo domov na pričakovani drugi val epidemije, je vaša odgovornost, spoštovani minister, jasna – tako objektivna kot subjektivna. Niste ukrepali, opustili ste marsikatero ravnanje, bili ste malomarni, nevestno ste opravljali svoje delo. 2 tisoč 58 umrlih v domovih je zgolj posledica. Vrnimo se v pomlad 2020. Ob koncu prvega vala epidemije smo z zgroženostjo ugotavljali, da je vlada pri domovih bitko z virusom izgubila oziroma da so bili ravno oskrbovanci največje žrtve. Poznali ste vse zablode in težave prvega vala, poznali ste vsa opozorila stroke, vrstili so se pozivi, da je treba domove nujno pripraviti na morebitni, a tedaj že zelo sluten in pričakovan drugi val. V tej dvorani, spoštovani minister, sem vas 25. maja vprašala, ali ste doumeli lekcijo pomladnega vala, ali imate pripravljene primerne scenarije, ker ponovitve tragične bilance nismo hoteli – ne jaz, ne ljudje, ne svojci in tudi ne vi, domnevam. Spraševala sem vas, kako boste preprečili širjenje virusa v domovih ter s tem posledično morebitne smrtne žrtve. Odgovorili ste nič vsebinskega, da pregledujete uspešnost vseh ukrepov in dobrih praks, pripravljate načrt obvladovanja okužb s covidom-19 ob morebitnem drugem valu, protokole in usmeritve pa da ste oblikovali neko delovno skupino. Skratka, prazno. Ponavljam, na nevzdržno stanje in nujnost ukrepanja so vas opozarjali vsi, od Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in združenja Srebrna nit do vodstev domov, slišati je bilo tudi pozive svojcev.

Vem, da se boste danes sklicevali na podedovane razmere v domovih in krivdo oziroma odgovornost valili na prejšnje vlade. Vem, da boste rekli, da se v kratkem času ni dalo veliko storiti, in vem, da bodo prevladovali izgovori namesto samorefleksije. Naj rečem tako, morda bi se s to politično manipulacijo, h kateri se boste zatekali, še lahko vsaj poskušali oprati odgovornosti, če ne bi bilo treh zgovornih dejstev. Prvič, da ste bili večkrat opozorjeni na nevzdržno stanje, pa niste odreagirali. Drugič, da ste se zavedali, vsaj tako upam, razmer. In tretjič, da ste ob vsem skupaj molčali ali pa posegli po leporečenju in besedah, kot so – prizadevamo si, storili bomo vse, razumemo situacijo. Prizadevanje in razumevanje nista dovolj, ne pri življenjih. 1. junij je presečni datum, z današnje perspektive samo še bolj ironičen in žalosten. Ni zgolj datum preleta letal, je začetek vladnega poletnega spanja. Nepriprava, neukrepanje ali prepozno ukrepanje, ignoranca in hkratno leporečenje o pripravah, preučevanju alternativnih možnosti, pošiljanje neizvedljivih usmeritev domovom, vse to, minister, je odraz malomarnosti, je nevestno delo v službi, je nevestno ravnanje. Nevestno. Slišite v teh besedah – vest? In vse našteto je tudi opustitev dolžnega ravnanja, ki bi ga po vseh opozorilih in krikih po ukrepanju morali spoznati kot svojo dolžnost in odgovornost ter ga poleti tudi opraviti. Najprej, da nadaljujem, opozorim na vašo izjavo, ki je, lahko bi rekla, vzorčen primer oblastniške arogance, malomarnosti, nezavedanja razmer. Morda celo brezbrižnosti. Ciljam seveda na vaše besede, izrečene 28. septembra, navajam, »da so ukrepi, ki so jih zastavili v protokolu, po izkušnji iz prvega vala epidemije dovolj za uspešno zajezitev širjenja virusa v domovih za starejše«. In še, »da novih ukrepov za zdaj ne bo«. Ponavljam, ukrepi iz prvega vala so dovolj, novih ukrepov za zdaj ne bo. Minister Cigler Kralj, 28. september.

Poglejmo nekaj primerov. V začetku julija so vas v Skupnosti socialnih zavodov vnovič, tako kot že aprila, opozorili, da v večini domov obolelih oziroma okuženih preprosto ne zmorejo osamiti. Ne morejo. In vi, minister, vi ste še naprej vztrajali, naj domovi vzpostavijo ločene cone, četudi ste vedeli, da te možnosti nimajo in da tudi nimajo denarja. Zavestno ste vztrajali pri neizvedljivem, med tem pa skupaj z ministrom za zdravje v miru proučevali. Preučevali dodatne rešitve, ki bi bile za stanovalce najboljše. Veliko ste govorili; komaj kaj, če sploh kaj, storili. Nato je konec julija sklep, da je domovom, ki ne morejo organizirati rdečih con, treba pomagati, sprejela celo strokovna skupina. Naložila vam je pomoč domovom pri zagotavljanju zunanjih kapacitet. In vi, minister, nič. Vmes ste povedali, da novih ukrepov za zdaj ne bo. Verjetno še naprej proučevali in iskali dodatne rešitve in jih, pozor, šele konec oktobra samo delno našli. Konec oktobra, ko ste v PKP5 zagotovili denar za povračilo stroškov najema zunanjih kapacitet. Konec oktobra oziroma več kot tri mesece pozneje in s tem, spoštovani minister, več kot tri mesece prepozno. Kaj, gospod minister, je to drugega kot odgovornost – objektivna in subjektivna. In, minister, v teh treh mesecih je po podatkih NIJZ 64 oskrbovancev umrlo, 807 pa se jih je okužilo. Poglejmo naprej. 27. septembra je strokovna skupina sprejela sklep, da bi za zaščito starostnikov v domovih morali uvesti obvezna obdobna testiranja za vse zaposlene, in sicer na štirinajst dni. Dan pozneje ste vi, gospod minister, ocenili, da novih ukrepov ne bo, čeprav je virus vdrl že v dve tretjini domov. Mesec pozneje, 30. oktobra, je strokovna skupina poziv o nujnosti rednega testiranja ponovila in predlagala začetek s 1. novembrom. In kdaj je ta predlog meso postal? V domovih 7. decembra, ker je vmes veljalo – kako že? – da novih ukrepov za sedaj ne bo. Dva meseca in nekaj dni prostega teka, niča.

Drži, ni bilo vse v vaših rokah, ampak preslišali smo vaše morebitno nestrinjanje, ločeno mnenje, pozive k drugačnemu ukrepanju. Molčali ste, gospod minister. Četudi ste morda menili drugače, tega nismo vedeli, ker niste javno ugovarjali. Torej ste se z vsem strinjali. In kaj, gospod minister, je to drugega kot odgovornost – objektivna in subjektivna?! Dva meseca neukrepanja v tem času, od 7. septembra do začetka testiranja v domovih 7. decembra, je tisoč 32 oskrbovancev umrlo, 7 tisoč 911 pa se jih je okužilo. Tretji primer. K sreči je ta absurdna odločitev iz začetka novembra veljala le nekaj časa. Govorim o navodilu, v skladu s katerim so zdravstveni delavci s potrjeno okužbo in brez simptomov nenadoma smeli delati v rdečih conah. To je dotlej veljavno prakso obrnilo na glavo. Prej karantene in izogibanje rizičnim stikom, sedaj nenadno delo. Pripravljeni ste bili tvegati okužbe med zaposlenimi na škodo ljudi. Ampak seveda je še vedno veljalo, da novi ukrepi za sedaj niso potrebni. Dopuščam, da ste imeli pomisleke, da se niste strinjali, ampak tega seveda ne vemo, ker ste, drži, molčali. Molk pa seveda lahko pomeni tudi strinjanje. In kaj, gospod minister, je to drugega kot odgovornost – objektivna in subjektivna. Spoštovani minister, odgovornost za nepripravo domov na drugi val je vaša oziroma tudi vaša. Ne glede na to, kako dramatično boste danes govorili o arhitekturnih specifikah poslopij in pomanjkanju vlaganj, to vas ne odvezuje odgovornosti za pripravo con ali iskanje zunanjih kapacitet. To vas ne odvezuje odgovornosti za premeščanje zaposlenih, če ste tako ocenili, ali za zgodnejšo uvedbo testiranj. Dotrajanost marsikaterega doma ni opravičilo za vaše neravnanje, za vašo letargijo. Obratno je, imeli ste priložnost ukrepati, pa niste. Lahko bi se izkazali, pa se niste. In odgovornost je vaša – objektivna in subjektivna.

Še vedno vodite resor, menim sicer, da ga ne bi več smeli, ki je v veliki meri soodgovoren za nepripravo domov na drugi val. Pomladna izkušnja je bila boleča in pokazala je, kje so domovi ranljivi. Vaša, spoštovani minister, je bila naloga, da storite vse za zaščito najranljivejših. Kot izhaja iz dejstev, številk, datumov, dopisov, zapisnikov, mnenj, skratka listin, ne govoric ali pavšalnih očitkov, niste storili niti tistega, kar vam je bilo predlagano, niti tistega, kar vam je bilo predlagano. In zato, spoštovani minister, ste objektivno in subjektivno odgovorni za dogajanje v domovih in za posledice tega dogajanja. Danes bomo, prepričana sem, slišali veliko samohvale o tem, koliko pomoči ste razdelili z različnimi protikoronskimi svežnji. Včasih se vprašam, ali ste si s tem lajšali vest, se skušali odkupiti z enkratnimi zneski, da bi v javnosti vsaj malo prikrili nedopusten polom in poraz, ki se vam je dogajal v domovih. Naj vas, minister, preden si prikimate, češ kako zelo ste pomagali ljudem, opozorim na izvirni greh te nujnosti PKP-jev. Razlog zanje so okužbe oziroma, bolje rečeno, širjenje okužb. Posledica pa so nedomišljeni, stihijski, spodleteli ukrepi za zajezitev, ustavitev javnega življenja, gospodarstva. Kot bi želeli soustvarjati razloge za same protikoronske zakone. To je spirala, manj je okužb in bolj so nadzorovane, manj je razlogov za ustavljanje javnega življenja, za prepovedi, kazni in globe, manj je zapiranja dejavnosti, manj je razlogov za dodeljevanje pomoči. In tukaj, spoštovani minister, je vaša odgovornost – objektivna in subjektivna, saj namreč niste poskrbeli za smiselne zakonske določbe, ki bi širjenje virusa vsaj pomagale zajeziti. Pa poglejmo konkretno.

Virus se je širil tudi med aktivno populacijo, konkretno na delovnih mestih. Ta so bila drugo žarišče okužb. Temeljna napaka pa, da je Ministrstvo za zdravje, ker epidemiološke službe niso več zmogle slediti stikom, ustavilo izdajanje karantenskih odločb. Ob vsem samozaščitnem ravnanju zaposlenih je država odpovedala. Vi, spoštovani minister, ste odpovedali. Za različne situacije, kot so izolacija, karantena, bolniška, ste dopustili različno višino nadomestil, ki je bila odvisna tudi od mesta rizičnega stika. Naloga države je bila poskrbeti, da bodo ljudje ob tveganih stikih in sumih okužbe, recimo temu, motivirani ostati doma. V Sloveniji pa se je zgodilo, da so za svoj bližnji stik z virusom ali okužbo bili nekako kaznovani. Vaša, spoštovani minister, pristojnost, dolžnost in odgovornost je pripraviti ustrezne popravke delovnopravne zakonodaje. Tu si odgovornosti ne delite z nikomer, kot si jo delno pri domovih za starejše. Zato vam očitamo, da ste kot minister za delo soodgovorni za širjenje okužb na delovnih mestih. Naj naštejem razloge. Prvič, zaposleni so ostali brez karantenskih odločb, ki bi omogočale dokazovanje upravičenosti do izplačila nadomestila plač. V praksi je to pomenilo, da sta bila presoja in ravnanje prepuščena delodajalcem. Ti so na drugi strani ostali brez dokazila, na podlagi katerega bi lahko uveljavili povračilo nadomestila plač. Različno so ravnali oboji. Nekateri zaposleni so ostali doma, drugi zaposleni pa so hodili v službo. Nekateri delodajalci so zaposlene razumeli in jim verjeli, drugi jim niso. Pri vas, minister, pri vas pa so dejstva enoznačna. Opustili ste svojo nalogo, in sicer zagotoviti ustrezno ureditev s PKP-jem, z odlokom, uredbo, z nekim aktom, da bi preprečili vdor okužb na delovna mesta. Skratka, morali bi ukrepati takoj, tako pa ste področje prepustili naključnim ravnanjem in presoji posameznikom.

