Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 23. nujno sejo odbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice: Karmen Furman in Eva Irgl. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Lucija Tacer namesto Bojana Čebele in Rado Gladek namesto Alenke Helbl.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: obravnava zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA ZAHTEVE DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O DOLGOTRAJNI OSKRBI.

Gradivo za sejo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki so bili vabljeni: Državni svet, Vlada, Ministrstvo za solidarno prihodnost in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Za predstavitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta. Državni svetnik Andrej Poglajen, izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, ministrstev in ostali prisotni!

Državni svet je na včerajšnji 5. izredni seji sprejel odložilni veto na Zakon o dolgotrajni oskrbi iz več razlogov. Prvi razlog je prehiter postopek sprejema zakona, ki mu je bilo v javni razpravi namenjenega bistveno premalo časa, zgolj pet dni. Številne pripombe zainteresirane javnosti in amandmaji k skorajda vsakemu členu predloga zakona kažejo na to, da so se rešitve sprejemale nepremišljeno in neusklajeno, zato je bila obravnava predloga zakona po nujnem postopku po naši oceni popolnoma neprimerna. Skoraj v celoti je bil zanemarjen tudi socialni dialog, predvsem glede ključnih vprašanj, na katera so med javno razpravo in v okviru zakonodajnega postopka opozarjali številni deležniki. Nujno potrebnega širšega družbenega konsenza se na tak način pač ne da doseči.

Kot ključno problematično področje pa smo v Državnem svetu prepoznali financiranje dolgotrajne oskrbe. V času javne razprave in med zakonodajnim postopkom so pomisleke in opozorila glede financiranja izrekle praktično vse skupine zavezancev za plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo ali lastno udeležbo. Ocenjujemo, da sprejete rešitve ne bodo zagotovile, da bo sistem na dolgi rok vzdržen, po nepotrebnem pa bodo obremenjeni tako posamezniki kot tudi naše gospodarstvo, zavezanci za prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka bodo namreč tako delavci kot delodajalci, kmeti, samostojni podjetniki, poslovodje, družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov pa bodo obremenjeni celo dvojno, saj se zanje predvideva prispevek v višini dveh odstotkov od same osnove. Zaradi predvidenega prispevka v višini enega odstotka se bodo znižale tudi pokojnine upokojencem, od katerih je že zdaj več kot polovica pod pragom tveganja revščine, znižale pa se bodo tudi tako neto plače delavcem, ker se bo slej kot prej izkazalo v pritiskih na dvig plač. Tudi delodajalska združenja opozarjajo, da je predvidena ena odstotna stopnja prispevka za gospodarstvo nesprejemljiva, saj so stroški dela v Sloveniji že zdaj nadpovprečni, razbremenitev pa vlada kljub obljubam še ni zagotovila. Dodatne obremenitve iz naslova dolgotrajne oskrbe bi lahko zmanjšale konkurenčnost našega gospodarstva, posredno pa bodo tudi ogrožale obstoj delovnih mest. Predstavniki interesov delodajalcev so zato večkrat predlagali, da naj se vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe rešuje ločeno od vsebinskih vprašanj dolgotrajne oskrbe in išče širši družbeni konsenz.

Vprašanja dolgotrajne oskrbe bi bilo prav tako dobro reševati v povezavi s pokojninsko, zdravstveno in tudi davčno reformo. Ugotavljamo tudi, da predlagatelj ni odprto in jasno predstavil, zakaj se je odločil za predlagani način financiranja sistema dolgotrajne oskrbe. Obstajajo namreč tudi druge rešitve, ne samo dodatna obremenitev gospodarstva in naših državljanov, na primer financiranje iz državnega proračuna in iz že obstoječih sredstev iz blagajn pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter drugih virov. S predlogom zakona se predvideva tudi uvedba tako imenovane lastne udeležbe, torej plačila iz žepa in to že z letom 2018. Opozarjamo… Se opravičujem, 2028. Opozarjamo, da se bo na takšen način zelo nesolidarno obremenilo ravno najbolj ranljive skupine prebivalstva in tiste, ki bodo dolgotrajno oskrbo najbolj potrebovali. Glede vseh odprtih vprašanj dolgotrajne oskrbe, bi nujno potrebovali medgeneracijski, medinstitucionalni in med interesni dogovor, saj bodo s prispevki zadevo obremenjeni dohodki različnih generacij, trenutni rokohitrski sprejem zakona zato pa je to popolnoma onemogočil. Na neustreznost predlaganih rešitev so opozorile tudi lokalne skupnosti, saj je za občine ključno, da bodo njihove obveznosti iz naslova dolgotrajne oskrbe jasne, tako z vsebinskega kot tudi predvsem s finančnega vidika. Občine so opozorile na nejasno časovnico sprejema nacionalnega programa na področju dolgotrajne oskrbe, ki bo določal javno mrežo storitev dolgotrajne oskrbe, pa tudi na nedorečeno vlogo občin pri vzpostavljanju navedene mreže. Opozorili so tudi na nejasne razlike med storitvami pomoči na domu in dolgotrajno oskrbo na domu, in na to kateri del storitve zdravstvenega značaja se bo financiralo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kateri iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

