Lepo pozdravljeni!

Pozdravljam vse članice in člane odbora in vse vabljene in vse prisotne!

Začenjam 26. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Imamo nekaj nadomestnih članov: poslanec Lenart Žavbi nadomešča poslanko Tamaro Vonto, poslanec mag. Dejan Kaloh nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Damijan Zrim nadomešča poslanca Jonasa Žnidaršiča in poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko mag. Tamaro Kozlovič.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - USTAVITEV NEZAKONITIH MIGRACIJ IN UKREPI ZA UČINKOVITO ZAŠČITO MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE.

Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje. Z dne 12. 9. 2023 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Ob tem dodajam, da predlog Poslanske skupine SDS za izvedbo seje zunaj sedeža Državnega zbora ni dobil ustrezne podpore določene s Poslovnikom Državnega zbora. Za je namreč glasovalo 6 članov in članic, proti osem članov in članic odbora.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavnica vlagatelja zahteve; poslanka Anja Bah Žibert, predsednik Vlade, minister za notranje zadeve, minister za obrambo, župan Občine Brežice, naknadno so bili vabljeni še policija, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja PIC, Slovenska filantropija, UNHCR Slovenije, župan občine Logatec, gospod Berto Menart, Andrej Rupnik in Tomaž Trček.

Za uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje odbora dajem besedo predstavnici vlagatelja, gospe Anji Bah Žibert.

Pred tem pa mi dovolite, da samo še enkrat spomnim, da se bomo danes pogovarjali o precej perečem družbenem vprašanju, ki zadeva vse nas in da tudi za to, da sejo izpeljemo kar na najbolj gladko kar se da in predvsem, da kot Državni zbor postavimo tudi neke vzor vsem prebivalcem Slovenije, kako se o tej temi lahko razpravlja. Pozivam se na spoštljivo razpravo brez žalitev eden drugega in tudi brez sovražnega govora.

Izvolite, poslanka Bah Žibert.

Hvala lepa, predsedujoča za besedo.

Najprej se vam zahvaljujem za uvodne besede.

Tudi sama upam, da bo ta današnja razprava ne glede na to o kom bomo govorili, o kakšnem obsegu problema bomo govorili, da smo pri tem strpni. Žal smo že pri prejšnji seji slišali psovke na naš račun, ampak menim, da je pravilno, da smo se odločili za sklic te seje. Nenazadnje nas k temu kličejo prebivalke in prebivalci ob meji, ampak o tem mogoče nekoliko več.

Zdaj moram pač povedati, da mi je žal, da je Svoboda in pa Levica brez SD, da sta glasovali proti temu, da bi seja potekala na terenu. Naš namen je bil, da bi se članice in člani tudi sami prepričali lahko na terenu ob južni meji, se pravi v občini Brežice, in sicer v Rigoncah pa tudi v Ločah. Moram povedati, da smo naredili v preteklosti tudi kar bom rekla, ne napake, ampak smo nevede, nehote spustili tudi druge prebivalce. No, ampak oglasili so se zdaj v teh dneh tudi domačini iz Loč in prav tako so skupaj nekako veseli, da ta seja bo, jo pozdravljajo in menijo, da je tudi prava. Jaz sem za to, ker pač ta seja zdaj pač ni na terenu prišla do nekaterih slikovnih gradiv in pa podatkov, ki menim, da bodo pomoč tudi pri nadaljnji razpravi, kajti tisti, ki pač niso bili še na tem področju, mogoče niti ne vedo s kakšnimi problemi neposredno se ti prebivalci soočajo. Hkrati pa sem vključila tudi že občine, kamor pač ti migranti potem so nastanjeni, konkretno občino Logatec, kajti ljudje so se obrnili name in pač sporočajo, da so pač razmere zaradi prepolnega centra res težavne in prosijo za odziv in ukrepanje države.

Zdaj mogoče uvodoma nekaj številk. Tukaj je podatek o številu ilegalnih migrantov, ki jih je seveda policija evidentirala na območju Republike Slovenije pri svojem delu. To še enkrat govori o številkah, ki so evidentirane, se pravi, te številke so zagotovo še večje. Zdaj, zakaj je ta seja toliko bolj potrebna? Iz grafov je razvidno, podatki za leto 2021, leto 2022 in samo do konca avgusta leta 23. Se pravi, če smo na koncu leta 2021 govorili o 10 tisoč in še nekaj ilegalnih migrantov, potem je bilo konec leta 2022 teh 32 tisoč, no sedaj pa je številka samo do konca avgusta nekje 36 tisoč in nekaj. Se pravi, številka je bistveno večja. In dejstvo je, da pač bo potrebno dodatno sprejeti določene ukrepe, kajti gre res v velike razsežnosti in to vse skupaj dokazuje, da ima ne samo tujina o kateri je veliko govora, ampak tudi Slovenija velik varnostni problem.