Drugič, bolezni in poškodbe pri delu so urejene v Zakonu o delovnih razmerjih, ki sodi v vaš resor. Zato so izgovori o neodgovornosti povsem odveč. Vse do konca leta 2020 ste bili tiho oziroma niste uredili področja izplačevanja nadomestil za delavce v zdravstvu ter po domovih za starejše. Absurdno je, da ste vseskozi vztrajali pri stališču, da se okužba s covidom-19 tem ljudem ne more zgoditi na delovnem mestu. Tisti v prvih bojnih linijah niso bili vredni niti tega, da bi jim uredili stoodstotno nadomestilo plače ob morebitni okužbi. Ob vsem tem pa niste poskrbeli niti za zakonske podlage, ki bi stimulirale delodajalce, da tam, kjer lahko, organizirajo delo od doma. Znižanje delovne mobilnosti se kaže kot eden izmed pomembnejših ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Vi pa ste za to področje pozivali, pripravili komunikacijsko akcijo in elektronski obrazec. In to je to. Ob tem, da ste imeli v rokah vzvode sprememb zakonodaje. In zato ste, minister, soodgovorni tudi za širjenje virusa med aktivno populacijo. Odgovorni ste za nepripravo ustreznih zakonskih podlag, ki bi preprečevale prihod okuženih na delovno mesto. Tretji očitek iz interpelacije, socialni dialog, šepajoč oziroma nekako sam sebi namen. Po osmih PKP-jih je nedvoumno jasno najmanj to, da nikoli niste želeli dialoga, takega, ki bi dejansko izboljšal vsebino. Kot ministra vas mnenje socialnih partnerjev nikoli ni zanimalo. Niste razumeli, da je v posebnih razmerah, ki jih je prinesla epidemija, še zlasti pomembno, da sedete za skupno mizo z delodajalci in delojemalci ter jih poslušate, slišite in uskladite boljšo rešitev. A vam je bilo to odveč. Če bi socialni dialog vodili in se vzdržali podtaknjencev, vam Ustavno sodišče morda ne bi začasno zadržalo tako imenovanega prisilnega upokojevanja starejših delavcev.

Namesto ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ste igrali vlogo nekakšnega moderatorja in morda celo bili na misiji zmanjševanja pravic delavcev. O zadnjem očitku, zapisanem v interpelaciji, kaj dosti besed niti ne bom izgubljala, enostavno nočete slišati, kaj je njegova srž. Vaše povezave s prejemnikom sredstev so bile dokazane, zgovorna je sestava komisije, prav tako številni indici, ki kažejo na nehigienično in klientelistično ravnanje vas kot ministra, vendar je ta primer jemati zgolj kot kamenček v mozaiku vašega razumevanja politike, vez in poznanstev; več ne bom rekla. Za vas, spoštovani minister, je očitno politika neki poligon leporečenja in vtisa. Vtisa, da delate, veliko delate. Rezultati – se opravičujem – tega ne potrjujejo. Vaše napake govorijo o prav nasprotnem, vendar ob vsem tem pozabljate, da je razsodnik dejanj čas. Ob razkajeni megli besed in odsotnosti dejanj je jasno, že več mesecev jasno, da niste opravili svojih nalog. In to pušča posledice v domovih, na delovnih mestih. In to so krute posledice, ki jih statistika zgolj ponazarja, zgodbe in usode pa zamolči. Še vedno skoraj izključno promovirate sami sebe, loščite videz nekoga, ki bi želel biti minister, pa tega ne zna početi. Zelo slabo se piše državi, ki jo vodijo ljudje, nesposobni prevzemanja odgovornosti, katerih vodilo je – ne glede na posledice bomo branili svoje stolčke. Naj vas spomnim, tukaj, za to govornico ste presegli. Presegli ste, da boste ravnali po svoji vesti in s svojimi vsemi močmi delovali za blaginjo Slovenije. Spoštovani minister, v teh besedah se skriva tudi prevzemanje odgovornosti, politične odgovornosti.

Hvala lepa.

Odgovor ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na interpelacijo ste prejeli 18. februarja 2021.

Besedo dajem ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju za obrazložitev pisnega odgovora.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani visoki zbor, poslanke in poslanci!

Pred nami je razprava o delu in odgovornosti mene kot ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Državni zbor in vaše delo, spoštovane poslanke in poslanci, visoko cenim, zato tudi očitke, predstavljene v interpelaciji, jemljem zelo resno. V mojem pisnem odgovoru sem po moji oceni nanje dobro, celovito in argumentirano odgovoril. Prav tako bo danes priložnost, da o tem opravimo poglobljeno razpravo. V zadnjem letu je naša življenja bolj kot karkoli drugega zaznamoval boj z epidemijo covida-19, zato je, razumljivo, tudi večina očitkov iz interpelacije vezana na odziv mene kot ministra in ministrstva, ki ga vodim, na zahtevne izzive, ki jih je pred nas postavila epidemija. Današnja interpelacija pa bo drugačna od ostalih, o tem sem prepričan. Govorili bomo o tem, kako se je ministrstvo, ki ga vodim, in tudi celotna vlada soočila z epidemijo v domovih starejših, o našem odzivu na prvi in drugi val epidemije, o presežnem številu smrti, o izvedbi testiranja, o hitrosti cepljenja. Starejši, še posebej pa stanovalci domov za starejše so brez dvoma plačali največji davek te epidemije. Vsaka smrt je izredno boleča, zato svojcem ponovno izrekam iskreno in najgloblje sožalje. Brez dvoma in zelo odkrito pa si moramo priznati, spoštovane poslanke in poslanci, domovi starejših, celotna oskrba starejših je to krizo pričakala na kolenih, popolnoma nepripravljena, kadrovsko, finančno in prostorsko zanemarjena. Zato trdim, da bo ta interpelacija, in je, drugačna. Ta interpelacija ne bo namenjena zgolj ugotavljanju odgovornosti o mojem delu in delu moje ekipe, razmere v domovih starejših med epidemijo so pokazale, kako sistemsko podhranjeno in popolnoma prezrto je bilo to področje, torej področje oskrbe starejših, še posebej institucionalnega varstva, v preteklem desetletju. Naj v podkrepitev predstavim zgolj nekaj podatkov. Zadnji dom iz državnih proračunskih sredstev je bil zgrajen leta 2005, to je Dom starejših občanov Fužine. V celotnem obdobju od leta 2009 do leta 2019, v desetih letih, je bilo v domovih za starejše, ki jih je ustanovila država, zagotovljeno zgolj 348 novih postelj. V letu 2017 za investicije v domove starejših znotraj proračuna ni bilo namenjenih sredstev, ni bilo namenjenih sredstev. Od 2008 do 2020 pa skupaj zgolj slabih 33 milijonov evrov za investicije v domove starejših. Od tega v zadnjih petih letih zgolj 8,4 milijone. Mislim, da grafični prikaz vlaganja v področje oskrbe starejših pove več kot tisoč besed.

Ti podatki zelo nazorno kažejo, da so bili starejši v preteklem desetletju odrinjeni na rob naše družbe. Slovenska družba, celotna slovenska družba je padla na izpitu človečnosti in skrbi za najranljivejše. Kot minister se zavedam velike odgovornosti in moralne dolžnosti, da področje celovite oskrbe starejših uredimo in ga vzpostavimo kot eno od prioritet te države. In ta vlada, ministrstvo za delo je to storilo že ob nastopu mandata na pragu epidemije. Demografski kazalci za Slovenijo so namreč neizprosni. Družba je močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Naš odnos do starejših je odraz naših vrednot in solidarnosti, ogledalo naše človečnosti. In nenazadnje je naša realnost, saj bo vedno večji delež naših sodržavljanov, staršev, sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev vedno starejši. Po trenutnih podatkih približno 2 tisoč starejših čaka na takoj prosto posteljo v domovih za starejše, do leta 2030 bo ta številka narasla med 6 do 8 tisoč. V obdobju od leta 2009 do 2019 smo v javni mreži domov zagotovili dodatnih 2 tisoč postelj, 2 tisoč postelj v desetih letih; 348, kot sem omenil, v državnih in tisoč 696 v domovih s koncesijo. Takšna dinamika rasti dodatnih kapacitet v domovih za starejše je nezadostna, zaskrbljujoča, kratkovidna, v luči epidemije pa lahko rečem samo to, da tudi nedostojna, podcenjujoča do starejših in predstavlja jasen odraz preteklih prioritet te družbe. To so naši načrti.

Kot minister s svojo ekipo sem storil resnično vse, kar je bilo v moji moči, da smo epidemijo v domovih starejših obvladovali v okviru danih razmer in možnosti, zato res ponovna zahvala – in nikoli ni preveč te zahvale – požrtvovalnemu osebju, negovalnemu in zdravstvenemu, oboji so prispevali neprecenljiv delež. Kuharskemu osebju, fizioterapevtom, vsem podpornim službam, vodstvom domov, civilni zaščiti in seveda kolegom na Ministrstvu za zdravje. Trdim, da smo vsi skupaj v dani situaciji dosegli maksimum, največ, kar je bilo možno, in predvsem da je naša vest mirna. Ta interpelacija pa je ogledalo preteklim politikam, odnosov do starejših in prioritetam preteklih vlad. Želim pa si, da bi bila namenjena tudi prihodnjim vizijam in konkretnim rešitvam. Skupaj z ekipo sodelavcev smo pripravili jasen načrt razvoja celovite oskrbe starejših. Ta epidemija ni bila prva in zagotovo tudi ni zadnja. Naša skupna odgovornost pa je, da prihodnje epidemije pričakamo bolje pripravljeni, da jasno povemo – starejši so polnopravni člani te družbe, zato jim bomo zagotovili dostojno starost.

Ta interpelacija je tudi priložnost za razpravo o stanju duha, odprtosti in enakopravnosti v naši družbi. Kot ministra, pristojnega za enake možnosti, me skrbi razraščanje nestrpnosti, sovraštva in izključevanja drugače mislečih. Jasno in odkrito si moramo priznati, da med nami obstajajo razlike, da imamo različne vrednote in različna svetovnonazorska prepričanja; povezuje pa nas skupna pripadnost in ljubezen do domovine ter zavezanost skupnemu ustavnemu okviru. Različnost ne sme in ne more biti razlog nestrpnosti, ne sme biti razlog za razdeljenost ali celo izključevanje. To zastruplja ozračje in ne vodi v prihodnost, ampak nas vodi nazaj v preteklost. Želim si odprte, sodobne, vključujoče Slovenije, ki svojo moč črpa iz pluralnosti, vrednost, medsebojnega spoštovanja in strpnosti. Kasneje v razpravi bo priložnost, da podrobneje predstavimo vse priprave, vse aktivnosti ministrstva za delo skupaj z ostalimi odgovornimi, z Ministrstvom za zdravje, s strokovno skupino in ostalimi, priprave in aktivnosti v prvem valu, v času med prvim in drugim valom, v drugem valu in sedaj, ko smo morda na pragu tretjega vala in moramo biti še vedno zelo pozorni na dogajanje v domovih za starejše, kar se tiče epidemije.