V predlogu odložilnega veta opozarjamo tudi na vstopne točke v sistem dolgotrajne oskrbe, ki bodo po novem Centri za socialno delo. Ti so že zdaj preobremenjeni in kadrovsko podhranjeni, še najbolj pa skrbi to, da izrazito nasprotujejo tej rešitvi, a predlagatelj njihovih pomislekov sploh ni upošteval. Glede na vsesplošno pomanjkanje kadrov na področju zdravstva in socialnega varstva je nerazumno, da se z novim zakonom ne predvidi vključitev vseh možnih kapacitet v državi, ki bi lahko izvajale storitve dolgotrajne oskrbe. Izvajalca dolgotrajne oskrbe se namreč omejuje zgolj na tiste, ki delujejo v javni mreži, medtem ko se kot možne izvajalca dolgotrajne oskrbe izloča pravne osebe, samostojne podjetnike in fizične osebe, ki bi samostojno opravljali dejavnost ali nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

O kakovosti sprejetega zakona je bilo veliko povedano tudi s strani obsežnih pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, od katerih nekatere ostajajo aktualne kljub sprejetim amandmajem. Na primer glede neskladnosti predloženih določb z 48. členom Ustave, ki ureja proračun. Zakon namreč določa višino sredstev, ki naj bi se jih zagotavljalo za področje dolgotrajne oskrbe za več let vnaprej, tudi za leto 2025, za katerega proračun pa sploh še ni sprejet. Zakonodajno-pravna služba je izpostavljala tudi potencialno ustavnopravni nedopustni položaj, do katerega bi lahko prišlo v primeru podane pobude za razpis zakonodajnega referenduma. Gre za vprašanje njegove dopustnosti v povezavi z drugo alinejo drugega odstavka / nerazumljivo/ člena Ustave, ki referenduma na Zakon o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ne dopušča.

Na podlagi vseh navedenih opozoril in pomislekov Državni svet ocenjuje, da bi moral Državni zbor o vsebini zakona ponovno razmisliti in ga ob ponovnem odločanju zavrniti. K temu pozivam tudi vse članice in člane tega odbora.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja zakona, Ministrstvo za solidarno prihodnost, državnemu sekretarju dr. Luka Omladič.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Zahvaljujem se vam za to priložnost, da še enkrat pojasnimo določena vprašanja, ki se odpirajo v zvezi s prenovljenim Zakonom o dolgotrajni oskrbi.

Kot vidimo, je nazadnje ta razprava, tako politična kot javna, tudi o tej verziji zakona precej intenzivna in precej široka, kar je dobro.

Zdaj, če morda začnem kar pri vprašanju financiranja. To, da veljavni, se pravi, stari Zakon o dolgotrajni oskrbi pravzaprav ni imel sistemsko urejenega financiranja oziroma je to prelagal v nek zakon, ki naj bi bil sprejet nekoč v prihodnosti, je seveda ena izmed njegovih glavnih pomanjkljivosti. Ko mi vzpostavljamo nov sistem socialne varnosti, ko pravzaprav ljudem dajemo pravice do določenih storitev, moramo zagotoviti tudi podlago, materialno, infrastrukturno, finančno, da se bodo te pravice lahko dejansko izvajale, drugače je to, kako bi rekel, zakon precej, ki stoji precej v oblakih, in to je ena izmed najpomembnejših izboljšav prenovljenega Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Zdaj, kako doseči financiranje, ki bo v skladu s tem, kar je bilo rečeno, to pomeni družbeno sprejemljivo, medgeneracijsko pravično in tako naprej. Naj povem, da da pri tem smo kot pripravljavci morali izhajati iz treh glavnih parametrov. En parameter so naše želje in potrebe po pravicah, po socialno varstvenih storitvah, ki jih želimo s tem zakonom in z novo ureditvijo dolgotrajne oskrbe zagotavljati. Seveda ne želimo si jih čim več. Primerjamo se s tistimi državami, ki so po socialno varstvenih sistemih najbolj razvite. Praviloma so pa to tudi države, ki so še nekoliko bogatejše od nas. Skratka, želimo čim več pravic. To je naš cilj.

Na drugi strani seveda drug parameter je, moramo upoštevati javno finančno sliko. Javno finančne slike ne moremo ignorirati. Delujemo znotraj, bi rekel, te realnosti.

In tretji parameter je družbena pravičnost, na kakšen način izvedemo to prerazporeditev bremen, da je pravična in poštena za kar največjo množico državljanov. Menimo, da je rešitev, do katere smo skupaj prišli v intenzivnih političnih, medvladnih, tudi družbenih strokovnih pogovorih v redu in da ustreza tem kriterijem. Imamo delež, ki ga bo za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo prispeval proračun. Imamo odstotek, ki ga bodo prispevali delavci. Imamo odstotek, ki ga bodo prispevali delodajalci in imamo odstotek, ki ga bodo prispevali upokojenci. In to menimo, da je v tem trenutku rešitev, ki je primerna. Vemo, da se prispevek uvaja julija leta 2025. V tem času se bo dogajalo še marsikaj in tudi vrata za morebitne korekcije, izboljšave, spremembe tega seveda v koaliciji niso zaprta. V vsakem primeru pa ne moremo, kot je bil predlog zdaj, tega odlagati naprej. Ta rešitev, ki jo tukaj predlagamo, mi stojimo za njo. Mi mislimo, da je takšna, kot je, je okej. To ne pomeni, da ni mogoče, da bo kdaj še nekoliko drugačna, ampak takšna, kot je je okej. In s tem, ko smo jo umestili v zakon, smo zakonu dali dejansko tisto trdno podlago za izvedbo. Toliko o financiranju.

