Lepo pozdravljeni. Bomo kar začeli z današnjo 12. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne.

Na današnji seji imamo kar nekaj menjav, bom kar prebrala. Poslanka Sara Žibrat nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski, poslanka Katarina Štravs nadomešča poslanko mag. Tamaro Kozlovič, poslanec Predrag Baković nadomešča poslanca Jonasa Žnidaršiča in poslanka dr. Tatjana Greif nadomešča poslanko Natašo Sukič.

5. Septembra 2023 ste bili z dopisom obveščeni, da se bo dnevni red današnje seje odbora razširil z A1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo zadeve Evropske unije, pri čemer vas obveščam, da o tej širitvi v skladu s 154. členom Poslovnika Državnega zbora ni glasovanja. In ker k dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oz. za umik zadeve je dnevni red tako določen s sklicem seje in z omenjeno širitvijo.

In prehajamo na TOČKO A1. DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI UKREPOV ZA OKREPITEV SOLIDARNOSTI IN ZMOGLJIVOSTI V UNIJI ZA ODKRIVANJE KIBERNETSKO VARNOSTNIH GROŽENJ IN INCIDENTOV TER PRIPRAVO IN ODZIVANJE NANJE.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 30. 8. 2023 posredovala Vlada.

K tej točki je bil vabljen Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.

Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora in po opravljeni razpravi bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

In besedo dajem predstavniku Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, direktorju doktorju Urošu Svetetu. Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi prisotni.

Dovolite da v nekaj minutah predstavim pravzaprav vsebino tega akta, pa tudi stališče Republike Slovenije.

Kot je bilo že rečeno, akt o kibernetski solidarnosti, kot je okrajšava za samo, bi rekel, za samo materijo je nastal na osnovi dosedanjih izkušenj pri predvsem uveljavljanju niz 1 direktive, tako na ravni posameznih držav članic kot tudi na ravni Evropske unije. In tukaj seveda smo pravzaprav z vidika operativnih zmogljivosti v Evropski uniji in v državah članicah, kar zadeva seveda samo obravnavo kibernetskih incidentov, prišli do točke, ko moramo zlasti na področju sodelovanja med posameznimi javnimi in zasebnimi institucijami ter tudi med državami članicami narediti korak dalje. Namreč dejstvo je, da se število incidentov, zaznanih incidentov v državah članicah, vključno s Slovenijo, skorajda eksponencialno povečuje, poleg tega se tudi povečuje njihova kompleksnost in pa čas trajanja samega razreševanja teh incidentov, pri čemer naj povem, da je velika, velika večina incidentov med ali pa transnacionalne narave. Se pravi, da se dejansko nanaša na več držav članic hkrati. Zato seveda je tudi Evropska komisija izhajala iz tega dejstva in je predlagala 18. aprila ta akt o kibernetski solidarnosti, da bi izboljšala pripravljenost, odkrivanje in pa odzivanje na kibernetske incidente in pa da bi seveda tudi na nek višji nivo spravila pravzaprav našo zmogljivost odzivanja na velike kibernetske incidente, ko je potrebno tudi vključiti pravzaprav vse zmogljivosti, javne in zasebne, in na nek način na ta, bi rekel, solidarnostni princip res mobilizirati vse dostopne tehnične in pa kadrovske resurse.

Zdaj seveda akt kot tak je pomemben tudi s tega zornega kota, ker bo Evropska pravzaprav komisija in unija za to namenila dodatna sredstva, zlasti iz t. i. programa digitalna Evropa, pri čemer seveda se bo v nadaljnjem procesu okrepilo interoperabilnost orodij za zaznavanje incidentov in pa za izmenjavo podatkov o incidentih med državami članicami in znotraj držav članic. S tega zornega kota Slovenija kot majhna država zelo podpira tovrstno, tovrstni akt, zlasti zato, ker bomo pravzaprav po eni strani lažje odpravljali ranljivosti z izmenjavo podatkov in preprečevali posledice kibernetskih incidentov, po drugi strani bomo pa tudi lahko, seveda v primeru, da bo prišlo do incidentov, ki bodo hkrati se dogajali na več različnih točkah in infrastrukturah, pravzaprav lahko tudi uporabili t. i. kibernetsko rezervo na nacionalni ali pa na EU ravni. Seveda so dobrodošla tudi dodatna sredstva, ki bodo omogočila zlasti nakup orodij za, bi rekel sam "situation averness" oziroma kot temu rečemo, vpogled v samo stanje stvari v infrastrukturi in pa za odzivanje v realnem času.