Rekel sem že, da so prvi val epidemije domovi pričakali kadrovsko, prostorsko in finančno izčrpani, poleg tega je primanjkovalo zaščitnih sredstev, saj so bila skladišča zaščitne opreme prazna. Vlada je takoj pričela s postopki nakupov, Ministrstvo za zdravje je v sodelovanju z ministrstvom za delo pripravilo protokole za obravnavo bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, v domovih starejših občanov in navodila za izvajanje zdravstvene oskrbe v socialnovarstvenih zavodih. Kot minister sem bil z ekipo ves čas v stiku z vodstvi domov, še posebej tam, kjer so izbruhnile okužbe. Izdali smo navodila za ustrezno zaščito uporabnikov in zaposlenih na področju socialnega varstva, v spomladanskem valu epidemije smo veliko večino domov za starejše, skoraj 90 %, s spoštovanjem vseh ukrepov zaustavili. Drugi val je bil res težek, uničujoč, bi lahko skoraj rekli, naporen predvsem za vse domove za starejše. Ob masovnem pojavu virusa v družbi je bilo skoraj nemogoče obraniti vdor in izbruh virusa tudi v domovih za starejše, ob upoštevanju njihovih razmer v tem času pa sploh. Številke sedaj po tem drugem valu kažejo, da so se razmere v domovih za starejše umirile, zadeve so pod nadzorom. Želim pa predstaviti to krivuljo, ki nazorno pokaže, da smo se odzvali na razmere v domovih, in sicer najprej z uvedbo hitrega testiranja zaposlenih v domovih in nato 27. decembra še s cepljenjem. Takrat sem bil tudi sam v Lenartu v Slovenskih Goricah, kjer so prvi stanovalci domov prejeli cepivo. Naslednji graf prikaže to še v krajšem časovnem obdobju, še bolj fokusirano.

To, da so se razmere glede epidemije trenutno umirile, vendar jih še vedno zelo pozorno spremljamo, nam omogoča, da smo se bolj posvetili sprejemanju sistemskih ukrepov, usmerjenih predvsem v štiri glavna področja, ki so deinstitucionalizacija, institucionalno varstvo, urejanje standardov in normativov ter sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Gotovo se strinjate, da je področje oskrbe starejših strateško področje. Da ga jemljemo zelo resno, kažemo s svojimi aktivnostmi in podatki in se mu posvečamo na dnevni ravni, kar nenazadnje dokazujejo znatna sredstva, mobilizirana tako na ravni vlaganj, kapacitete, kadrovske okrepitve; in te kadrovske okrepitve že prinašajo rezultate. Tudi v preostanku mandata bomo temu področju namenjali prioritetno skrb in prepričan sem, da ga bom predal nasledniku ali naslednici v neprimerno boljšem stanju, kot sem ga ob izbruhu epidemije prejel. Sedaj pa mi dovolite, da na kratko spregovorim tudi še o ostalih področjih mojega delovanja, ki se jih dotika interpelacija. Kot minister, pristojen za področje dela in socialnih zadev, se od vsega začetka mandata počutim izjemno odgovornega za zaščito življenj in preživetja različnih skupin prebivalstva, tako z vidika ukrepov za trg dela kakor tudi za ranljive skupine. Ključna prizadevanja interventne zakonodaje, do danes smo sprejeli osem paketov, so torej usmerjena v zaščito in pomoč vsem, ki jih je epidemija nesorazmerno prizadela; in teh ni malo. S sprejetimi interventnimi ukrepi smo uspeli preprečiti prehudo gospodarsko krizo in pretirano rast brezposelnosti. Naslednji ukrepi na področju trga dela so bili ključni – subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, povračilo nadomestila plače za čakanje na delo doma, začasno denarno nadomestilo za brezposelne osebe, kadrovska krepitev Zavoda za zaposlovanje, razširitev in prilagoditev programov aktivne politike zaposlovanja in dodatek za vse osebe, ki so izgubile delo v času po razglasitvi epidemije. Seveda so še drugi ukrepi za trg dela, kjer ima pristojnost za področje ministrstvo za gospodarstvo, ampak tako ali tako smo kot vladna ekipa skupaj sprejemali odločitve in jih kombinirali, da smo ohranili skoraj 300 tisoč delovnih mest. 300 tisoč delovnih mest pa ne pomeni samo teh 300 tisoč delovnih mest. Za tem so še vsi člani družin, za katere skrbijo ti zaposleni. S tem, da smo ohranili, da smo pomagali ohraniti gospodarskim družbam njihova delovna mesta, smo jim pomagali prebroditi najhujše eksistencialne stiske. Stotisočerim družinam smo pomagali, skupnostim in najranljivejšim, ki smo jim omogočili solidarnostne dodatke. Ključen ukrep preprečevanja širjenja okužb je tudi delo na domu, h kateremu ves čas pozivam.

Poenostavljeni so bili postopki prijave dela na domu in delodajalci so bili večkrat pozvani k uporabi tega instituta. V ta namen sem nenehno javno komuniciral in s kolegi smo pripravili več akcij in objav ter poenostavili postopke za odreditev dela na daljavo. Zlasti v drugem valu se je poskušalo spodbuditi čim več delodajalcev s poenostavitvijo prijave dela na domu preko elektronskega obrazca ter z okrepljenimi pozivi preko prej omenjenih različnih komunikacijskih kanalov. Ocenjujem, da je institut dela od doma v letu 2020 od začetka epidemije do 4. decembra 2020 uporabilo več kot 20 tisoč delodajalcev, od tega datuma dalje, ko smo bistveno poenostavili prijavo, pa še dodatnih tisoč 650 delodajalcev; skupaj več kot 22 tisoč delodajalcev. Samo za zadnji krog prijav prek točke SPOT to zajema več kot 78 tisoč zaposlenih, kar je po moji oceni bistveno pripomoglo k zajezitvi širjenja okužb. Moja prizadevanja in prizadevanja naše ekipe bodo še naprej v smeri spodbujanja te oblike dela, zato želimo v sodelovanju s socialnimi partnerji poenostaviti oziroma pregledati dosedanjo ureditev dela na daljavo v smislu krepitve usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Slovenija ni osamljen otok, zato se lahko tudi primerjamo z drugimi državami v rezultatih našega dela in preverjamo, ali denar vlagamo v primerne, učinkovite ukrepe. In tudi ta slika kaže, da so ukrepi za trg dela – ki smo jih sprejeli skupaj, ki ste jih potrdili tudi spoštovane poslanke in poslanci tukaj v Državnem zboru, za kar sem izjemno hvaležen – učinkoviti. So učinkoviti, pa ne gre za te številke, gre za sto tisoče družin, ki sem jih prej omenil; in zaradi tega lahko z večjim upanjem zrejo v prihodnost po epidemiji.

Tudi okužbe med zaposlenimi so realnost, s katero smo se soočili, odkar smo sredi novembra na mojo pobudo uvedli hitre teste in konec decembra začeli s prednostnim cepljenjem v okviru vladne kampanje, ko se sedaj razmere očitno izboljšujejo; pri tem mislim seveda posebej zaposlene v socialnovarstvenih zavodih. Pri tem naj poudarim, da se v Sloveniji okužba z virusom SARS-CoV-2 in posledično bolezen covid-19, do katere pride na delovnem mestu, v skladu z veljavnimi predpisi obravnava kot poškodba pri delu. Izjema od te ureditve velja od 31. decembra 2020 zaradi ureditve v Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije, ki v 46. členu določa, da zavarovancem, ki delajo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in socialnovarstvene dejavnosti, pripada nadomestilo plače že od prvega dne zadržanosti od dela zaradi okuženosti s covidom-19 v višini 100 % osnove, ki jo predstavlja plača, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal. Kot razlog te zadržanosti se določi bolezen.

Spoštovani, omenil sem že, da neizmerno cenim trud in predanost zaposlenih, s katerim se srečujem, resnično. V tem letu od prevzema funkcije sem se neštetokrat prepričal, da smo Slovenci izjemno solidarni in imamo visoko razvit čut za medsebojno sodelovanje in socialno pravičnost; tudi s socialnimi partnerji, ki jih kot reprezentativne in izjemno dragocene partnerje – čeravno včasih zahtevne pri sprejemanju zakonodajnih ukrepov z mojega področja – visoko spoštujem in cenim. Takoj po razglasitvi epidemije je vlada vse napore usmerila v pripravo ustreznih zakonodajnih podlag, naše ministrstvo je pripravilo številne ukrepe, s katerimi nam je uspelo zajeziti oziroma omiliti posledice epidemije za državljane in gospodarstvo. Tudi socialni dialog je bil visoko na lestvici prioritet mojega ministrstva in te vlade. Z raznimi solidarnostnimi dodatki, pomočmi smo zajeli različne skupine prebivalstva, med njimi predvsem starejše, velike družine, socialno ogrožene, brezposelne, tudi zaposlene, samozaposlene in študente, ki so prejeli solidarnostne dodatke in druge dodatke. Tudi pri solidarnostnih dodatnih velja, da smo hoteli pomagati tistim, ki bi brez pomoči epidemijo prebrodili veliko težje. Spoštovani, verjetno smo redki, ki ne bi bili osebno ali pa preko naših družinskih članov, med člani ožje družine prejemniki enega ali več pravic, izhajajočih iz ukrepov iz interventnih zakonov na področju trga dela, solidarnostnih dodatkov ali ukrepov za socialno varstvene zavode. Če smo pošteni do sebe in drug do drugega, je nemogoče trditi, da je ta vlada ali pa ministrstvo za delo kogarkoli pozabilo, kaj šele ravnalo samovoljno ali nesolidarno. Ravno nasprotno in za tem s svojo ekipo trdno stojim. Zavezanost socialnemu dialogu vlade in mene osebno, ki sem v prvih šestih mesecih mandata Ekonomsko-socialnemu svetu pravzaprav tudi predsedoval, dokazujejo številne seje Ekonomsko-socialnega sveta, to vidimo na displeju, in številni predlogi, ki smo jih s socialnimi partnerji tudi obravnavali; in veliko smo jih v veliki meri tudi uskladili. S člani Ekonomsko-socialnega sveta smo med drugim dosegli v težkih razmerah prvega vala epidemije tudi soglasje glede poslovnika o vodenju pogajanj in usklajevanj z zakonom teh protikoronskih paketov, kajti vsi skupaj smo se zavedali, da običajen proces, postopek, protokol ne omogoča hitrega odziva, za katerega smo bili dolžni zagotoviti vsi skupaj primerne podlage. Socialni partnerji so bili v tem času, predvsem bolj intenzivno konec leta 2020, vključeni tudi v pogajanja glede minimalne plače. Z njimi sem 19. januarja 2021 še opravil posvetovanje glede nove višine minimalne plače in tukaj sem potem moral sprejeti odločitev, pri čemer nisem spregledal na eni strani zaposlenih, ki za pošteno delo zaslužijo dostojno plačilo – in neto plače v Sloveniji so nizke –, in na drugi strani delodajalcev, ki nosijo težji del dviga minimalne plače in jim tudi vlada z ukrepi iz interventne zakonodaje pomaga, vsaj v večjem delu, nositi to breme. Bi minister, ki mu ni mar za delavce in ki ne bi imel vselej v mislih najšibkejših med njimi, izbral možnost povišanja minimalne plače, ki sedaj znaša tisoč 24 evrov bruto. Vse skupaj pozivam k pošteni refleksiji in prepričano zagotavljam, da se v svojih izjavah, intervencijah in ravnanju vselej in vedno zavzemam za delavce, njihovo dostojno plačilo ob doslednem zavedanju pomena socialnega dialoga, trdnega gospodarstva in blaginje za vse.

Nenazadnje mi dovolite še nekaj besed o javnem razpisu za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva zaradi epidemije covida-19. Financira se iz evropskih sredstev in je bil pripravljen z namenom pomoči ranljivim skupinam, ki jih je kriza epidemije najbolj prizadela, in to tam, kjer pomoč najbolj potrebujejo. Ministrstvo je ta razpis, ki je bil sicer prvi te vrste, pripravilo v dobri veri, da bo pomoč dosegla čim bolj različne ranljive skupine. Nismo se poslužili načina, da bi denar usmerjali v razne študije, ki bi končale v predalih, ampak smo želeli, da ta pomoč pride do ljudi, in to do čim širšega kroga ljudi. Tudi parlament ni samo ta stran ali pa samo ta stran, parlament je krog. In tu skupaj stojimo ali pa sedimo ljudje različnih svetovnonazorskih prepričanj. Stiska pa lahko doleti vsakega od nas. In kot minister za enake možnosti sem dolžan s svoj ekipo na te stiske odgovoriti in zagotoviti, da pomoč dobijo prav vsi. Razpisno dokumentacijo so pripravile strokovne službe na ministrstvu, to je bil prvi razpis te vrste v sodelovanju Službo Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, saj gre za evropska sredstva. Ker gre za javni razpis, ki pokriva različna vsebinska področja dela ministrstva, so bili v komisijo imenovani uslužbenci, ki pokrivajo različna področja dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri izboru je bilo ključno merilo strokovnost in pretekle izkušnje. Med prejemniki so med drugimi Zveza prijateljev mladine Ljubljana, Društvo SOS telefon, Rdeči križ, Karitas, Kralji ulice, Spominčica in mnogi drugi, čeprav je bila izpostavljena samo ena nevladna organizacija kot prejemnica teh sredstev.