Zdaj še nekaj teh ključnih pripomb Državnega sveta oziroma predlagalcev veta. En velik del se jih je nanašal na intenzivnost, na hitrost postopkov. In seveda naši odgovori ves čas so bili, da ta hitrost, ta intenzivnost ni nekaj, kar bi si mi želeli sami po sebi. To je bila neka okoliščina v katero smo bili pač postavljeni in ki smo jo morali pač upoštevati. Upoštevati smo jo morali pa zaradi tega, ker veljavni Zakon o dolgotrajni oskrbi ima številne, številne, številne pomanjkljivosti. In če tega ne bi uredili pravočasno, bi se znašli 1. 1. 2024 v precejšnjih škripcih.

Kaj so glavne pomanjkljivosti zaenkrat še veljavnega zakona? Torej, tisto kar je najbolj na nek način problematično je, da zakon pomanjkljivo opredeljuje vključitve v to obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Da ne urejuje dobro, da zelo vprašljivo ureja status zavarovane osebe in posledično pač pridobitve pravic do dolgotrajne oskrbe. Da je postopkovno in materialno neizvedljiv. In da bi posledično povzročil, s čimer smo se tako v praksi soočali že na Ministrstvu za delo konec lanskega leta, da bi v praksi povzročil ljudem, izvajalcem in uporabnikom, ne vem, neskončno velike težave, da tako rečem. To je enostavno situacija, v kateri se ne smemo znajti, zato je ta novelacija, ta prenova potrebna. In menimo, da seveda nikoli ne bomo trdili, da je naš zakon popoln, da nima napak, ki jih bo treba še odpravljati, ampak menimo pa, da v teh glavnih črtah, s katerimi smo se, kot rečeno, soočali že od lanskega leta, da ZDOSK1 ena naslavlja in uredi vse te temeljne pomanjkljivosti obstoječega ZDOSK-a, kar se tiče njegove izvedljivosti. Istočasno in s tem pa stojimo za zavezo, ki smo jo skupaj dali v koaliciji, da obsega pravic ne bomo krčili, to pomeni, obseg pravic ostaja enak, kakršen je bil v veljavnem ZDOSK-u, to je bila zaveza, ki smo jo dali v koaliciji skupaj že lansko leto ob referendumu in ki smo jo na nek način, to mislim, ne na nek način v celoti to obljubo, obljubo držali. Dobro.

Še nekaj vprašanj, morda bi nekaj besed rekel še o vprašanju izvajalcev, torej navedba predlagatelja, da ZDOSK1 oži možnosti za različne oblike izvajanja dolgotrajne oskrbe, ker da izvajalce omejuje zgolj na tiste, ki delujejo v javni mreži, je zelo površna, namreč ZDOSK1 ne prepoveduje, nikakor ne prepoveduje izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe pravnim osebam, niti ne prepoveduje izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe samostojnim podjetnikom, vsi so vključeni v to, določi pa pogoje za izvajanje dolgotrajne oskrbe, to pomeni pridobitev koncesije in to je, bi rekel, spet neka iz našega vidika, to tudi koalicijskega in strokovnega vidika je bila velika, velika pomanjkljivost veljavnega ZDOSK, ki je to enostavno odprl, vsak je lahko izvajal dolgotrajno oskrbo, če je dobil neke vrste dovoljenje za delo. Mislimo, da je ta rešitev s koncesijo veliko boljša, nikogar ne izključuje, nikogar ne zapira, ampak vendarle pa postavlja neke zelo jasne kriterije, kdo lahko to izvaja, ker vendarle moramo tukaj skrbeti za kvaliteto, za varnost, za uporabnika, ne samo za nek prosti biznis. Kar se tiče, večkrat je bilo omenjeno tudi glede kmetij, seveda dolgotrajna oskrba na kmetijah se lahko izvaja, mislim na kmetijah bodo lahko iz vidika uporabnika se uporabljalo pomoč na domu, na kmetijah, če se bo odločil družinski član, se lahko oskrbovalec družinskega člana izvaja in celo iz vidika izvajalca. Imamo uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, ki ureja socialno varstvene dejavnosti kmetij, tako kako se reče, celodnevno kot začasno dnevno varstvo, to je socialno varstvena storitev, ki je še vedno mogoča. Tisto, kjer dejansko smo mi tukaj majčkeno potegnili zavoro, pa je izvajanje te, bi rekel, celovite storitve dolgotrajne oskrbe, ki je definirana kot storitev za osebo, ki ni samostojna pri opravljanju svojih temeljnih osebnih opravil. In tukaj pa vendarle menimo oziroma v tem trenutku smo se odločili, da tukaj pa morajo biti zaradi varnosti spet in kvalitete storitve višji standardi, takšni kot jih opredeljujejo pogoji za recimo koncesijo ali izvajalca dolgotrajne oskrbe, ki vključujejo tudi medicinsko sestro, med drugim. To ne pomeni, da se zadeva zapira za vselej, iskali bomo, sistem se bo gradil še naprej, gotovo upam, da se bodo v prihodnjih letih in desetletjih odpirale možnosti izvajanja dolgotrajne oskrbe. Tako, da tako da stvar je taka, ampak zdaj v tem, v tem trenutku, na tem začetku pa moramo, bi rekel, ravnati pač previdnostno. Dobro, da ne bom predolg, bi mogoče še rekel glede lokalnih skupnosti. Mi ocenjujemo, da pa ta očitek lokalnih skupnosti glede oziroma nekaterih predstavnikov lokalnih skupnosti, ker moram reči, da smo tudi sami na ministrstvu bili v intenzivnih stikih in smo v intenzivnih stikih z občinami in, bi rekel, tukaj ni enotno stališče, takšno, kot je bilo mogoče včeraj samo na Državnem svetu predstavljeno.