Pri tem tudi seveda opozarjamo, da ne smemo pravzaprav v tem kontekstu se torej organizirati na način podvajanja že obstoječih mehanizmov, namreč, Evropska unija in mi, kot članica Evropske unije, smo že do sedaj razvili tako nacionalni CERT, ki je član mreže "cesirtov"(?) kot tudi seveda pristojni nacionalni organ URSIL, ki je član Cyclon mreže za velike kibernetske incidente in ta mreža varnostno operativnih centrov kot ogrodje novega kibernetskega ščita na noben način ne sme prispevati k podvajanju teh zmogljivosti, ker vsaj to z našega stališča pomeni pravzaprav razdrobitev naših resursov. Po drugi strani tudi opozarjamo na to, da je lahko in tudi v našem primeru je kibernetska varnost tudi del nacionalne varnosti, ki pa je pravzaprav stvar držav članic in ta del seveda bo vedno, pravzaprav bodo za to pristojne države članice in se bo bistveno manj delilo informacije o teh incidentih z ostalimi članicami kot pa seveda za incidente, ki se dogajajo izven, bi rekel, "cora" oz. jedra nacionalno varnostnih sistemov.

Tako, da, to smo tudi zapisali v stališče, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela. Vsekakor bomo kot država v bilateralnih, multilateralnih, bi rekel, pogovorih se prizadevali za to, da se ta akt čim prej sprejme. Seveda pa, kot rečeno, da bo zlasti tehnično in organizacijsko prispeval k novemu, k novi dimenziji kibernetske varnosti ne pa podvajanju, ne pa k podvajanju pravzaprav zmogljivosti, ki so že sedaj res, bi rekel, kritične z vidika tako tehničnih kot človeških resursov.

Hvala lepa za pozornost in seveda v kolikor so vprašanja, bom z veseljem na razpolago.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Če ne, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. K predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, zato odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za okrepitev solidarnosti in zmogljivosti v uniji za odkrivanje kibernetsko varnostnih groženj in incidentov ter pripravo in odzivanje nanje in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti svoj glas? Če ne, potem kar preidemo na glasovanje.

Glasujmo. Navzočih je 14 članic in članov, za je glasovalo 13, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Hvala lepa.

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil poročilo in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča. V skladu s pravilnikom moramo določiti način poročanja in predlagam, da odbor poroča pisno. Če ja, potem s tem zaključujem to točko dnevnega reda in se vam zahvaljujem za prisotnost.

In prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO TEMATIKE PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI VLADE GLEDE UREJANJA POLOŽAJA ROMSKE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI.

Gradivo za sejo je bilo dne 14. 7. 2023 objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, prav tako pa ste prejeli tudi mnenje Sveta romske skupnosti Republike Slovenije. Zaradi večjega števila vabljenih vas obveščam, da so vabljene osebe na sejo razvidne iz sklica in dodatnih vabil, tako da ne bom prebrala vseh vabljenih. Bom pa kot predlagateljica obravnave današnje teme v uvodni obrazložitvi predstavila razloge za sklic današnje seje.