Spoštovane in spoštovani, neštetokrat je v zadnjih tednih name letelo brez števila neutemeljenih obtoževanj in natolcevanj tako v tej hiši, žal, kot v medijih. Tarča so bili tudi moji sodelavci. Zato naj na tem mestu, kakor že velikokrat poprej, zatrdim, da sem poskrbel, da sem se izključil iz vseh organov zavoda, ki je bil izpostavljen, pred nastopom ministrske funkcije. Naj opozorim na odziv krovne organizacije in mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS na družbenem omrežju Facebook, kjer so zapisali, da samo dejstvo, da je resorni minister nekoč bil soustanovitelj zavoda, zakonsko ne predstavlja ovire, da zavod ne bi smel prejeti donacije ministrstva. Nasprotno, opozorili so, da bi bila to zelo omejujoča in nevarna praksa, saj bi preprečila, da tisti, ki so aktivni v civilni družbi kot prostovoljci, prevzemajo potem tudi odgovorne izpostavljene položaje v slovenski družbi. V razvitih demokratičnih deželah je to celo zaželeno. Vso dokumentacijo smo predali pristojnim organom, tudi spoštovanemu odboru, in prepričan sem, da bodo opravili svoje delo ter da se bo zadeva, upam, čim prej zaključila. Medtem pa – ne delajmo si utvar – se ne bo zaključila nebrzdana in neosnovana gonja proti meni kot predstavniku politične opcije, ki zagovarja krščanskodemokratske vrednote, kot so svoboda, pravičnost, solidarnost ter spoštovanje človekovega dostojanstva; kot pokončnemu zagovorniku dediščine tiste Evrope, ki jo imenujemo jedrna, na kateri je osnovna Evropska unija. Spoštovane in spoštovani, jaz še vedno verjamem v raznolikost in svobodo v Sloveniji, ravno zato stojim danes pred vami, verjamem v družbo, kjer štejejo dejanja, argumenti in konkretna dejanja. Upam in verjamem, da me boste pri tem danes podprli.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Eva Irgl bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Nahajamo se v zelo zahtevnih časih, ki od vseh nas ne glede na to, ali smo v opoziciji ali smo v koaliciji, zahtevajo, da vse svoje moči usmerimo v boj z epidemijo in v omilitev posledic, ki jih ima epidemija na naša življenja in zaradi česar smo postavljeni pred mnoge tako osebne kot tudi občečloveške preizkušnje. Vsak v tem prostoru, ki danes tukaj sedi, verjetno se nam bo kdo še pridružil v nadaljevanju, pa naj se sam pri sebi vpraša, koliko je v tem letu usmeril v delo za skupno dobro in koliko v smer spodkopavanja tako zdravstvene kot ekonomske varnosti naših državljank in državljanov. Svoje moči v tem trenutku tako v koaliciji kot seveda v vladi in še posebej na ministrstvu za delo usmerjamo, kot kaže, v tretji val epidemije, obenem v izhodno strategijo in v načrt trajnostnega okrevanja po epidemiji, kar je ključni cilj tudi vseh držav članic Evropske unije. Mi je pa žal – in to moram povedati –, da se moramo ob tako težki zdravstveni situaciji, ki je zajela ne samo Slovenijo, ampak celotno Evropo in tudi svet, ki je v tem letu mnoge pustila v bolečini zaradi izgube najbližjih, mnogi pa so se znašli v hudih ekonomskih in socialnih stiskah, da se moramo ukvarjati še z nezaupnicami, ukvarjati z interpelacijami, ki jih vlagate kot po tekočem traku, in po novem celo – vsaj tako berem – z morebitno ustavno obtožbo predsednika Vlade. Ampak, kolegice in kolegi v opoziciji, mi ljudem pomagamo. Mi ljudem pomagamo in to ljudje vidijo in to ljudje tudi čutijo, kajti prav nihče ni bil izpuščen v paketih, ki smo jih namenili v pomoč ljudem, v pomoč gospodarstvu, v pomoč najbolj ranljivim skupinam, ki so jih nedvomno še bolj zaznamovale te hude preizkušnje v situaciji, v kateri smo se znašli. Torej mi ljudem pomagamo, vi pa se v opoziciji ukvarjate z izvažanjem konstruktov v tujino o nekakšni medijski nesvobodi in diktaturi, ki naj bi vladala pod to vlado.

V Državnem zboru izvajate nedopustne izpade in ekscese, s čimer večkrat – to moram povedati, ker sem predsednica odbora za delo – otežujete delo odborov in zavlačujete sprejetje nujne zakonodaje. Jaz sem poslanka Državnega zbora že vrsto let, lahko naredim primerjave med vsemi mandati, kaj takega se nikoli ni dogajalo. In to je nesprejemljivo za poslance Državnega zbora. Nesprejemljivo je za poslance Državnega zbora. Vi ste v vsem tem času, ko smo sprejemali pakete, ki so bili namenjeni pomoči ljudem, tudi v teh trenutkih zavlačevali in želeli na nek način, da se te zakonodaje ne sprejme. Večkrat dajete tudi povsem neodgovorne pobude in amandmaje, ki kažejo popolno nerazumevanje trenutne situacije, saj so mnogi izven ekonomske stabilnosti in vzdržnosti. Je pa res, vi nimate odgovornosti, nobene odgovornosti. Lahko se greste populizem, nimate pa nobene odgovornosti. Mi pa smo tu zato, da to potem povemo in pokažemo, kaj se v resnici dogaja. Z mnogimi dejanji delujete tudi daleč od interesa varovanja javnega zdravja. Naj tu omenim samo nenošenje mask s strani nekaterih opozicijskih poslancev. Se boste spomnili, tule ste jih lepo metali po državnem zboru, da nekateri pa že ne boste nosili teh mask, da je to brez veze. Da ne govorim o tem, da so Socialni demokrati pozivali, naj bodo šole brez mask. In potem ministru, ki ga danes interpelirate, očitate neukrepanje pri zajezitvi virusa in mu podtikate, da je kriv za smrti v domovih za starejše. Skrajno podlo! Skrajno podlo! Namesto da bi vsi skupaj dajali podporo in pomoč, da čim prej in s čim manj posledicami izidemo iz epidemije, ki nas je vse globoko prizadela.

Teden dni nazaj je minilo leto dni, odkar je zaprisegla nova vlada pod vodstvom Janeza Janše. Danes interpelirate ministra, ki je zadolžen za resor, ki so ga dolga leta vodili ministri iz vrst Socialnih demokratov. Lahko rečemo, da je šlo za pravo uzurpacijo ministrstva s strani ene stranke, kar je za sabo pustilo leta zgrešenih politik na tem področju. In šele danes popravljamo krivice, ki so se v vsem tem času zgodile ljudem. Da ne omenjam tega, da se je ravnalo v tem času pod temi ministri neodgovorno in se je milijone evrov vlagalo v študije, že prej je bilo omenjeno, v določene projekte, ki so bili večkrat sami sebi namen, medtem ko družba ni imela od tega, dajmo si priznati, popolnoma nič. Namesto da bi, spoštovani – pa tukaj se zlasti oziram na Socialne demokrate, ker so pač ves čas bili v takšni ali drugačni konstelaciji v levih vladah in so večino časa pač vodili ministrstvo za delo –, namesto da bi torej te milijone namenili skrbi za starejše, gradnji domov za starejše, socialnemu položaju najranljivejših. Koliko ste dali v resnici za njih? Boste lahko v nadaljevanju povedali, upam da, s številkami. Koliko ste dali invalidom? Kako ste reševali njihove stiske, na katere že vrsto let opozarjajo in katerim so bile storjene mnoge krivice in jih danes, hvala bogu, tudi popravljamo. Koliko ste namenili krepitvi družinskih vprašanj? Res me zanima, v številkah. Koliko ste namenili pomoči velikim družinam? Pa bom potem povedala, koliko je pa ta vlada, ki ni progresivna, ampak dela pa, dela pa, pošteno dela, koliko je namenila sredstev pomoči velikim družinam. Vzpostavljanju takšnega okolja, da bi mladi ljudje dobili priložnost delati doma, bili za to ustrezno plačani, ne pa da s svojim znanjem odhajajo v tujino; koliko ste v resnici temu namenili? Koliko? To me zanima in upam, da bom v nadaljevanju dobila tudi odgovor. Koliko ste namenili tem področjem? V zadnjih približno desetih letih, ko ste imeli vlade, ste zagradili koliko domov za starejše? Škoda, ker ne sedi več predstavnikov Socialnih demokratov tukaj, mogoče bi kdo znal povedati, tisti, ki tukaj sedijo, molčijo. Jaz si mislim, zakaj. Ker je številka nič. Številka je nič. Koliko ste jih adaptirali in prenovili? Bom tako vprašala, koliko sredstev ste namenili novi gradnji, adaptaciji in prenovi? Koliko sredstev? Vam bom jaz odgovorila, če ne veste. V približno desetih letih manj kot 25 milijonov evrov. In danes interpelirate ministra te vlade, ki problematiki oskrbe s starejšimi samo v finančnem smislu namenja petkrat več sredstev, evropskih in drugih javnih sredstev, kot v času katerekoli vaše vlade, leve vlade. Pa poglejmo nekaj konkretnih podatkov. Samo za dnevne centre in za začasne namestitve starejših po Sloveniji je v tem trenutku namenjenih 21 milijonov evrov, pa to ni obdobje desetih let, ampak obdobje nekaj mesecev. Gradimo domove za starejše, saj se zavedamo, da je prostorska stiska izjemna in da nujno potrebujemo nove in dodatne kapacitete. Na to smo v SDS tudi ves čas opozarjali v vseh teh letih, pa se ni nič premaknilo. Ampak danes pa je odobrena gradnja petih domov za starejše in dokončanje že dveh obstoječih. Vlada je namreč za to v proračunu zagotovila 30 milijonov evrov. Dokončali se bosta tudi energetski sanaciji dveh domov za starejše, ki bi sicer morali biti realizirani že zdavnaj. Že v preteklosti smo večkrat opozarjali, tudi sama, da kronično primanjkuje kadra v socialnovarstvenih zavodih, kar se je še posebej videlo prav ob nastopu te epidemije. Ampak poglejte, kje je razlika. Ministrstvo za delo, ki ga vodi minister Janez Cigler Kralj, je v ta namen nemudoma zagotovilo 26 milijonov evrov za dodatne zaposlitve. Dodatno je bilo zaposlenih 541 oseb, 116 jih je trenutno zaposlenih preko javnih del. In ja, ta denar bo treba vračati. Tu ni dvoma. To izpostavljam zato, ker ves čas opozarjate, da bo ta sredstva treba vračati. Ja, treba jih bo vračati, ampak vračali bomo denar, ki je bil namenjen dvigovanju kvalitete življenja naših starejših sodržavljanov, kar bo ostalo nekoč tudi nam v uporabo; medtem ko pa so vaše, torej leve vlade denar dajale v reševanje tajkunskih bank, zato da nekateri privilegirani še naprej živijo življenja na račun vseh nas. Torej mi z zadolževanjem ustvarjamo dodano vrednost h kvaliteti življenja ljudi, vi pa izključno v kvaliteto življenja posameznih izbrancev ali pa, če hočete, elite.