Skratka, menimo, da je časovnica glede sprejema nacionalnega programa na področju dolgotrajne oskrbe ustrezno zastavljena, da z našo pomočjo in sodelovanjem bodo imele lokalne skupnosti glede na postopno uvajanje storitev dovolj časa za načrtovanje in pripravo. Seveda jim bomo pa tukaj ves čas stali ob strani in pač sodelovali kot partnerji. Tudi menimo, da bodo pravzaprav lokalne skupnosti iz naslova tega, bi rekel, plačevanja storitve pomoč družini na domu in institucionalnega varstva na nek način zdaj z dolgotrajno, z Zakonom o dolgotrajni oskrbi razbremenjene določenih izdatkov. To pomeni, da en del uporabnikov pomoči na domu, domnevamo, mislim, predvidevamo, bo prestopil v dolgotrajno oskrbo na domu. Tukaj bo prišlo do določene finančne razbremenitve občin, ker bo to sedaj pač iz blagajne za dolgotrajno oskrbo, ampak seveda mislimo, da bo ravno to tista možnost za občine, ki bodo na nek način lahko, če se bo prišlo do te preusmeritve, tudi razvijale potem to mrežo dolgotrajne oskrbe, spet s sodelovanjem, z našo pomočjo, in če bo kakršnakoli tukaj zatikanje, je to seveda tudi dolžnost države, da bo za to poskrbela, ker to lokalno mrežo dolgotrajne oskrbe potrebujemo.

Zaključil bi še s tem, da kar se tiče neskladnosti z drugo zakonodajo, Zakonodajno-pravna služba na koncu po zaključnih usklajevanjih ni ugotovila neskladnosti z Ustavo ali z drugimi zakoni. Skratka, na podlagi tega, najbolj pa tega, da je pravzaprav čas, da vendarle Zakon o dolgotrajni oskrbi v polnosti zaživi, predlaga Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije, da Zakonu o dolgotrajni oskrbi ponovno izrazi podporo.

Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo razpravo, sporočam, da na seji kot nadomestni član odbora s pooblastili sodeluje tudi dr. Matej Tašner Vatovec namesto Mihe Kordiša.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Prva prijavljena je gospa Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Današnji dan bi moral nekaj sporočiti tudi koaliciji, če smo v predfazi nekako zakona razpravljali in opozarjali, tako strokovna in zainteresirana javnost, glede pomanjkljivosti zakona in nepremišljenih rešitev, je sedaj to sporočil tudi Državni svet z vetom. Jaz mislim, da bi se morali vendarle v koaliciji, kljub temu, da imate številčno premoč, da lahko praktično, bom rekla, spremenite dan v noč s svojimi glasovi, vendarle bolj prisluhniti, bom rekla, tistim zadevam, ki so v tem zakonu slabe oziroma nepremišljene.

Državni sekretar je zopet izpostavil tisto neresnično mantro, da prejšnji zakon ni pač opredelil finančnih virov. To ni res, to ni res, finančni viri so bili opredeljeni, tudi sistemsko financiranje je bilo v njem dorečeno. Kar se tega tiče, vemo, iz upravljanja z državnim premoženjem bi se izteklo v blagajno skoraj, ne vem, do sto milijonov, tako da pač, seveda, in ostali viri financiranja iz obveznega zavarovanja, zdravstvenega, pokojninskega, tudi iz proračuna. In še nekaj pomembnega je bilo v tem financiranju - mi smo iz, bom rekla, evropskih sredstev, iz načrta za okrevanje in krepitev, odpornost poskrbeli za 1,5 milijarde evrov za dolgotrajno oskrbo. Kaj pa vi? Vi ste pa, poglejte, predlagali zakon po postopku, spoštovani, ki velja tako, da bodo mogoče tudi državljani še bolj razumeli. Nujni postopek velja za primere vojne, naravnih nesreč ali preprečitev hudo popravljivih posledic za državo. Zdaj nič od tega ta zakon, bom rekla, ne opredeljuje. Če ste mislili, da gre za hudo popravljive posledice za državo, kaj ste delali eno leto oziroma zakaj niste tako kot ste na začetku obljubili, zakon, ki je bil sprejet, nadgradili? Ker nenazadnje, če ga pogledamo v podrobnosti, v drobovje, gre za eno slabo kopijo bivšega zakona, nekateri členi se dobesedno ponavljajo. Tako da dejansko bi lahko tisto, kar je bilo, bom rekla, slabo in vsak zakon, zakoni se spreminjajo, se izboljšujejo, bi ga lahko nadgradili.