Pripadniki romske skupnosti v večjem številu in bolj strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. V večini teh občin na teh območjih kjer živijo pripadniki romske skupnosti, Romi prebivajo že zgodovinsko in jih obravnavamo kot avtohtono prebivalstvo. Zakon o lokalni samoupravi našteva kar 20 občin, kjer Romi prebivajo že stoletja. Slovenska Ustava določa, da se položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živijo v Sloveniji, določajo z zakonom. Ustava v primerjavi z ustavno ureditvijo položaja in posebnih pravic italijanske in madžarske narodnostne skupnosti ne določa kolektivnih in individualnih pravic, ki naj bi pripadale romski skupnosti in njenim pripadnikom, temveč njihovo urejanje v celoti prepušča zakonu. Ustavna določba se uresničuje z Zakonom o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je temeljni zakon. Namen zakonodajalca iz leta 2007, ko je bil sprejet Zakon o romski skupnosti, je bil, da se romski skupnosti kot manjšinski skupnosti v Sloveniji podelijo posebne pravice, ki jim bodo omogočale ohranjanje in razvijanje kulture, jezika in etničnih posebnosti ter sodelovanje tako na lokalni kot na državni ravni. Ena temeljnih pravic romske skupnosti je pravica do politične participacije. Na lokalni ravni. Romi v občinah, kjer prebivajo avtohtono, v občinski svet volijo svojega predstavnika, t. i. romskega svetnika. V vsaki od teh občin mora biti v občinskem svetu ustanovljeno tudi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti in član tega delovnega telesa je tudi romski svetnik. Interese romske skupnosti na državni ravni zastopa Svet romske skupnosti Republike Slovenije kot krovna organizacija romske skupnosti. Svet lahko daje Državnemu zboru, Državnemu svetu, Vladi in drugim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil in organom samoupravne lokalne skupnosti predloge, pobude in mnenja o zadevah iz svojih pristojnosti. Ti organi pa morajo pridobiti predhodno mnenje sveta kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte ki se nanašajo na položaj romske skupnosti. Ob upoštevanju posebnega položaja romske skupnosti v Sloveniji, zlasti pa tudi ob slabšem socialno ekonomskem položaju njenih pripadnikov se za področje izobraževanja, zaposlovanja, socialnega varstva in socialnega vključevanja, zdravja, bivanjskih razmer, vključevanja v kulturno življenje in izboljšanja varnosti v tistih naseljih in njihovi okolici, kjer večinsko živijo Romi in so razmere slabe, boja proti anticiganizmu in diskriminaciji ter z namenom krepitve izvajanja ukrepov v okoljih, kjer Romi živijo sprejmejo posebni ukrepi. Ukrepe v obliki celovitega dokumenta sprejme Vlada, predlagajo pa jih pristojna ministrstva in vladne službe, vsak na za svoje delovno področje. Obveznost sprejetja vladnega programa ukrepov je določena tudi v Zakonu o romski skupnosti v Republiki Sloveniji iz leta 2007. Vlada je na svoji 108. seji 23. decembra 2021 sprejela tudi nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje od med letom 2021 in 2030. Izvajanje uresničevanja Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji ter veljavnega vladnega državnega programa ukrepov za Rome se spremljata preko letnih poročil, ki jih Vlada Republike Slovenije v obravnavo pošlje Državnemu zboru. Pri Vladi deluje tudi stalno delovno telo, to je delovna skupina za obravnavo romske problematike, ta je ustanovljena na podlagi zakona. Njene naloge pa so predvsem spremljanje uresničevanja vladnega programa ukrepov ter ustavnih in zakonskih obveznosti glede položaja romske skupnosti v Sloveniji kot tudi oblikovanje pobud in predlogov. Delovna skupina je namenjena tudi izmenjavi mnenj med stališč med predstavniki romske skupnosti, v katerih Romi živijo ter med predstavniki romske skupnosti in državnimi organi ter obravnave vseh aktualnih vprašanj glede položaja romske skupnosti v Sloveniji. Uresničevanje ustavnih in zakonskih določil, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti, krovno spremlja Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, na posameznih konkretnih področjih pa pristojni državni organi, ministrstva oziroma organi samoupravnih lokalnih skupnosti, kar so občine.

Glede na poročanja in aktivnosti lokalnih skupnosti, Sveta romske skupnosti Republike Slovenije in vladnega Urada za narodnosti obstaja romsko prebivalstvo kljub dolgoletnim prizadevanjem na področju urejanja romske problematike socialno, ekonomsko ena najranljivejših skupin v Sloveniji. Nekatera romska naselja predstavljajo povsem getoizirana območja, v katere predstavniki institucij, ki se s problematiko Romov ukvarjajo, ne prihajajo prav pogosto. Romi in ne Romi, ki živijo skupaj, se soočajo z velikimi izzivi in vloga Romov skupnosti je daleč od vloge, ki pomeni spodbudo predvsem mladim pripadnikom romske skupnosti za vztrajanje na primer v izobraževalnem sistemu, saj svoje prihodnosti očitno zunaj romskih naselij ne prepoznavajo v dovolj veliki meri. Tudi v javnosti se poročanje o sobivanju med Romi in večinskim prebivalstvom večinoma omejuje na ekscesne primere, čeprav imamo v Sloveniji tudi zgledno urejena področja, predvsem v Prekmurju. V želji, da vzpodbudimo razpravo, izpostavimo dobre primere in predvsem spodbudimo Vlado k urejanju uvajanja ukrepov, ki bodo izboljšali sobivanje, izboljšali bivanjske pogoje Romov, spodbujali vključevanje integracije Romov v širšo skupnost, smo koalicijske stranke sklicale z današnjo sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pred nekaj dnevi smo v Državni zbor tudi dobili poročilo Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki ga bomo obravnavali na eni od prihodnjih sej našega odbora. Tema današnje seje pa je predvsem usmerjena v prihodnost. Namreč predstavitev aktivnosti Vlade o ukrepih za izboljšanje položaja romske skupnosti in njihove integracije v želji, da bo sobivanje v okoljih, kjer se nahajajo romska naselja kar najboljše mogoče. Na podlagi navedenega tudi pričakujemo, da predstavniki Vlade Republike Slovenije na seji predstavijo ukrepe, ki jih izvajajo in pripravljajo v zvezi z navedeno tematiko, ostali povabljeni pa predstavijo predvsem pogled na predlagano s strani njihove vključenosti v to tematiko.