Torej še enkrat, samo za dodatne zaposlitve – samo za dodatne zaposlitve – v socialnovarstvenih zavodih je bilo v tem kratkem času namenjenih 26 milijonov evrov, vi pa ste za gradnjo, adaptacije, prenovo DSO-jev v približno desetih letih namenili manj kot 25 milijonov evrov. In to so podatki in to so primerjave, ki naravnost šokirajo – šokirajo – in pokažejo na nek način vaš pravi obraz. Te številke kažejo vaš pravi obraz in obenem vsem nam zastavljajo povsem korektno in logično vprašanje, kam in čemu ste pravzaprav namenjali sredstva na tem področju. In verjemite mi, upokojenci, tudi sama sem se pogovarjala z njimi, tudi kot predsednica odbora, želijo vedeti, zakaj je bilo od leta 2009 manj sredstev namenjenih v vlaganje v infrastrukturo za upokojence kot pa recimo za financiranje nevladnih organizacij, pa recimo samo za tiste, ki imajo sedež na Metelkovi. Pa da opozorim, tukaj se ne spuščam v delovanje in vsebino nevladnih organizacij, da ne bom napačno razumljena. Nenazadnje smo z nekaterimi tudi dobro sodelovali, zlasti preko komisije za človekove pravice. Samo, to pa moram izreči, razmerja so pa s perspektive te koalicije in te vlade popolnoma podrta, popolnoma porušena. Zato ne razumem takšnih odločitev in vas sprašujem, zlasti stranko SD, ker je imela ministra v tem resorju, drugače ne bi tega omenjala, zakaj ste ustvarjanju življenjskih pogojev za upokojence namenili manj sredstev kot pa že prej omenjenim organizacijam. To vprašanje sem nekako obljubila, da bom zastavila. Zdaj sem ga zastavila, ker se mi je zdelo, da je prav, da to naredim; in upam, da bom v nadaljevanju ta odgovor tudi dobila. Predvsem pa sprašujem to tudi zato, ker sicer vedno poudarjate skrb za starejše, skrb za upokojence, ampak nikoli pa ne omenite, to je sicer meni zanimivo, ker jaz pričakujem transparentno politiko, nikoli ne omenjate, da so vaše, kot sem zdaj plastično prikazala, socialne prioritete, če tako rečem, vzdrževanje tistih nevladnih organizacij, ki pod pretvezo civilne družbe udejanjajo vašo ideologijo. Nivo in dosežke teh vloženih milijonov v tako imenovano progresivno kulturo pa smo v zadnjem letu lahko občudovali pred in na fasadi Ministrstva za kulturo, na letakih, polepljenih po Ljubljani, v umetniških instalacijah pred Državnim zborom, kjer je bil višek performansa velik, iz snega narejen penis, sežiganje lutke z obrazom predsednika Vlade, metanje pirotehnike med konje in vzklikanje »Smrt janšizmu!« ter »Ubi Janšu!«. Zadnji dosežek pa so nalepke z napisom – vstop članom SDS prepovedan. Res lepo porabljeni milijoni.

Upam, da boste na naslednjih, tudi predvolilnih soočenjih, kadar že bodo, in tudi sicer v razpravah v Državnem zboru od sedaj naprej iskreni do ljudi in da boste tudi pošteno povedali, kam boste milijone še naprej vlagali. In zdaj vi, spoštovani kolegice in kolegi, po vsem tem povedanem, očitate tej vladi in temu ministru, da so krivi, da je epidemija covida-19 najbolj zaznamovala prav domove za starejše in da je tam zahtevala največ človeških življenj. In očitate – tukaj gre za prvi in drugi očitek ministru izmed štiri očitkov interpelacije –, da je minister neučinkovito ukrepal pri zajezitvi širjenja virusa. Sedaj pa poglejmo malo resnice. Slovenska demokratska stranka je v obdobju prejšnjih vlad kot opozicijska stranka ves čas opozarjala na kadrovsko podhranjenost DSO-jev in na nujnost širjenja kapacitet in obnove že obstoječih kapacitet. Kljub temu na tem področju vse do izbruha epidemije covida-19 v smislu izboljšanja kadrovskih in prostorskih razmer ni bilo storjeno praktično nič. V času izbruha je takšno zatečeno stanje nedvomno povzročilo težko obvladovanje epidemioloških razmer, kar je ob upoštevanju dejstva, da so v DSO nastanjene starejše osebe, običajno v slabšem zdravstvenem stanju, nekatere tudi nepokretne, neizogibno povzročilo hitrejše širjenje močno nalezljivega virusa covid-19. V danih razmerah in ob osebju, ki je bilo na voljo, je aktualna vlada storila največ, kar je lahko, največ, kar je lahko. Vzpostavljene so bile dodatne začasne kapacitete za zagotovitev karantene. Zagotovljena je bila dodatna profesionalna in prostovoljska kadrovska okrepitev. Poskrbljeno je bilo za zdravstveno obravnavo vsakega starostnika v vsakem DSO, zato so očitki ministru glede smrti varovancev popolnoma neutemeljeni. Stanje bi lahko bilo boljše in tudi število smrti bi bilo manjše, če bi prejšnje vlade upoštevale opozorila stranke SDS in evropskih institucij in bi pravočasno začele urejati to področje. Če bi upoštevali tudi opozorila glede potrebe po kadrovskih okrepitvah, bi bilo tudi več možnosti za nadomeščanje bolniških odsotnosti med zaposlenimi, kar bi prav tako zmanjšalo možnost, da bi starostniki prišli v stik z okuženo osebo. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je bilo s strani svojcev varovancev precej pritiska na to, da naj se ne prepovejo obiski, čeprav so le-ti za nastanjene varovance pomenili veliko zdravstveno tveganje. Seveda pa vsi skupaj lahko razumemo tako željo svojcev, saj so se zagotovo med seboj pogrešali in tudi bili zagotovo zaskrbljeni drug za drugega. Ampak namesto da bi jih s skupnimi močmi potolažili in pomagali, jih spodbujali k temu, da je to v času epidemije nujna poteza, ste v opoziciji, sploh v prvem valu, odloke vlade in ukrepe zavračali kot po tekočem traku ter ves čas delali v smeri, da ljudje odločitvam vlade ne bi zaupali. In sedaj se resno sprašujem, čemu takšna ravnanja opozicije. In sem resno pomislila, da ste politično stavili na to, da je vaša pot nazaj do oblasti možna le, če v boju z epidemijo ta vlada pogori. Politične interese ste torej na nek način vezali na čim večji razmah okuženosti, smrtnosti, razpad zdravstvenega sistema in ekonomski zlom. To govorim zato, ker sicer ne razumem, zakaj bi zlasti v prvem valu pozivali ljudi na proteste, jih pošiljali nazaj v šole, in to brez mask, imeli akcijo proti uporabi aplikacije, delali heroje iz vsakega, ki je kršil ukrepe, in žalili s čredo in ovcami – tako smo namreč brali na družbenih omrežij – vse tiste državljane, ki so ukrepe spoštovali in jim je bilo mar, da bi bile posledice zaradi epidemije čim manjše in čim krajše. Zato ne vidim drugega kot to, da ste želeli ustvariti pogorišče, iz katerega se bi potem kakor dvignili kot veliki rešitelji države, svobode in demokracije. Upam sicer, da se na tej točki motim, res upam, da se motim, ampak dvomim v to, ampak vseeno upam, da se na tej točki motim in da ste bili v resnici samo nezreli in nedorasli situaciji, v kateri smo se znašli.

Kakorkoli že, kar zadeva prvi in drugi očitek ministru, je torej resnica, da so mnogi domovi bili neustrezno grajeni, da so slabo vzdrževani, da ne dosegajo niti minimalnih standardov – jaz sem se na lastne oči prepričala, ker sem hodila po različnih domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih še kot predsednica komisije za človekove pravice –, in zaradi česar je bilo težko zajeziti in preprečiti širjenje virusa. Vendar pa, spoštovani kolegice in kolegi v opoziciji, za takšno stanje ni odgovoren ta minister, ki je v času razglasitve epidemije bil minister točno en dan. Če bi vaše vlade v zadnjih letih vlagale sredstva v ustrezno grajene domove, bi lahko preprečili mnoge žalostne dogodke, ki so se žal zgodili. Ampak razumem, glede na to, kar sem povedala prej in ko sem plastično prikazala, kam ste dajali sredstva, razumem, da so vam pač nekateri drugi programi in vsebine pomembnejši. In nič ni narobe s tem. Nič. Samo potem naslednjič to povejte naglas, jasno, zato da bodo ljudje lahko dali svoj glas tistemu, ki v resnici zastopa njihove interese. Nadalje. Smo pri tretjem očitku. Ministru očitate neustrezen dialog s socialnimi partnerji. Kar zadeva ta očitek o neustreznem dialogu s socialnimi partnerji, če kdaj, potem je prav pod to vlado socialni dialog še kako živ. Še kako živ. Poteka na zelo visokem nivoju. Sklicane so bile številne seje Ekonomsko-socialnega sveta, na katerem so s socialnimi partnerji bili usklajeni mnogi predlogi iz tako imenovanih protikoronskih paketov. Odličen dialog je vlada vodila s predstavniki gospodarstva, s katerimi je bil vedno dosežen visok konsenz glede ukrepov, vezanih na gospodarstvo in zaposlitve. Nenazadnje prav zaradi dobrih ukrepov, ki jih je pokrivalo prav ministrstvo za delo, se je do sedaj ohranilo približno 300 tisoč delovnih mest. Se pa žal nekateri vodje sindikatov, to bom povedala sedaj, niso prišli dogovarjati, ampak za vsako ceno nasprotovati, ponujati nemogoče pogoje. In s takim obnašanjem so se velikokrat iz dialoga sami izključili. In to vedno isti.

Kot predsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide zelo natančno spremljam vsebine, ki so vezane na ta odbor. Sem v rednih kontaktih tako z ministrom kot z državnima sekretarjema in lahko zatrdim, da smo vzpostavili odlično komunikacijo – mislim, da to lahko potrdi tudi minister – in da ima ministrstvo posluh za težave s tega področja, na katere že vrsto let opozarjam. Vztrajam, da popravimo krivice, ki so bile povzročene, in da noveliramo in ustrezno popravimo zakonodajo, ki ni dobra, in jo izboljšamo. Na primer, bom omenila samo en primer. Zelo vesela sem, da bomo končno uredili status družinskih pomočnikov, za kar se že sedaj zahvaljujem ministru, da nam je na nek način skupaj s sekcijo družinskih pomočnikov prisluhnil. In tudi to je dialog, in to uspešen dialog. Interpelirate ministra v vladi, ki je na področju dela, zaposlitev, socialnih vprašanj, družine, invalidov in drugih ranljivih skupin naredila izjemne premike in pomagala z ukrepi mnogim, in to v enem samem letu. Ne v desetih letih, v enem samem letu. Naj na hitro omenim samo nekatere, ki so vezane na socialno področje in so vezane na bolj ranljive skupine. Dvignili smo najnižje invalidske pokojnine. To smo že večkrat predlagali v preteklosti v Slovenski demokratski stranki. Vedno ste glasovali proti, no, danes to urejamo. Odpravili smo diskriminatornost in krivico, ki se je zgodila kmečkim zavarovancem. Tudi tu ste bili vedno proti. Takoj ko smo nastopili vlado oziroma jo oblikovali, smo pač to popravili. Popravlja se krivica za nazaj, ki se je zgodila polnoletnim invalidom s statusom študenta. In tukaj zahvala tudi komisiji za človekove pravice, ki je to obravnavala.

Zvišujemo nadomestilo za izgubljeni dohodek, ki pripada enemu od staršev, ki mora zapustiti službo, ker mora skrbeti za otroka s težko boleznijo. Ta zakon bo kmalu pred vami v Državnem zboru in tudi to je dialog, spoštovane kolegice in kolegi, da se skomunicira dobre rešitve, ki bi morale biti že zdavnaj sprejete. Ni pa dialog to, da določen predsednik sindikata pride na pogovore že z vnaprej določenim ciljem, da se s to vlado pač ne da pogovarjati. To pa ni dialog. To je odločitev, to ni dialog. Dialog pomeni, da se z nekom dogovarjaš, pogovarjaš in pretresaš najboljše možne rešitve. To pa ni dialog. Ampak ljudje hvala bogu zelo dobro vedo, kaj je bilo v tem času narejenega za njih samo na tem področju, ki spada pod Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In še enkrat, to ne v desetih letih, ampak v enem samem letu. Interpelirate ministra v vladi, ki je samo na področju ministrstva za delo zagotovila naslednje, 600 milijonov evrov za leto 2020 za družinske ukrepe, saj so prav družine v času epidemije izpostavljene številnim stiskam. Preko solidarnostnih dodatkov in kriznih dodatkov se je pomagalo najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Delodajalci so prejeli povračila izplačanih nadomestil do višine povprečne plače, prav tako pa so bili oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Delodajalcu so se oprostilo plačila prispevka delodajalca za ZPIZ ter se s tem razbremenilo strošek plače, skupaj je za ukrep oprostitve prispevkov bilo namenjenih 48 milijonov evrov. Zagotovil se je solidarnostni dodatek za upokojence, prejemnike nizkih pokojnin, torej tistih do 700 evrov; v času prvega vala epidemije v znesku od 130 do 300 evrov, glede na višino pokojnine. Ukrep je zajel več kot 300 tisoč upokojencev, nato pa je sledil še drugi solidarnostni dodatek za upokojence.