Zdaj, zakaj kažem številke 2022? Zato, spoštovani in so pač samo v enem delu, ker so se potem nadaljevale in boste videli v naslednjih grafih, gre za občutek, da boste videli nekje maja, junija je prišlo do spremembe oblasti in tako je koalicija napovedala odstranitev varovalnih ograj in takrat so se številke začele bistveno dvigovati, iz maja, ko je bilo pri teh ilegalnih migrantov približno tisoč 200, jih je že avgusta naraslo na 3 tisoč. Te številke pa seveda se potem samo še krepijo. To je primerjava med letom 2022 do 2023, med 2023, seveda samo do avgusta, kajti samo na ta način je primerjava mogoča. Septembrskih številk v celoti nimamo, lahko pa povem, da so izjemno velike in da so na primer samo v enem vikendu v septembru je bila številka večja od 2 tisoč, toliko da veste, kakšne bodo približno te številke za mesec september. Ampak tukaj lahko vidite primerjavo med letom 2022, 2023 in zagotovo je današnji dan tisti zadnji trenutek, ko se moramo o teh zadevah resneje pogovarjati in sprejeti tudi določene ukrepe za zaščito državljank in državljanov in nenazadnje tudi njihovega premoženja.

Zdaj glavnina teh ilegalnih prehodov meje je trenutno na južni meji gre za območje policijske uprave Novo mesto in seveda največji migrantski pritisk je ta trenutek v Občini Brežice. Zato se tudi zahvaljujem, da se je seji, kljub temu, da niso vedeli, kdaj seja bo in da so morali župani čakati, odzval vabilu tudi župan Občine Brežice, g. Ivan Molan, ki bo zagotovo lahko v nadaljevanju povedal tudi kaj konkretnejšega, ampak dejstvo je, da vidite, da dejansko glavnina, to je okrog 80 % teh ilegalnih migrantov in to so te številke, prehaja čez območja Rigoncev in pa Loč; glejte, to je območje, kjer živi okoli 180 ljudi, 180 ljudi, mimo njihovih domov pa je samo v tem delu septembra, se pravi te številke niso zadnje, prečkalo ilegalno mejo več kot 6 tisoč 200 ilegalnih prebežnikov.

Zdaj, treba je povedati, da v preteklosti je bilo tudi znano, da so bili med temi ilegalnimi migranti tudi kakšne družine, otroci, danes gre to izključno za moške stare od, ne vem, 17 do 25 let. Se pravi družin ni več in nelagodje občanov naših oz. državljanov, je še toliko večje. Tukaj je še primerjava, da vidite za podatke, da boste imeli občutek za celo Slovenijo in pa potem to južno mejo. In tukaj res lahko vidite, kakšen pritisk je na to območje in da dejansko ljudje ne opozarjajo zato, ker bi želeli govoriti o neki temi, ki je drugorazredna, nepomembna, ampak dejansko se pač ne počutijo varno, ne počutijo se več tako, kot so se v preteklosti in njihovo življenje se je drastično spremenilo. In zato je pač dolžnost naše države, da ukrepamo na ta način, da v prvi vrsti seveda tem državljanom zagotovimo nazaj varnost, ki so jo imeli prej.

Zdaj, kako to izgleda? To so polja, kjer pač naj bi bili na njih tudi domačini. Lahko vam povem, da včasih so se na ta polja, to radi povedo, odpravili peš ali pa s kolesi, danes si več ne upajo, sploh starejši, uporabljajo avtomobile in neradi sami sploh odhajajo. Tako pač pride skupina migrantov pač čez polje prosto in tukaj seveda ob meji, kjer živijo, tukaj še ni nobenih policijskih patrulj, to morate vedeti, na meji, na sami meji ni policijskih patrulj. Policijske patrulje so potem znotraj vasi, znotraj vasi in že pač kakšen kilometer znotraj naše meje. In ti ljudje seveda gredo potem prosto, dokler pač policijske patrulje ne pridejo do njih. Tako izgleda stanje ponoči.