Zdaj poglejte, ves čas ste govorili, kako bo ta koalicija in obljubljali, usmerjanja v sodelovanje z ljudmi, da ne boste izključevali javnosti in vse ostalo. Vi ste sprejeli v tem Državnem zboru po neki obliki skrajšanih postopkov polovico zakonov. Se pravi tam nekje od 110 zakonov, 49 zakonov po skrajšanih postopkih takšnih in drugačnih oblikah. Veste kaj to pomeni? Da dobesedno izključujete zainteresirane za kakršnokoli razpravo. Zdaj ne vem, se jih tako zelo bojite? Se tako zelo bojite razprave? Ampak glejte, to je enostavno zloraba, to je čista zloraba moči s preglasovanjem. Za to nimate nobenih vsebinskih argumentov, ampak izključno delujete na moč. Ampak veste, na koncu bodo to plačevali vsi državljani in državljanke, ker zakoni ne bodo in niso dobri. Sprejeti so rokohitrsko, ne poslušate pripomb, greste po svoje, bom rekla, ko valjar. In tudi pri tem zakonu vas opozarjamo.

Kaj je bistvena razlika tudi pri tem zakonu? Dali ste ga pet dni v javno razpravo. Vse lepo in prav bi bilo, če bi potem vse stroške iz naslova tega zakona in finančne vire poskrbeli na način, da ne bi udarili državljank in državljanov po žepu. Tako ste jim pa namenili pet dni razprave in ob tem sprejeli zakon, za katerega bodo morali plačevati vsi zaposleni, se pravi od delojemalcev, delodajalcev, pa nenazadnje tudi upokojencev. Zdaj, kar je najhuje, so vam predstavniki združenj upokojenskih in vseh ostalih povedali, da tudi v tistih petih dneh, ko je bila javna razprava finančnih rešitev, kako se bo ta zakon financiral, niste predstavili. Povedali so, da tega niso vedeli in da je bilo v prvi vrsti rečeno, da se bo zakon financiral iz pokojninske blagajne. In mislim, da še iz zdravstvene. Tako so pač povedali sami, za to obstajajo zapisi. Potem ste pa tik pred zdajci na Vladi sprejeli zakon, ki jih pošteno udari po žepu.

Kje jaz vidim krivičnost tudi pri tem zakonu? Ko govorite seveda o zaposlenih, bo šlo iz bruto zneskov, medtem ko pri upokojencih iz neto. Ampak poglejte, upokojenci, ki imajo pokojnino nekaj čez tisoč 200 evrov plačujejo davke, plačujejo davke in kar pomagajo znatno pri blagajni in na ta način jo seveda polnijo. In sedaj bodo pa udarjeni še pri neto znesku. Se pravi, bolj bodo udarjeni kot posamezni zaposleni. Jaz sicer ne vem kaj je ugotovila Zakonodajno-pravna služba, ampak tole mi boste tako težko prodali, da gre za enakost pred zakonom. Se pravi, upokojenci, ki itak niso imeli nobene pametne uskladitve pokojnin 4,5 ob 10 % inflaciji, ob 20, 25 do 30 % podražitvah povprečno, se dejansko grejo iz meseca v mesec, bodo sedaj plačevali znesek v netu, in na ta način seveda boste pobrali dodatnih 620 milijonov evrov, kar pri povprečni plači pomeni, povprečni plači, ne, danes pa vemo, da opozarjajo, da srednjega razreda praktično več nimamo, zato ker je pač tako padla kupna moč in stanje v državi, da dobesedno gredo vsi po lestvici navzdol, ampak te s povprečno plačo bodo nekako dajali 520 evrov na leto. Na leto. Se pravi, na ta način boste pridobili, kot sem povedala, okoli 620 milijonov evrov. Ampak to ni še vse. Od leta 2028, tukaj pa tudi v koaliciji niste bili enotni, toliko o tem, da tudi vaš ta finančni okvir, ki ga predlagate, tudi finančno ni bil povsem usklajen. Levica, ki ima omenjeni resor, se pravi, Ministrstvo za solidarno prihodnost, ni podprla amandmaja, da se že z letom 2028 uvede tudi doplačilo za storitve od 10 do 20 %, ampak to je bilo na koncu s strani močnejših, Svobode in SD tudi pač izglasovano, in tako bodo že od leta 2028ljudje plačevali še dodaten prispevek. Se pravi, uvedli ste nov davek na obvezni prispevek, v bistvu ste pa ljudi izključili iz razprave o zakonu. Zdaj, ne, da samo za intermezzo povem, iz državnega proračuna predvidevate v naslednjem letu, mislim, da okrog 190 milijonov. Je tako? No, hvala lepa. Ker državni sekretar odkimava, vi prikimujete, se bo ta sama dva zmenila, no. Moji podatki kažejo tudi okrog 190 milijonov in dejstvo pa je, a veste, da vam je v enem mesecu, res, v enem mesecu v juniju uspelo narediti tak primanjkljaj v državnem proračunu. Tukaj vidite kako nespametno delate. Kako nespametno delate. 190 milijonov vam uspe zafučkati v mesecu dni. To so podatki, pol milijarde bo, zdajle v, okoli pol milijarde v polovici leta. To so številke, to nisem povedala jaz. Tako da, tukaj pač kaže na to da, a veste, najlažje je seveda vedno udariti ljudi po žepih, pri tem pa seveda na drugi strani ne pogledati in se ne poglobiti v morebitne druge rešitve, in jaz trdim, da je prejšnji zakon omogočal financiranje, povedala sem naslove in na tem tudi vztrajam.