Besedo sedaj, kar predajam. Izvolite, proceduralno.

Predsedujoča, zdaj, povedali ste, da je nekako želja v današnji razpravi, da se posvetimo prihodnosti, se pravi prihodnosti, kar se tiče reševanja romske problematike ali pa posvečanja romski tematiki. Zdaj, s sklicem seje smo dobili gradivo, ki ni podpisano s strani predlagateljev te seje. Danes ste povedali, da so predlagateljice stranke koalicije, ampak ste podpisana vi sama. Naslov, naslov, saj ni noben problem, vi imate vse poslovniške možnosti, da skličete sejo sama, vendar pa je pač pri tem pomembno ali vemo, da imamo pred seboj gradivo v nekem osebnem imenu ali imamo koalicijsko gradivo. To je prvo moje vprašanje.

Drugo moje vprašanje. Iz tega gradiva, oprostite, ne moremo zaznati, o čem se bomo pogovarjali. Naslov je Predstavitev aktivnosti Vlade glede urejanja položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji - mi dobili nismo niti enega gradiva s strani Vlade. Zdaj, seveda, vse to je, brez tega je sejo mogoče speljati, ampak mislim, da je zelo nekorektno predvsem do tistih strank, ki pri sklicu nismo sodelovale, do tistih strank, ki se mogoče že leta ukvarjamo v tem Državnem zboru s to problematiko in nenazadnje verjetno razprava ne bo tako kakovostna kot bi bila, če bi dobili vsaj kakršnokoli gradivo s strani Vlade, kjer bi se lahko pogovarjali tudi o prihodnosti. Saj veste, ko imamo poročilo, imamo poročilo in imamo neko gradivo. Tako da meni se zdi ta manko zelo velik in se mi zdi pač ta sklic v tem delu, ker je bilo dovolj časa, da bi Vlada pripravila to gradivo, to ni sklic iz danes na jutri, tako da se mi iz tega gledišča zdi, če je že sklicana ta seja, zelo neodgovorno od Vlade, da ni bila sposobna napisati vsaj treh stavkov, kaj so do zdaj počeli.

Bom pa jaz povedala, kaj so počeli glede na moje poslansko vprašanje, v nadaljevanju in bi pač, predsednica, v prihodnje res prosili, da dobimo neka gradiva, o katerih se bomo seveda potem lahko pogovarjali. Če pa je ta sklic namenjen nečemu drugemu, kar v prihodnosti tudi bomo razpravljali v tem Državnem zboru, o zakonih, ki so jih vložili župani 11 občin, bi bilo pa tudi prav, da se to pove.

Hvala lepa.

Ja, sprejemam vaše opozorilo. Jaz sem predlagateljica, sem izkoristila koalicijske partnerje po nesreči, v soglasju s koalicijskimi partnerji, tako da tukaj moj lapsus. Sicer pa se bomo danes pogovarjali o vladnih ukrepih in, mislim, predvsem glede na to, da ste posebej vi pa tudi vaši kolegi kar poznavalci te problematike, že dolga leta to spremljate, boste po mojem se lahko vključili v razpravo ob tem, ko nam bo Vlada predstavila, katere ukrepe so izvajajo, oziroma jih še bodo. Tako da mislim, da razprava zaradi tega ne bi smela trpeti in današnja razprava je namenjena prav temu, da izvemo iz prve roke, to je s strani predstavnikov Vlade, o tem, kaj se na tem področju dogaja.

Tako da prehajamo kar na razpravo vabljenih in najprej dajem besedo predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki gospe Helgi Dobrin.

Spoštovani, hvala lepa za besedo.