Temeljni dohodek je bil izplačan v višini 350 evrov za mesec marec ter 700 evrov za april in maj 2020. Skupaj je bilo izplačanega mesečnega temeljnega dohodka v znesku več kot 83 milijonov evrov, v povprečju je na mesečni ravni uveljavilo mesečni temeljni dohodek okrog 38 tisoč upravičencev. Podeljen je bil enkratni solidarnostni dodatek za novorojence. Eden od staršev ali pa posvojitelj otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je bil rojen v času od 1. januarja 2020 do enega leta po koncu epidemije, prejme enkratni solidarnostni dodatek za novorojence v višini 500 evrov. Povečali smo dodatek za velike družine, 100 evrov za družine s tremi otroki in 200 evrov za družine s štirimi ali več otroki. Namenili smo enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 evrov za vse otroke, potem dodatek za nego otroka, ta se je povečal. Že v prvem valu, že prej sem omenila, smo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov dodelili oziroma so bili do njega upravičeni tisti, ki so bili prejemniki najnižjih pokojnin, denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ter študenti. In seveda ne morem tukaj mimo kriznega dodatka. Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, je delodajalec izplačal ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. In tukaj bom še to povedala, kar je zapisano tudi v odgovoru ministra za delo, »ker minister razume stisko socialno šibkih, si je prizadeval tudi za dogovor socialnih partnerjev o dvigu minimalne plače«. In to je dogovor, to je dialog. In nenazadnje, uredili smo brezplačno sobivanje starša v zdravstvenem zavodu z otrokom in še mnogo drugih dobrih ukrepov.

In sedaj še k četrtemu očitku. Ministru očitate koruptivno in klientelistično ravnanje pri dodeljevanju sredstev preko javnega razpisa Zavodu Iskreni. Tukaj bom kratka, glede na to, da menim, da se ta razprava sploh v tem primeru ne bi smela tukaj odvijati, ampak seveda smo v parlamentu in lahko o marsičem govorimo. Minister je vso dokumentacijo, ki je povezana s tem razpisom, posredoval Komisiji za preprečevanje korupcije. Ta bo podala svoje ugotovitve. Tudi na odbor za delo, kjer smo obravnavali to tematiko na predlog Poslanske skupine Levica, je prišel predsednik Komisije za preprečevanje korupcije in jasno povedal, da takoj po prejemu dokumentacije bodo to pregledali in videli, kaj je na stvari. In tukaj se pristojnosti Državnega zbora absolutno končajo. Ali je minister ravnal koruptivno, lahko presojajo samo za to pristojni organi, ne pa poslanci Državnega zbora. Seveda pa moramo biti vsi funkcionarji zavezani Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ter ravnati v skladu s tem. Vlada Janeza Janše je v enem letu ob epidemiji in tudi ob izrazito sovražnem ozračju, ki so ga pomagali podpihovati še največji mediji v državi, naredila ogromno. Ta vlada je naredila ogromno za državljanke in državljane Republike Slovenije, za Slovenke in Slovence. In to ljudje vedo in to ljudje tudi cenijo. Prav vsi koalicijski partnerji so v okviru resorjev, ki so jim bili zaupani, naredili pomembne premike, za katere upam, da se bodo nadaljevali tudi v naslednjem mandatu, saj si to zaslužijo vsi, ki v tej državi živijo, ki v tej državi delajo, ki plačujejo davke in ki imajo to državo radi.

V opoziciji nam tudi stalno očitate nekakšno podrejanje sistemov in podsistemov. To sem sicer že večkrat povedala, ampak bom ob koncu še enkrat. V resnici jih normaliziramo in demokratiziramo. Očitate nam, da pod to vlado rušimo demokratične postulate in standarde. V resnici pa jih samo krepimo po vzoru tistih držav, ki imajo bistveno daljšo demokratično tradicijo, kot je naša. Takrat ko je bil čas za to, namreč nismo izpeljali ključnih korakov, ki so nujno potrebni za vzpostavitev demokratičnega sistema. Vse države, ki so izšle iz podobnega sistema, kot je bil naš, so opravile takrat neke vrste lustracijo, bodisi preko ustave bodisi preko drugih aktov. Ampak zakaj to govorim. Ne zato, ker bi želela odpirati to temo, ampak govorim zato, ker je to pomembno za narod, zaradi učinka narodove katarze, ki se s tem razbremeni bremena, ga odvrže, razbremeni se krivde in lahko neobremenjeno sodeluje v procesih demokratizacije. In drugič, zaradi tako imenovanega institucionalnega učinka, ki pripelje do tega, da na najvišjih pozicijah, pa vzemimo za primer recimo pravosodni sistem, govorim pa o najvišjih nivojih pravosodnega sistema, na najvišjih pozicijah ne morejo biti posamezniki, ki so v prejšnjem sistemu grobo kršili človekove pravice. Torej mi krepimo demokracijo. In to trditev lahko podkrepim tudi z mednarodnimi kazalniki, ki Slovenijo po indeksu demokratičnosti danes uvrščajo na 35. mesto med vsemi državami na svetu. In tudi če pogledamo nivo demokracije za nazaj v naši državi, lahko vidimo, da je indeks o tem, koliko je neka država demokratična, v Sloveniji vedno najvišji prav takrat, ko vodi vlado Janez Janša. Tako je bilo v preteklosti in tako je tudi danes. Ampak da se to zabriše, pač zganjate medijsko propagando o neki avtoritarnosti in diktaturi ter policijski državi. Vsa ta leva, tako imenovana progresivna, intelektualna politika, ki ji pripadate, pa danes, žal, med drugim rezultira tudi v takšnih zapisih. Citiram: »Še en janšistični ritoliznik, še en domobranski pizdun, še en SDS pokvarjenec, lažnivec. Še eno SDS govno, še en SDS debil, kreten, idiot, še en iz vrst SDS janšistične sodrge, SDS drhali, SDS golazni! Fuj, smrdljivec, spizdi, skupaj s pokvarjenim, izdajalskim smrdljivcem Možino! Sam smrdljivi drek na kupu.« Konec citata. In to ni nek nabor zapisov, ampak en sam zapis gospe, zaposlene na centru za socialno delo, torej v instituciji, ki sodi ravno pod Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi danes interpelirani minister Janez Cigler Kralj. Si predstavljate, kako težko je delati v takšnem ozračju?! Pa vseeno minister dela dobro.

V Slovenski demokratski stranki interpelacije zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne bomo podprli. Hvala.

Hvala lepa.

Brane Golubović bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani minister z ekipo!

Naj na začetku povem nekaj stvari, da se bomo razumeli, o čem danes sploh govorimo. Govorimo o interpelaciji zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In v interpelaciji smo zapisali štiri očitke. V demokratični družbi, ki jo vodilna stranka tako rada gradi po svoji podobi, se pri interpelaciji odprejo vprašanja. In ta vprašanja smo mi odprli in pričakovali, da bomo danes razpravljali o teh ključnih štirih vprašanjih, od katerih sta dve vprašanji oziroma dva očitka tista, na katerih stoji ali pade ta minister in, če mene vprašate, tudi vlada. Pa smo bore malo slišali o teh naših očitkih, poslušali pa smo tisto, česar ministru ne očitamo in ne očitamo tej vladi. Poslušali smo o enkratnih solidarnostnih pomočeh – tega vam ne očitamo. Poslušali smo o kriznem dodatku – tudi tega vam ne očitamo. Poslušali smo o tem, kako uspešni ste pri spodbudah za ukrep čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa – tudi tega vam v interpelaciji nismo očitali. Očitali vam nismo niti tega, da so bili problemi z minimalno plačo in minimalno urno postavko za študente, niti tega, da ste zagotovili v proračunih več sredstev za domove za starostnike. Tega vam v tej interpelaciji vam v LMŠ in opoziciji ne očitamo. Ampak meni je jasno in nam je jasno, da bomo danes poslušali vse, predvsem tiste stvari, ki niso povezane z interpelacijo, z enim samim razlogom – preusmeriti pozornost od dveh ključnih stvari, ki pa vam ju očitamo, minister, dveh ključnih napak, za kateri ste odgovorni; in bi po našem mnenju morali zaradi tega sami odstopiti. In v današnji razpravi vam bomo, spoštovani minister, dokazali, da ste zaradi zanemarjanja opozoril stroke in prepočasnega ukrepanja odgovorni za hitro širjenje virusa na delovnih mestih in v domovih starejših občanov.

V LMŠ smo prepričani – zato smo vložili tudi interpelacijo –, da ste prav vi, minister, tudi eden najbolj odgovornih za hitro širjenje okužb na delovnih mestih in visoko število umrlih v domovih starejših. Zakaj to trdimo? Prvič, ne vlada ne vi, minister, niste pripravili ustreznih zakonskih predlogov in drugih ukrepov za zajezitev širjenja virusa na delovnih mestih. Posledica je hitro širjenje okužb v populaciji in velika gospodarska škoda, tudi v obliki številnega zaprtja različnih podjetij. In drugič, ne vlada ne vi kot minister niste slišali predlogov in opozoril, zato tudi niste pravočasno in ustrezno ukrepali pri zaščiti domov starejših občanov. Posledica vašega nevestnega dela je veliko število okuženih in več kot 2 tisoč umrlih. Vaše ravnanje oziroma opustitev dolžnega ravnanja pri preprečitvi širjenja virusa na delovnih mestih in zaščiti stanovalcev domov starejših poleg znakov kaznivega dejanja po 258. členu Kazenskega zakonika, se pravi nevestno delo v službi, vsebuje tudi elemente kaznivega dejanja po 177. členu Kazenskega zakonika, ki pokriva področje ukrepanja za omejitev prenašanja nalezljivih bolezni. Ampak s tem se ne bomo mi ukvarjali danes, s tem se bodo ukvarjali nekateri drugi organi; mi bomo danes argumentirano in na podlagi podatkov pojasnili, da ste politično odgovorni, vsaj objektivno, po našem mnenju pa tudi subjektivno. Biti minister je bistveno več od ustvarjanja vtisa in javne podobe, da se minister trudi in mu ni vseeno za ljudi. Biti minister pomeni vsaj ustvarjanje zaupanja v javnosti, zaupanja v institucije in v pravno državo. Dober minister zna priznati napake in jih popraviti, dober minister zna iskati rešitve, postavlja prava vprašanja, zaupa ljudem, ki več vedo od njega, je spoštljiv in si upa na glas povedati, da se s čim ne strinja. Predvsem pa mora biti minister zrela oseba, ki ve, kaj je prav in kaj narobe, se zaveda svoje odgovornosti do ljudi in države ter zna odgovornost, ko je to treba, tudi prevzeti. Ampak vaša vlada je daleč od tega.