Potem ste, državni sekretar, omenjali težava izvedbe prejšnjega zakona, infrastrukture in tako naprej. Glejte, saj se res že ponavljamo, ampak se moramo. Svoje, bom rekla, vstopne točke ste sedaj premestili na Centre za socialno delo. Sami ste v okviru Vlade predlagali spremembo Zakona o socialnem varstvu, ki smo ga imeli tudi pretekli teden, tudi zato, ker Centri za socialno delo opozarjajo, da enostavno več ne zmorejo, da je obseg dela prevelik, da kadri odhajajo in da se zna zgoditi, da bo še slabše. V ta namen ste predlagali, jaz mislim, da dober ukrep, se pravi, štipendiranje, ampak to štipendiranje se bo seveda rezultiralo v novih kadrih šele čez nekaj časa, to pač, štipendiranje, pač izobraževanje terja svoj čas. In ob tem, da so vas opozarjali in ste vi pač dorekli neko štipendiranje, kar bi moralo veljati za obseg dela, ki so ga imeli do sedaj, ste vi enormno, bom rekla, v bistvu še nadgradili njihove obveznosti, v bistvu jih potapljate v delo. In jasno in glasno so ti ljudje povedali, da na ta način, da so oni vstopne točke, ne gre, da za to nimajo ustreznih kvalifikacij, ustrezne izobrazbe in da tega enostavno ne bodo zmogli in da se lahko zgodi tako kot leta 2012, ko je Svetlikov, ko je Svetlik iz SD predlagal določene rešitve, na katere so prav tako opozarjali in je prišlo dobesedno do zloma, več mesecev ljudje niso dobivali socialnih transferjev. In tudi tukaj vas opozarjajo, da bo prišlo do kolapsa sistema. Nenazadnje, a veste, je neodgovorno, da ljudi, ki nimajo za to kompetence, enostavno sedaj silite, da bodo odločali, odločali o nekem stanju tistih, ki pač bodo izkazali potrebo po dolgotrajni oskrbi, ki nimajo ustrezne izobrazbe, in lahko bo prišlo do težkih, celo nepopravljivih posledic.

Poslušala sem tudi neko, bom rekla, delno zavajajočo mantro, češ, za sedem evrov danes dajejo deset evrov, potem bodo dajali sedem evrov na mesec, kajne. Potrebno je počakati, kaj bo nek oskrbovanec sploh dobil v okviru določene oskrbe. Danes lahko za teh, bom rekla, deset evrov dobiva oskrbo oziroma pomoč za tisto, kar mu mogoče potem ne bo priznana iz naslova dolgotrajne oskrbe. To bo vse odvisno od stanja posameznika in od tega, kako bodo ocenili njegovo potrebo, to je dejstvo, to je dejstvo. In ne samo to, deset do dvajset odstotkov bodo morali potem tudi sofinancirati za določene potrebe, ki jih bodo imeli. Se pravi, tisto oskrbo, ki jim bo dana, bodo seveda morali še doplačevati. Danes vemo, da se pač ta dolgotrajna oskrba, hvala bogu, hvala bogu, izvaja, glede na to, kako so se posamezne občine organizirale. In jaz sem jim zelo hvaležna, da so to naredile, ker nenazadnje, veste, mene so celo ljudje klicali in so rekli, pa spet podaljšujete izvajanje, zdaj pa že na leto 2025, in jaz jim dejansko nisem hotela vzeti upov, da dvomim, da bo do 2025 do izvajanja sploh prišlo. Jaz trdim, da bo ta zakon padel na naslednjo Vlado, zato ker so rešitve slabe in nedorečene. Ampak ti ljudje opozarjajo, ti ljudje opozarjajo, da že danes nujno potrebujejo določene rešitve in da včasih sploh ne vedo, kako bi šli iz dneva v dan. In jaz trdim, da je bila res velika napaka, da ste dobesedno za leto dni izvajanje zakona prestavili. Rešitve, ki ste jih obljubljali, pa seveda zagotovo niso takšne, verjemite mi, da tisti ljudje, ki so na referendumu, jaz trdim, da so bili zavedeni, glasovali takrat za in podprli pač te vaše argumente s pomočjo medijskih zvočnikov, se danes držijo za glavo, kajti dvomim, dvomim, da če bi takrat vedeli, da bodo morali plačevati dodatni davek, se pravi dodatno obveznost iz svojega naslova, pa potem še storitev od deset do dvajset procentov, pa še polniti proračun, da kaj takega ne bi podprli. Še manj pa bi podprli to, da praktično rešitve, ki ste jih predlagali, niste dali možnosti, da se o njih poglobljeno pogleda, tudi posameznih delov zakona, predvsem prilog. In vse tisto, kar bo sedaj, bom rekla, na pristojnosti, izključni, ministra, se marsikaterim od strokovne javnosti ne zdi korektno in menijo, da bi morala tudi o tem teči javna razprava. Skratka, jaz mislim, da so tudi rešitve, ki so z vstopno točko, pa potem ocenjevanje upravičencev za centre za socialno delo, to je prevelik zalogaj in da bi morali imeti že povsem urejeno stanje na centrih za socialno delo, da bi lahko to izvajali. Vem pa, da boste na ta način uvedli nove birokratske postopke, nove zaposlitve, kar pa ne vem in mislim, da ni nujno, da bi se to izvajalo na takšen način, sploh, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je bilo prej, veste, da imajo različne skupine, bom rekla, različne komisije, time, ki odločajo, ne vem, o invalidnosti, o bolniških in tako naprej, imajo tudi znotraj tega različne strukture. Skratka, tudi pritožbeni organ, dvomim, da ga bo ministrstvo lahko zmoglo, glede na to, da ima že sedaj določene kadrovske manke in da se mi zdi, da bo tukaj tudi ena zaviralna točka in ne bo delovalo tako kot bi moralo. Skratka, rešitev, ki jo ponujate glede financ, se mi zdi res nezdrava in nekorektna v času, ko bodo sedaj morali dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevati kot obvezni prispevek, zdaj bodo morali obvezno prispevati v DSO, se pravi za dolgotrajno oskrbo in nenazadnje upokojenci, ki imajo nekoliko več kot tista najnižja pokojnina, se pravi 1200 evrov, plačujejo davke od svoje pokojnine, bodo udarjeni še na neto. Tako, da res povsem neposrečena in res nemogoče rešitve. Glejte, jaz prosim, da se res majčkeno Vlada, pa tudi koalicija v tem času z resni usede skupaj. Poglejte kaj počnete z evropskimi sredstvi, dobesedno jih z lopato mečete, ker ne vem ali niste sposobni črpanja, posamezne zadeve se bodo zdaj gradile iz proračunov, ker ste izgubili evropska sredstva in ves ta denar bi bil lahko namenjen krepitvi tudi na področju Zakona dolgotrajni oskrbi in z njim povezanimi deli. In nenazadnje, poglejte, res je, tukaj govorimo o Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ljudje se dobesedno držijo za glave, zdaj so podražili še domove za ostarele samo zato, ker niste želeli podaljšati, niste želeli podaljšati subvencioniranje, dajete pa denar nevladnim organizacijam, dajete denar, dodatni denar migrantom, za ljudi, ki so v stiski, pa enostavno pozabljate. To je dejstvo, glejte, lahko se smejete, v proračunu je bilo namenjeno več denarja za migrante, več denarja za nevladne organizacije, na drugi strani pa ste zato, ker ste izgubili evropska sredstva, bomo sedaj iz proračuna morali graditi bolnišnice, ki jih nujno potrebujemo, negovalne domove, domovi za ostarele se ne gradijo, koncesionarji so ustavili svoje izvajanje, ki v Sloveniji ne vidijo rešitev zaradi takšnega kadrovskega manjka, kot ga imamo. Glejte, to je stanje v državi. Lahko se smejete, ampak jaz bi se na vašem mestu raje držala za glavo. Če vam je koliko kaj mar za državljane, se rajši primite za glavo, predvsem pa nehajte, glejte s tem sovraštvom do druge politične opcije, če hočete, z revanšizmom in ne podirajte vse, kar je bilo sprejeto v prejšnji vladi in se lotite res ukrepov, ki bodo učinkoviti in uspešni. Hvala lepa.