Vlada Republike Slovenije aktivno pristopa k reševanju navedene tematike. Tako je bila v jeseni 2022 ustanovljena medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike, katere naloga je predvsem spremljanje uresničevanja ukrepov po nacionalnem programu ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome 2021-2030. Z izvajanjem nacionalnega programa Vlada Republike Slovenije sledi tudi strateškemu EU okvirju za Rome. Delovna skupina se pri svojem delu seznanja s položajem in stanjem zagotavljanja posebnih pravic romske skupnosti. V maju 2023 je bila prenesena v vodenje na Ministrstvo za notranje zadeve. Delovna skupina združuje tako predstavnike romske skupnosti, predstavnike lokalnih skupnosti kot predstavnike določenih ministrstev, Urad za narodnosti in policijo. Namen delovne skupine pa je, da se vsestransko pogovorimo o aktualnih problemih in poskušamo najti ustrezne rešitve, ki bi izboljšale življenje Romov in tudi izboljšale sožitje s prebivalci, ki živijo z romsko skupnostjo. Na zadnjem sestanku, ki je bil hkrati tudi prvi, odkar je bilo vodenje preneseno na ministrstvo za notranje zadeve, smo se načelno vsi strinjali s tem, da je dolgoročna rešitev v izobraževanju otrok, za kar pa je potrebno delo z družinami na terenu. Seznanili pa smo se tudi z 10. poročilom o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki ga je pripravil Urad za narodnosti. Urad za narodnosti je hkrati tudi strokovna podpora delovni skupini in bo zato predstavnik v nadaljevanju predstavil njihove številne aktivnosti na tem področju. Tudi sicer Ministrstvo za notranje zadeve oz. policija kot njegov organ v sestavi izvaja številne aktivnosti na podlagi akcijskega načrta za vzdrževanje javnega reda in miru na območjih z več etnično skupnostjo, in to ne le represije, ampak tudi številne preventivne dejavnosti, ki niso tipično policijske, jih pa policija že sama prepoznava kot pot k zmanjšanju kriminalitete, pri tem pa ima policija vso podporo ministrstva.

O konkretnih projektih pa bo več povedal predstavnik policije. Hvala lepa za enkrat.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, vršilcu dolžnosti direktorja urada, gospodu Janezu Doltarju. Izvolite.

): Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Hvala za dober uvod, da ne rabimo tratiti besed o tem, o čem se pogovarjamo. Jaz bom zelo konkreten. Svoj uvod bom naredil z enim historičnim pristopom kot podlago za predstavitev strategije Urada za narodnosti. Namreč, leta 1961 se je v Občini Murska Sobota, konkretneje v romskem naselju Pušča zgradil vrtec. Ta vrtec je začel delovati leta 1962. In če gremo od tu naprej in pogledamo stanje danes v naselju Pušča, tam je vse tako, kot je v ostalih prekmurskih razvitih delih oz. krajevni skupnosti, namreč tudi Pušča je samostojna krajevna skupnost, tam otroci hodijo v šolo, se izobražujejo, hodijo v srednjo šolo, hodijo tudi na fakultete, se zaposlujejo. Tudi v sosednji Avstriji delujejo razna društva, razne aktivnosti, celo imamo gasilsko društvo, ki je bilo v teh ujmah eno najbolj vztrajnih, potrpežljivih in učinkovitih in za to dobilo nekaj priznanj. Torej, kaj se je zgodilo? Bomo rekli, to je Prekmurje, pa ni tako, pojdimo par kilometrov stran, ne bom imenoval občine, ker je stanje tako ali pa še slabše kot nekod na Dolenjskem, v Beli Krajini, oz. v Posavju. Kaj se je zgodilo? Zgodilo se je, da smo zamudili ponekod celo 60 let razvoja oz. socializacije romske skupnosti. In danes smo na tem, da Urad za narodnosti ugotavlja, da kljub vsem poročilom, opozorilom, gospa Anja Bah nas je opozorila, da nismo pripravili gradiva. Tovrstnih gradiv je bilo skozi leta polno in veliko in tudi oba sva že sedela na štirih tovrstnih sejah in smo razpravljali o vseh problemih. Torej, vemo o čem se pogovarjamo, vemo kje so problemi, vendar smo pri rešitvah včasih premalo odločni. Pa tudi, če bi pogledali določene občine, ki imajo zelo velik procent Romov, so tudi finančno osiromašene, da bi se začele ukvarjati aktivno s socializacijo Romov. To govorimo predšolska vzgoja šolanje dodatne dejavnosti izobraževanje, vse to na nek način danes stane in že tretje leto država dodeljuje sredstva, dodatna sredstva občinam, ki imajo romsko prebivalstvo. In prva ugotovitev ko sem nastopil delo v.d. direktorja Urada za narodnosti je, da ta sredstva niso učinkovito razdeljena na žalost. Zakaj niso učinkovita? Zaradi tega, ker nekatere občine, ki nimajo tak delež in nimajo toliko problemov in potreb predvsem na tem področju, ki sem jih navedel, nimajo toliko dodeljenih sredstev kot tiste, ki imajo tega manj. Torej to je en problem. Drug problem pa ugotavljamo, da ta sredstva niso pravilno uporabljena. Torej zakaj ne? Razlogi so različni, eden je, bi se rekel temu, ne nepoznavanje, ne iskanje rešitev ali negotovost, politična vpetost lokalne politike, češ mi rabimo tam pločnike pa ne vem kaj, vi pa zdaj dajete denar za romsko skupnost, ampak, za boga svetega, ta denar je temu namenjen. In zdaj se ukvarjamo s tem, kako na nek način postaviti zakonske podlage zato, da bo urad kot strokovni organ, ki pozna razmere, ki ve, kako se rečem streže, preseglo to politično voljo, ki se do zdaj ni pokazala kot uspešna. Torej poudarek na stroki in to Urad za narodnosti želi in na tem bo temeljil razvoj in strategija v naslednjih letih in mi bomo resno, ne samo pisali poročila pa čakali, da bo kdo reagiral, ker večinoma se ne reagira po terenu, delali osebno, delali z župani, podžupani, s skupinami, ki delajo z ranljivimi skupinami, itd. z Romi, da se doseže nek učinek, da ta proces socializacije pospešimo. To nujno rabimo, tu smo zamudili nekateri 60 let nekateri manj, ampak povedal vam bom zgodbo iz občine, ne bom je imenoval namenoma, ki ima največji delež Romov in je razkorak med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom za moj pogled, največji. Nesprejemanje je neverjetno in tudi največ problemov je. In smo imeli prvo sejo sestanek s svetniki, z županom, samo jamranje, nič drugega. Brez rešitev smo šli vsi v romsko naselje, opazovali, kaj se dogaja, in potem v krajevno skupnost, kar je bilo zelo burno, ampak na koncu so tudi krajani rekli, verjamemo, verjamemo, da bo rešitev In čisto za konec bom še nekaj povedal, k meni je prišel eden od svetnikov, skoraj je imel solzne oči in je rekel, v tej zgodbi, v tej zgodbi so tisti, ki so največ izgubili, so otroci. Je rekel, jaz sem gledal te otroke, kako nas gledajo in nam hočejo povedati, pomagajte nam ven iz tega. In Urad za narodnosti, jaz sem 12 let delal na terenu in vem kako se te stvari počnejo, pa še vsak dan se učim od vseh primerov dobre prakse, kakršen je v Pušči. Moramo se lotiti skupaj, Svet romske skupnosti, Romi nam stoji ob strani, Vlada nam stoji ob strani, skratka prosil bi še poslanke in poslance, da nas razumete, da to temo ne obravnavamo s političnim žarom, ampak, da zaupate stroki. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem, izvolite, proceduralno.

Hvala lepa predsedujoča, Saj če bi vi povedala potem se ne bi oglasila. Zdaj predstavniku Urada Republike Slovenije za narodnosti sporočam, da sem Anja Bah Žibert. Očitno sva še premalo skupaj sedela, da bi si zapomnili moje ime. Niste korektni, rekli ste, da je bil uvod zadosten in da nimam prav. Vi tukaj niste nastopali v imenu vlade, veste, ampak v imenu urada. Vlada je pa podala svoje poročilo na začetku in če se želimo pogovarjati o prihodnosti, to ne pomeni neka poročila pa napisana dokumentacija iz preteklosti, ampak neki predlogi za prihodnost o katerih sem bila prepričana, da se bomo danes lahko konkretno pogovarjali. Seveda, na nivoju politike, ker mi smo tukaj noter politiki, mi smo poslanci in poslanke. Ampak vsekakor z namenom da rešitve pridejo in pač to sem tudi pojasnila v uvodu in zato samo pač prosim, da ga pač opozorite, da sem govorila Vladi in ne Uradu za narodnosti in seveda sem sama popravila svoj priimek.

Hvala lepa.