Vaša vlada dela vtis, da dela, in hkrati ustvarja kaos na vseh področjih in širi strah. Išče krivce, si jih izmišlja, če sem bolj natančen, in na druge prelaga odgovornost za svoje napake, teh pa ni malo. In vi kot član te vlade niste prav nič drugačni – ustvarjate vtis, da delate, da se trudite, veliko govorite in po našem mnenju bolj malo naredite, iščete izgovore ter prelagate odgovornost na druge za svoje napake ali neuspehe. To smo lahko danes slišali pri vaši predstavitvi in tudi pri predstavitvi pred mano, ki jo je imela SDS. Prelagali ste odgovornost in iskali krivce za to, kar se vam dogaja, za napad. Pa lahko na te napake dokaj enostavno odgovorite s tem, da argumentirano dokažete, da se motimo. Pa se bom zdaj posvetil samo dvema ključnima področjema, kjer ste storili ključne katastrofalne napake. Eno izmed glavnih žarišč širjenja virusa so bila delovna mesta, to je že povedala v svojem uvodnem nastopu naša poslanka kolegica Jerca Korče, in delovna mesta so bila tisti multiplikator, iz katerih so se okužbe širile v populacijo in s tem tudi v domove starejših občanov. Na problem širjenja okužb na delovnih mestih je že 5. avgusta opozorilo Združenje delodajalcev Slovenije. Takrat so na svoji spletni zapisali: »V zadnjem času smo seznanjeni z informacijami, da se okužbe z novim koronavirusom širijo predvsem na delovnih mestih.« Zaradi tega je v začetku avgusta Združenje delodajalcev Slovenije pozvalo podjetnike, naj bodo pozorni na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa v delovnih organizacijah. Se pravi, da opozorila o širjenju virusa na delovnih mestih so bila. Ste vi avgusta karkoli konkretnega naredili, da bi širjenje okužb omejili? Ne, sploh niste reagirali, zanemarili ste to grožnjo, niste pripravili in sprejeli ukrepov, s katerimi bi preprečili, da bi delovna mesta postala glavni vir širjenja okužb v Sloveniji. Pa se je ravno to zgodilo, kar je novembra s svojo analizo potrdil tudi Nacionalni institut za javno zdravje.

Pa samo Nemčijo bi morali kopirati pri njihovih ukrepih za omejitev širjenja virusa v gospodarstvo. Njihov minister za delo, vaš kolega, je zavzel stališče, da ljudje, ki so okuženi s korono in bolni, ne smejo delati, zato mora država tem ljudem v gospodarstvu pomagati. Nemci so se zavedali, da lahko podjetja postanejo velika žarišča širjenja okužb, pa tudi Hrvati in Avstrijci, in če so želeli, da bi gospodarstvo delovalo, da so šole odprte, da so njihovi domovi starejših varni, so morali hitro in učinkovito ukrepati. Ukrepali so tako, da zaposleni, ki so se okužili ali pri njih obstaja sum okužbe, ostanejo doma in so upravičeni do nadomestila v višini celotne plače, dobijo jo ne glede na to, kje so se okužili ali kje so imeli tvegan stik. Nemška država je takoj odreagirala na širjenje virusa na delovnih mestih na način, da je zagotovila prav vsakemu okuženemu delavcu, ali pri katerem je sum okužbe, stoodstotno nadomestilo plače. Pri nas pa še vedno kompliciramo oziroma komplicirate in imamo različne višine nadomestil za okužene in tiste s sumom na okužbo. V tujini so pravočasno ukrepali, ker so znali gledati celoto; in se niso toliko ukvarjali z Metelkovo, opozicijo, zidanicami, kavami na Petrolu, mladimi protestniki in še čem. Ne, delali so in so gledali celoto, ker so se zavedali, da so stvari medsebojno povezane, soodvisne, da povečanje okužb na delovnih mestih poveča okužbe v populaciji; in to ima za posledice, kot so zaprtje šol, policijsko uro, zaprtje določenega dela gospodarstva, pa tudi posledice na najbolj ranljivi del družbe, na najbolj ranljivo populacijo – starostnike. In seveda s tem vpliva na domove starejših in na bolnišnice, kar tudi pomeni, da se zaradi velikega števila covidnih bolnikov zmanjša obravnava necovidnih bolnikov, kar ima za posledice presežne smrti in tako naprej in tako naprej. Cel krog imamo, vse je medsebojno odvisno in treba je gledati celoto.

Ta domina efekt si lahko vsak sam nariše, ko pade ena domina; in pri vas je padlo gospodarstvo, so padla delovna mesta oziroma so se okužbe neverjetno hitro začele širiti na delovnih mestih in posledica je bila hitro širjenje okužb v populaciji in vse, kar sem naštel in s čimer se soočamo. Odgovornost za hitro in nekontrolirano širjenje okužb na delovnih mestih je na vas, minister. V avgustu niste pripravili ustreznih spodbud, ki bi omogočale več dela od doma. V prvem valu smo lahko iz analize – mislim, da je bila Fakulteta za matematiko – ugotovili, da je v prvem valu od doma delalo 70 % ljudi, v drugem valu samo še 30 %. Čez poletje ravno tako niste pripravili učinkovitega sistema izdajanja karantenskih odločb, skupaj z Ministrstvom za zdravje, v primeru povečanja okužb, kar je oktobra povzročilo kolaps tega sistema in dalo dodatni pospešek širjenju okužb v populaciji. In na koncu vsem okuženim in tistim, ki so imeli tvegan stik, ne glede na to, kje so se okužili ali kje so imeli ta tvegan stik, niste zagotovili stoodstotnega nadomestila plače, ki bi ga pokrila država, ampak ste komplicirali. Marsikdo od zaposlenih je s tveganim stikom ali z blažjimi simptomi moral hoditi v službo, da bi dobil polno plačo, prevoz na delo in stroške za malico. Ampak vi ste celo od zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so v polni zaščitni opremi delali s covidnimi bolniki, zahtevali, da so morali dokazovati, da so se okužili na delovnem mestu, če so želeli dobiti stoodstotno bolniško nadomestilo. Nedvoumno dokazati, da so se okužili na delovnem mestu. Veste, kako je to težko? Kljub opozorilom opozicije in predlogom stroke tega niste upoštevali in zaradi tega je marsikateri zdravstveni delavec dobil 80-odstotnega nadomestila plače.

Za nas je nezaslišano, da ste pričakovali od ljudi v zdravstvu in socialnem varstvu, od ljudi v prvih bojnih linijah, ki so imeli ogromno dela v drugem valu, tudi zaradi vaših napak, da so dokazovali, da so se nedvoumno okužili v službi. To je sramotno. Pri vseh milijonih, ki ste jih razdelili z različnimi PKP-ji in s katerimi ste se danes tudi pohvalili. Že zaradi vsega naštetega, se pravi širjenja okužb na delovnem mestu in nesprejetja pravih ukrepov, da bi to širjenje vsaj poskušali omiliti, bi morali odstopiti. A svojega dela niste opravili niti pri zaščiti stanovalcev in zaposlenih v domovih starejših občanov. Opravičilo, da niste vedeli, kakšna je nevarnost, tega opravičila tukaj ni. Že v prvem valu in na začetku poletja ste bili večkrat uradno seznanjeni s težavami, s katerimi se soočajo domovi starejših občanov, in s predlogi, kako bi se dalo preprečiti vdore virusa v domove in širjenje virusa znotraj njih. Osnovno vodilo pri vseh teh pobudah, ki ste jih že v prvem valu dobivali, je bilo, da je treba imeti enotno vodenje, organizacijo in načrt ter aktivirati vse vire – državne, zdravstvene, finančne, izobraževalne, materialne in druge –, da se zaščiti najranljivejšo populacijo. Naj vam navedem samo nekaj težav, ki so vam jih predstavniki domov starejših občanov poslali v prvem valu. Domovi nimajo ustreznih prostorov za izvajanje izolacije okuženih ali tistih, ki so imeli tvegan stik. Se pravi, da ne morejo ločevati bolnih od zdravih. Ni periodičnega testiranja zaposlenih in stanovalcev. V domovih ni zagotovljenega ustreznega števila zdravnikov in drugega medicinskega osebja, ki bi nadzirali zbolele. Kader v domovih za starejše še ni ustrezno usposobljen za delo v izolaciji. Pojavljajo se težave s kadrom, potrebujejo se vsaj pomožni kadri. To je samo nekaj težav, ki so vam jih v marcu in aprilu poslali predstavniki domov starejših občanov. V marcu in aprilu lanskega leta.

In od teh težav naj se dotaknem samo dveh. Seznanjeni ste bili, da domovi zaradi različnih razlogov, danes smo jih slišali, ker ste jih tudi navedli, večletnega nevlaganja, arhitekturnih ovir, starosti domov in tako dalje, nimajo ustreznih prostorov za izvajanje izolacije okuženih ali tistih, ki so imeli tvegan stik, torej da domovi potrebujejo izolacijski prostor znotraj ali izven doma. To ste vedeli. Ta podatek ste vedeli 27. marca 2020 in ta dopis imate tako vi kot minister za zdravje oziroma nekdanji minister za zdravje. In kaj ste vi naredili od 27. 3. 2020 in čez poletje? Po naših podatkih bore malo. Veliko ste govorili, bore malo naredili. In kaj bi lahko naredili? Čez poletje bi lahko pripravili načrte, ki bi bili v praksi izvedljivi in s katerimi bi zagotovili dodatne prostorske kapacitete za domove starejših. Problem bi reševali na način, da bi ministrstvo, vaše ministrstvo, prevzelo koordinacijo zagotavljanja dodatnih kapacitet za izolacijske prostore, tako da se znotraj domov starejših občanov uredijo potrebne cone, kjer je to seveda možno, ali pa da se ob domovih postavijo mobilne nastavitvene enote, ali da se najame hotel, toplice ali kakšen drug objekt v bližini, seveda ob pogoju, da se bolnih starostnikov ne bi premeščalo v bolnišnice. Res je, da bi čez poletje delali na zalogo, a ker se je napovedoval drugi val, bi morali biti pripravljeni, pa na žalost niste bili. Pa tega niste storili čez poletje, čeprav vas je vladna strokovna skupina 21. julija pozvala, da pomagate domovom, ki ne morejo organizirati izolacijskih oziroma rdečih con. Sklep je mesece ostal neuresničen. Šele 24. oktobra 2020, sedem mesecev od prvega poziva predloga, ste domovom omogočili povrnitev stroškov najema zunanjih prostorov. Vsaj tri mesece prepozno, minister, okužbe so se do takrat že močno razširile, domovi pa so bili prepuščeni samim sebi. Naslednja napaka je bila prepozno obvezno redno testiranje stanovalcev in zaposlenih v domovih starejših občanov, za katerega sredstva zagotovi država. Tudi ta predlog, to opozorilo je bilo uradno poslano na obe ministrstvi 27. marca 2020. Kmalu bo eno leto od tega. Ampak vi niste storili nič. In čez poletje niste organizirali obveznih testiranj v domovih starejših občanov, kljub temu tega niste storili, čeprav vas je vladna strokovna skupina opozorila na to še dvakrat – 27. septembra in 30. oktobra. Opozorijo vas domovi starejših občanov, opozori vas dvakrat vaša vladna strokovna skupina – in vi ne odreagirate. Vi ne predpišete obveznega testiranja zaposlenih v DSO. Ne, se opravičujem, predpišete ga v decembru 2020, devet mesecev po prvem opozorilu.

Spoštovani minister Cigler Kralj, po našem mnenju, po mnenju Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, ste zanemarili svojo dolžnost, zdaj pa prelagate odgovornost na druge in iščete različne izgovore. Kljub celemu projektu, izkušnjam prvega vala, primerom dobrih praks iz tujine, predlogom stroke in stanovskih združenj ter tudi nas v opoziciji niste niti pripravili ukrepov, s katerimi bi omejili širjenje okužb na delovnih mestih in v domovih starejših; kaj šele da bi jih začeli v celoti uresničevati. Ignorirali ste ključna opozorila in predloge, zato vam je skupaj z vlado spodletelo. Spodletelo na žalost na račun vseh nas. Tudi zaradi vaših napak se Slovenija sooča s tragičnimi posledicami za zdravje in življenje ljudi. Smo v svetovnem vrhu po številu okuženih in umrlih na milijon prebivalcev, več kot 200 tisoč okuženih in 4 tisoč 224 umrlih, od tega v domovih starejših občanov več kot 2 tisoč. Škoda zaradi slabega upravljanja epidemije pa je nastala tudi v šolstvu, gospodarstvu, zdravstvu in družbi nasploh. Najmanj, kar bi morali do danes storiti, je, da bi predsedniku Vlade ponudili odstop, če bi se seveda zavedali, kaj pomeni beseda odgovornost ter kaj je prav in kaj narobe. S tem bi naredili res prvi korak v svet odraslosti, v svet odraslosti na političnem parketu. Prevzeli bi odgovornost, ker vam ni uspelo zaščititi najranljivejših in zaposlenih. Za ti dve skupini ste bili odgovorni vi.