Naslednja je k razpravi prijavljena gospa Andreja Živic.

Hvala za besedo. Jaz bi tukaj mogoče samo glede vstopnih točk še enkrat ponovila, da v zdajšnjem veljavnem zakonu so bile predvidene vstopne točke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, zdaj v tem zakonu, popravljenem, bom rekla in dodelanem je so centri za socialno delo, a zdaj, če smem, no, samo komentirati,

10. TRKA (VI) 10.45

(nadaljevanje) glejte, ali ni tudi v zdravstvu podhranjenosti v kadru? Kakšna je razlika, da je vstopna točka v zdravstvu ali na centrih za socialno delo? Jaz mislim, da če bi bilo tisto najbolj pošteno in najbolj za dobro državljanov, pomeni, da oboji skupaj sodelujejo in zaradi zdravstvenih dokumentacij, komisij in nekje za izdati naprej odločbo. Jaz tukaj ne vidim ne vem kakšne bistvene razlike, ker vemo, da pomanjkanje kadra tako na socialnem varstvu kot v zdravstvenem kadru je. In ne samo zdaj, eno leto je tudi prej in se bo pokazalo zaradi staranja prebivalstva, da bo še naprej. In zato je treba intenzivno delati na tem. In jaz upam, da ti dve ministrstvi bodo delali, kar se tiče dolgotrajne oskrbe z roko v roki in si pač birokratsko tudi pomagali, da ne bo potrebno, ne vem, komisije iz Inštituta za socialno varstvo ali iz Socialne zbornice, če že ima dokumentacijo iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da nekaj oseba potrebuje oziroma kaj potrebuje. Verjetno so komisije za tiste mejne primere ali za, ne vem, pri pritožbenih rokih in tako naprej. In tu smo tudi v okviru delovne skupine pač tudi predebatirali in poskušali najti boljšo rešitev. In verjamem, da jo bomo tudi še naprej iskali, v kolikor se bo pokazalo, da so anomalije.

Kar se tiče financiranja, v vašem zakonu so bili opredeljeni najprej demografski skladi, ki ste jih v času parlamentarnih volitev zelo populistično reklamirali, bom rekla. Ampak glejte, demografski sklad se mora od nekje polniti. Definitivno, da se mora polniti. Mislim, demografski sklad ustanoviti in delati reklamo, kako se bo dolgotrajna oskrba financirala iz demografskega sklada, ne vem, če je toliko pametno za tiste, ki vemo koliko je ena plus ena. V vašem zakonu, ker vemo, da Evropska unija zahteva dokazljivo vzdržnost finančnega sistema dolgotrajne oskrbe, so bili napisani tudi prispevki, bila so napisana sredstva iz EU in bila, bile so napisane donacije. Mislim, pri meni donacije, v tako obsežnem zakonu, bom rekla, zame to ni finančno vzdržno in tega sploh ne moreš planirati, glede na to, da imamo številke koliko bo dolgotrajne oskrbe v naslednjih letih prebivalstvo Slovenije potrebovalo, čisto tako.