Zakaj pač to kažem? Zato ker, veste, ponoči rečejo, ima pa res človek še posebej rad mir. Za te ljudi to ne velja več. Veliko teh dogodkov pač, ko pride skupina ilegalnih migrantov, se je dogajalo ponoči, zdaj seveda je tudi podnevi, ni več praktično nobene razlike, ampak moteče je tudi zato, ker gredo ob železniški progi in potem vlaki ponoči trobijo in je to pač zelo neprijetno. Tako na primer potem, ko pač ukrepa policija, ko so že znotraj vasi, tukaj vidite lahko ograjo in domačini, ki so pač neposredno živijo zraven. Desna slika pa je krajanov, ki so v bistvu praznovali svoj rojstni dan ob devetih zvečer in potem tako pridejo mimo migranti in verjemite, da je pač neprijetno. To tako pač izgleda po vasi, se pravi, neposredno med njimi in otroci se več ne igrajo zunaj, vrtec je zaklenjen, saj veseli so, da je zaklenjen, ampak dejansko se ne počutijo varne. Na sprehode v okolico več ne hodijo. Tako je potem, ko jih pač evidentira policija in potem seveda policija na nek način poskrbi za to, da ko jih evidentira, da jih potem odpeljejo naprej v centre. Se pravi, tukaj ne gre pač za nič drugega skoraj kot samo, potem za prevoze naprej. Tole je mejni prehod. To soboto v bližini ni bilo nobene patrulje policijske. Tukaj je čisto prosto. Sicer velikokrat ne gredo skozi to območje, ampak vseeno ne daje ravno pozitivnega občutka. Desna slika pa prikazuje del ograje, se pravi panelna ograja, tukaj naprej je potem še nekako žičnata ograja, problem pa je potem kasneje, ko ograje praktično ni več, se pravi v enem delu je še ograja, potem pa te ograje preprosto ni več. Tukaj je ta panelna ograja in ta ograja ima vrata in ta vrata so odklenjena, ta vrata so odklenjene. Tako da v bistvu ograja temu, kar je namenjena, niti pač ne dosega svojega namena. Zakaj domačini tako zelo poudarjajo ograjo in ne samo, da prosijo, da se jo pač obdrži, ampak, da se je tudi dodatno postavi? Menijo in pač vidijo, da bi pač policisti na ta način, ko se potem naredi neka smer ilegalnih migrantov lažje nekako jih že prej zaustavili in vasi s tem ne bi bile obremenjene, se pravi prej bi prišlo do ukrepanja policije, tako pa, ker so pač te ograje, te ograje ni, oziroma so odklenili se potem vse to, tako kot je bilo prej videno, gre po poljih, ljudje hodijo po poljih mimo hiš, puščajo za sabo razne predmete in pač ljudje res, verjemite mi, povedo, da pač ne gre tukaj za občutek varnosti, tako kot je rekel minister, ampak oni se ne počutijo varno in pač nekomu reči, da ima občutek varnosti, je to pač neresno oziroma neodgovorno, ker se pač ne počutijo varne. Tukaj vidite le po teh poteh prihajajo migranti in tukaj ni nobene pač patrulje, ki bi lahko potem tukaj že morda višje ustavila migrante. Tako, da je mera polna, se vaščani seveda so se srečali na nekaj sestankih, kjer so pač seveda se pogovarjali o tem, da bi želeli ukrepanje države, večjo zaščito in na vratih vidite, tako so prišli migranti na ta sestanek vaščanov. Se pravi, tudi noter v poslopje in se pravi, oni govorijo o varnostnem problemu, migranti brez problema pridejo na nek pač dogodek vaščanov. Na to pa je primer Logatca. To je samo eden od primerov, ko so pač ljudje hoteli povedati, da ni problem samo v Rigoncah, da ni problem samo Loče, da ni problem samo ob meji, ampak da se pač ta problem širi tako v Ljubljano na Viču, kjer je povečano kriminaliteta za 60 % v tem letu, gre pač za velik porast in vesela sem, da je tudi z nami župan Logatca, ki bo zagotovo lahko povedal kakšno je stanje v migrantskem centru in da dejansko potem migranti nenadzorovano pač postopajo po občinah. Zdaj, zakaj ta slika? Tukaj bi rada spomnila ministra na leto 2019. Leta 2019 smo beležili, spoštovani, 16 tisoč migrantov skozi celotno leto. Se pravi, 16 tisoč ilegalnih prehodov meje je bilo. In takrat je seveda minister povedal naslednje: Dogovorili smo se tudi s policijo in vojsko, tako da imajo občine, ki imajo v tem trenutku povečan obseg