V LMŠ bomo danes glasovali za vaš odhod, minister, za vaš odhod iz ministrske funkcije, ki ji niste dorasli, ji niste kos. Ni vsak za vse, to vemo, a časi, v katerih smo bili in smo, ne dovolijo velikih napak. Na žalost vseh nas, minister, ste se znašli ob nepravem času na nepravem mestu. In z vami na čelu ministrstva ob prihajajočem tretjem valu, ki ga napoveduje vaš predsednik in smo slišali napoved tudi s strani SDS v svojem stališču, se Sloveniji bolj slabo piše. Hvala lepa. Želim si, da v nadaljevanju razprave odgovarjamo na ta ključna vprašanja, ključne očitke, ki vam jih je predstavila poslanka Jerca Korče in ki smo vam jih predstavili v Poslanski skupini LMŠ.

Hvala lepa.

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Soniboj Knežak.

Hvala, predsedujoči. Spoštovani minister, cenjeni kolegice in kolegi!

Danes Državni zbor obravnava četrto interpelacijo v času vlade Janeza Janše, interpelacijo o delu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. Pomenljiv je slogan stranke Nova Slovenija, iz katere prihaja minister Cigler Kralj – »NSi za vse ljudi«. Ali res za vse ljudi? Ali samo za tiste, ki so po vaši podobi tega, kar je prav in narobe, in ne, kar je v širšem javnem interesu ter v javnem dobrem. Od ministra je pričakovana visoka stopnja integritete in odgovorno ravnanje, še posebej ko gre za premoženje, s katerim upravljajo oziroma razpolagajo v javnem interesu. Danes bomo govorili o vrednotah, o vrednostnih oblikah takšnega početja s strani ministra Ciglerja Kralja, ki mu očitamo sum korupcije, pristranskosti, kršitev integritete pri delovanju z javnimi sredstvi v višini 130 tisoč evrov Zavodu Iskreni. Zaradi njegovega načina dela in dela ministrskih kolegov se med ljudmi krepi občutek nepravičnosti in razširjenosti korupcije. Ko človek prevzame ministrsko funkcijo, mora prevzeti tudi odgovornost. Pri opravljanju svoje funkcije se je minister, namesto da bi jo vzel kot orodje ustvarjanja pravične in strpne družbe, postavil v vlogo tistega, ki izbira, kdo dobi in kdo ne, kdo bo imel možnost preživetja in kdo ne. Ne zgolj z eno napako, ampak skozi cel niz storjenih napak ste, spoštovani minister, dokazali, da za vas življenja niso enaka. Minister Cigler Kralj ima v spopadu z epidemijo velik črn madež, to je neposredna odgovornost te vlade in tudi odločitev ministra. Zaradi neučinkovitega ukrepanja pri zajezitvi covida-19 v domovih za starejše, kot ministru očitamo v interpelaciji opozicijske stranke, smo imeli skupno 4 tisoč 222 umrlih s covidom-19. Skoraj 95 % od teh je starejših od 65 let in kar polovica od njih je bila oskrbovancev domov za starejše oziroma socialnovarstvenih zavodov. Več kot 2 tisoč smrti – 2 tisoč smrti, spoštovane kolegice in kolegi! –, izjemno visok delež, ne glede na to, da imamo standarde glede prostorskih in kadrovskih kapacitet boljše kot v številnih drugih državah, ki so imele manjšo statistiko obolelosti in smrti kot Slovenija, pa je zaradi covida-19 umrl vsak deseti oskrbovanec domov oziroma 15 % vseh pozitivnih oskrbovancev.

Ko gre za izpolnjevanje lepo zvenečih obljub o izboljšanju položaja s področja dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predvsem s projekti, ki so rezultat prizadevanj prav prejšnjih ministrskih kolegov, vidimo ministra z nasmehom v prvi vrsti. Hvali se z uspešnostjo pri preprečevanju širjenja epidemije, hkrati obtožuje svoje predhodnike za področja, ki niso ustrezno naslovljena. A četudi je strokovna covidna skupina na Ministrstvu za zdravje konec septembra ugotovila, da je treba narediti še več za zaščito oskrbovancev v domovih za starejše, je naslednji dan minister Cigler Kralj zgolj javno izjavil, da »novih ukrepov v domovih za starejše za zdaj ne bo; ukrepi, ki smo jih postavili v prvem valu, so dovolj«. Minister torej pravi, naredili smo dovolj. Medtem ko minister živi v neki izmišljeni realnosti, pa so drugi bíli bitko za človečnost v odnosu do najranljivejših skupin v naši družbi. V družbi, ki se ponaša z visoko stopnjo države blaginje in solidarne skupnosti, so bila življenja ljudi razvrščena v kategorije »visoko vredno«, »vredno zdravstvene oskrbe« in »odpisano«. Ne vem, ker je predrago, da bi ga reševali, ali kaj?! Socialni demokrati smo že spomladi opozarjali, da je odločitev, da obolelih ne selimo iz domov za starejše v bolnišnice, da jih fizično ločimo v rdeče cone na drugo lokacijo, ena izmed vseh odločitev, ki je bila najbolj sporna. Opozarjali smo na prepočasno uvedbo obveznega testiranja za vse zaposlene in svojce, ki so obiskovali svoje sorodnike. V drugih državah – na primer Nemčija je že od začetka septembra najmanj dvakrat na teden redno testirala osebje v domovih, pri nas pa se je v praksi, kot je že omenil tudi v svojem uvodu minister Cigler, začelo šele 7. decembra – se je ukrep preventivnega testiranja izkazal kot eden izmed ključnih, s katerimi se je poskušalo preprečiti, da bi virus v domove starejših prinesli z asimptomatskimi okužbami.

Opozarjali smo, vendar bili preslišani, kot pri vsakokratnem sprejemanju PKP-jev in interventne zakonodaje, kot so bili preslišani resnični junaki, ki so opravljali vsakodnevno težko delo v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. Hvaležni smo vsem zaposlenim zdravnicam in zdravnikom, medicinskim sestram, bolničarjem in negovalkam, ki so nosili največji del bremena našega skupnega napora. Zaradi preobremenjenosti, izčrpanosti in izgorelosti, ki so posledica delovnih obremenitev, si zaposleni zaslužijo, da jim država izkaže več spoštovanja do njihovega dela. To je bil tudi razlog, da smo predlagali spremembo PKP5, s katero bi bolj primerno nagradili zaposlene, ki že ves čas delajo izven obsegov in predpisov, ki jih določata delovnopravna zakonodaja in kolektivne pogodbe. Trenutna ureditev nagrajevanja namreč ne upošteva stopnje ogroženosti tako fizičnega kot tudi duševnega zdravja delavcev. Ob tem, spoštovani kolegice in kolegi, naj omenim, da zaposleni tudi na že dogovorjene dodatke čakajo tudi po več mesecev. Spoštovani kolegice in kolegi, kar smo očitali ministrici Kozlovič pri napadih na vladavino prava v Sloveniji in neimenovanju evropskih tožilcev, kar smo na ponedeljkovi interpelaciji očitali ministrici Kustec ob zaprtih šolah in škodljivi politiki na področju vzgoje in izobraževanja, to je, da sta nemi in kimajoči izvrševalki ukazov predsednika Vlade, pri tem pa nimata realnega razumevanja dejanskega stanja v družbi.

Podobno lahko očitamo tudi ministru Ciglerju Kralju. Očitamo mu, da ne more ali ne želi stopiti v konflikt z Janezom Janšo, se jasno in glasno zavzeti za resor, ki ga vodi, za ljudi, ki jih to zadeva. In to zgolj, spoštovani kolegice in kolegi, zato, da se ta vlada obdrži na svojih pozicijah. Celo tako zelo, da na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide minister Cigler Kralj pritrjuje izjavam predsednika Vlade, ki ne skriva načrta za omejitev financiranja nevladnih organizacij in jih označuje za parazite, navajene državnih rent, ter se strinja, da bi morali ukiniti vse javne razpise, iz katerih se financirajo nevladne organizacije. Ob tem pa izjavlja, da je za ministrstvo sodelovanje z NVO pomemben del in poslanstvo, saj NVO pomembno izpolnjujejo cilje pomoči ljudem z izvajanjem programov za najbolj ranljive. Razumi, kdor more. Celo tako zelo, da so uradna sporočila vladnih predstavnikov na pogajanjih s socialnimi partnerji – mi imamo mandat, da poslušamo, zapišemo in posredujemo naprej; nimamo pa mandata, da rečemo, to je usklajeno. Medtem ko se minister hvali s tem, da je človek dialoga in zavzet zagovornik socialnega dialoga, in se hvali s številom sej Ekonomsko-socialnega sveta, pa je dejansko stanje tako, da sta dinamika in kakovost pogajanja na nulti točki. Partnerji seje zapuščajo, ker ni dostojne komunikacije, odkritosti ali enakopravnega partnerstva. Celo tako zelo, da na seji Vlade, kjer se je spreminjalo sprejetje odloka o začasni delni omejitvi gibanja za ljudi, 22. oktobra 2020, in ki je diskriminatorno otroke razdelil med zakonske in nezakonske, minister za uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah temu ni nasprotoval. Celo tako zelo, da je minister Cigler Kralj že avgusta, pred oddajo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi v javno razpravo, zatrjeval, da »kot je kolega Gantar, takratni minister za zdravje, dobro povzel, sva pravzaprav tandem od prvega dne,« se je urejanje sistema dolgotrajne oskrbe takoj ustavilo pri vprašanju dodatnih virov iz solidarnostnega prispevka v javno blagajno.

Minister si ne prizadeva za krepitev javnega, kot se v javnosti rad hvali, temveč pristopa k uresničevanju vizije bogatih interesnih skupin, velikih zasebnih zavarovalnic ter tesnih strankarskih sodelavcev, ki jih je zamikalo upravljanje več kot 300 milijonov evrov javnega denarja. V teh težkih časih in globoki krizi, ko so ljudje izgubili delo, svoja podjetja, mladi izgubili svoj zagon in pravico do znanja, ko imamo bistveno poslabšanje življenjskega standarda, več nasilja v družini, ko govorimo o vse večjih socialnih razlikah in neenakostih, pa nam minister riše idilično sliko, kako ukrepi za preprečevanje širjenja virusa pozitivno vplivajo na potek vsakdanjega dela in šolanja od doma – Zjutraj ni treba nikomur hiteti, v miru lahko pozajtrkujete, delate in učite se lahko v udobnih oblačilih, pobožate svojega hišnega ljubljenčka, skupaj pojeste kosilo, se razgibavate in telovadite. Ne vem, državljanke in državljani, čemu tako nasprotujete tem idiličnim ukrepom?! Ministrovi strankarski kolegi podobno na odborih v Državnem zboru rišejo idilično sliko družinske sreče, ki jo zagovarjajo v Novi Sloveniji. Realnost, spoštovani minister, pa je daleč od tega. Realnost za tiste, ki si v udobnih oblačilih pripravljajo zajtrk, saj službe nimajo več, ko ni denarja za ogrevanje, ko štiričlanska družina živi v vlažnem enosobnem stanovanju, ko ni računalnika ali interneta za šolanje otrok, ko starša, ki imata v tem času polno službo in delo od doma, skrbita še za tri šoloobvezne otroke, eden od teh je s posebnimi potrebami, ko mož pretepa ženo in otroke, ko drugi v skafandrih spremljajo umiranje ljudi. Kako lahko rečemo, da je bilo narejenega dovolj?! Socialni demokrati smo na tako pomembnem ministrskem resorju v kritičnem času epidemije pogrešali osebo, ki bi zaščitila najranljivejše, ki bi bila zaveznik delavcev in sindikatov, ki bi prestrašenim in zaskrbljenim ljudem s stisko in bolečino na obrazu ponudila rešitve. Verjamemo, da bo Slovenija izšla iz te krize in da bo konec vlade Janeza Janše. Upamo, da čim prej, da bo v Sloveniji spet zagotovljena svoboda, blaginja in varnost vsem njenim državljankam in državljanom, da bo skupnost živela in delala solidarno in povezano, da bo razumela, kaj pomeni biti človek človeku, da se bo spet združevala pod idejo družbe, ki daje enake možnosti in priložnosti vsem ljudem.

Zato bomo, spoštovani kolegice in kolegi, v Poslanski skupini Socialnih demokratov z vsemi 12 glasovi podprli interpelacijo zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Hvala lepa.