In mogoče samo še za konec bi prosila ministrstvo, glede na številna vprašanja tudi javnosti, pri oskrbovancu družinskega člana se začne rok izvajanja s 1. 1. 2024. In skladno z uveljavitvijo Zakona o dolgotrajni oskrbi se ukine tudi družinski pomočnik. Jaz mislim, da tukaj bo zelo potrebno tudi odpreti še enkrat posebej to tematiko. Zakaj? Ker danes družinski pomočnik zajema v večini otroke, mladostnike, dolgotrajno bolne otroke in mladostnike. In, bom rekla, ta populacija prejema pravice, bom rekla, po Zakonu o socialnem varstvu oziroma po drugih zakonih, nekateri dodatek za pomoč in postrežbo pri nekaterih delovnih invalidih, ostalih po 18 letu pa se ukine po Zakonu o dolgotrajni oskrbi oziroma avtomatsko postane, če želi oskrbovanec družinskega člana. Zdaj vemo, da oskrbovanec družinskega člana po Zakonu o dolgotrajni oskrbi je, bom rekla, boljši pogoj kot sedanji družinski pomočnik. Mi smo izhajali iz boljše, bom rekla, finančnega vidika. Družinski pomočnik je prej prejemal 1,2-kratnik plus tega, da je mogel dodatek, ki ga je prejemal, vrniti nazaj občini, če ne, me popravite ministrstvo. V zdajšnjem zakonu je pa oskrbovanec družinskega člana 1,2 kratnik plačila. Dodatno se mu prizna 21 dni dopusta in v času dopusta neka nadomestna oskrba, ne neka oziroma je zakonsko nadomestna oskrba priznana. Kar se nam zdi pa bistveno je, da se v oskrbovancu družinskega člana ne upošteva socialni transfer oziroma tako imenovan ta zaseg premoženja, če imam prav. Prav tako dodatki, ki jih prejemajo družinski pomočniki po sedanjem zakonu, zdaj morajo ta del sredstev vračati v delu do dolgotrajne oskrbe kot oskrbovanec družinskega člana, se jim pa dodatek za pomoč in postrežbo ukine. In tukaj bi jaz prosila mogoče, če nimate danes točnega podatka, da se objavi ali da javno spregovorimo o tem, kolikšen del oziroma kdo izgubi pravice točno in kakšne oziroma katere so tiste nadomestne v dolgotrajni oskrbi, predvsem zaradi te populacije otrok, dolgotrajno bolnih otrok in razlike med neko prirojeno boleznijo in statusom invalida kot pridobljeno, ko vemo, da zaradi starosti, ki naj bi opredeljeval prav ta Zakon o dolgotrajni oskrbi. Jaz verjamem, da ogromno, bom rekla, prebivalstva nekako primerja med Zakonom o dolgotrajni oskrbi in Zakonom o osebni asistenci, sem pa zagovornik, da je še vedno to pomoč tretje osebe, da je potrebno tudi Zakon o osebni asistenci ovrednotiti ali dolgotrajno oskrbo oziroma zakon, obratno, Zakon o osebni asistenci ovrednotiti glede na potrebe, glede na finančno vzdržnost, tako da bo enakopravno za vse.

Hvala lepa.

Za repliko je zaprosila gospa Anja Bah Žibert.

Ja, saj bom kratka.

Poglejte, kolegica poslanka, omenjali ste o tem, da pač ni nič drugače, če je zadeva na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, češ da pač tudi na področju zdravstva imamo stiske. Absolutno jih imamo, ampak danes Zavod za zdravstveno zavarovanje že deluje v različnih oblikah komisij, sem povedala, in znotraj teh so tudi različne strukture zaposlenih. In dejstvo je, kar je pri tem najbolj pomembno, da centri za socialno delo opozarjajo, da nimajo strokovnih kompetenc. Nenazadnje dobro veste, da je bila dolgotrajna oskrba včasih celo pod Ministrstvom za zdravje, ravno zato, ker gre pač za posebne pravice, ki zahtevajo tudi nekatere druge poglede, in zato je zagotovo bolje, da je zadeva urejena preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje kot pa centrov za socialno delo.

Kar se tiče financiranja, sem povedala, jaz se pač z vami ne morem strinjati. Mi na primer obveznega davka nismo predvideli, predvideli smo evropska sredstva. Tudi vi, spoštovani, planirate, planirate denar iz proračuna za leto 2025, ki ga sploh ni, proračuni se sprejemajo za dve leti, proračuna za leto 2025 ni. Torej, tudi vi govorite o denarju, ki ga ni.

Kar se tiče demografskega sklada in vsega ostalega, smo že večkrat povedali, problem je pač, da ste ga ukinili. Kljub temu, da smo starajoča se družba, kljub temu, da postajamo dolgoživa družba in da če hočemo kakovostno življenje vseh nas, bo potrebno tukaj sodelovanje.

In še za konec, spoštovani, ravno berem, pred nekaj minutami, delodajalci, nekateri, ministrstva, ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog. Zaradi neslišnosti v procesu dolgotrajne oskrbe in drugih zakonov izstopajo delodajalci iz Ekonomsko-socialnega sveta. No, to je pa vaše vključevanje.

Hvala lepa.