migracij, več policijske sile. In prav je imel. In prav je imel. In to je navedel pri številki 16099. Dejstvo je, da je seveda, ker vedno znova govorijo o tem, da je Slovenska demokratska stranka tista, ki je nekako začela s temi varovalnimi ograjami, to ni res. Prve varovalne ograje so se postavile v času Vlade dr. Mira Cerarja, potem pa so se tudi 2019 postavljale drugačne panelne, tako da, in seveda mislim, da je pač to pravilni ukrep, ker na nek način verjetno veste zakaj imajo ljudje ograje okoli svojih hiš. Takrat je minister tudi obljubil, da bodo nekako zagotovili dodatne začasne tehnične ovire, kot je panelna ograja in bilo je tako. In dejstvo je, da so bile tudi patrulje, ki so takrat bile nekako, bom rekla, skupne s policijo in vojsko, tudi učinkovite in ljudje so se mnogo bolje počutili kot danes, ko pravzaprav patrulj ni. Minister, še enkrat, prej sem pač povedala podatek, samo v občini Kočevje, kjer ni trenutno, bom rekla, velikega pritiska ilegalnih migrantov, so pa kriminalne združbe, ki prihajajo in to ljudje opozarjajo, je samo ena policijska patrulja, se pravi, od meje do Kočevja, celotnega Kočevja. In verjemite mi, policisti lahko delajo še tako dobro, še tako profesionalno, tega pač ne morejo urediti in nadzirati sami. Ljudem ob meji svetujemo, da zaklepajo vrata. To je bilo takrat rečeno in danes ne samo, da zaklepajo vrata, danes se zaklepajo za vrati. To je velika razlika, ker pač ne upajo več ven. To so pa podatki letošnjega leta, od 1. 1. do 31. 8. je bilo zabeleženih 36 tisoč 137 ilegalnih prehodov meje. Kot rečeno bodo številke krepko, krepko čez 40 tisoč, ko bomo dobili še številke za mesec september, kajti samo en vikend jih je bilo več kot 2 tisoč. Jaz imam tukaj podatke, lahko pač na oko povem, da od, 2. 8. se pravi tukaj je že osmi mesec pa samo do, 12. 9. je bilo približno, ne vem, 10, skoraj 10 tisoč migrantov. Se pravi, res gredo številke daleč v višino in pač ukrepi so potrebni. Ampak kaj pravite danes, minister? Daleč od tega, da je Slovenija Lampedusa in nenazadnje še nekaj časa ne bo. Še nekaj časa ne bo minister. Mislim, da so to besede, ki nas vse skupaj morajo skrbeti. Slovenija nikoli ne sme biti Lampedusa in dejstvo je, da je pač potrebno ukrepati zdaj in čim prej, ko seveda še lahko in verjamem, da se da z drugačno organizacijo, s sodelovanjem številčnejših, bom rekla, prisotnosti policije pa tudi druge možnosti, ki so zadeve nekako lažje nadzirati in omogočiti državljanom, da se bodo počutili varneje. Ograja na meji bo v celoti podrta, ker je to zaveza koalicije. Jaz mislim, da nobena koalicija ni nad državo in nobena, nobena koalicija ni nad Ustavo Republike Slovenije. In dejstvo je, da je pač država dolžna zagotoviti varnost državljankam in državljanom, tako ali na drug način. Se pravi, da se pač poslužuje vseh ukrepih, ki so za to potrebni, da bodo ti ljudje dejansko varni. Dejstvo je, da pač vas ti ljudje prosijo, da se ograja ne samo pusti, ampak da se tudi dodatno postavi. Zdaj, mnogi rečejo, da gre za nestrpnost, da ljudje pač govorijo tako, da so si sami ogledali, a veste, neke izjave so bile ene poslanske skupine na terenu, da je stanje pod kontrolo in tako naprej. Glejte, ljudje so se še enkrat odzvali s podpisi, tokrat je teh podpisov minister več kot takrat, kot so jih dobili, pridružila se jim je še ena občina, rekli so, če bi bila ta seja samo dva dni kasneje bi se pridružilo še devet krajevnih, bi rekla, naselij, kajti pač zadeve se širijo. In če ste leta 2019 prosili državljanke in državljane tudi ob tej, ob tej meji, da naj dajo svoja zemljišča za to, da se postavijo panelne ograje in ste se jim nekako vsi skupaj zahvaljevali za to, ker so pustili, da se na njihovih zemljiščih postavi ograja, jih danes te iste državljane in prebivalce grajate, zato ker želijo, da ograja ostane oziroma da se postavi dodatna ograja, da bodo zaščiteni in mislim, da to ni prava pot in da to ni stvar odgovorne politike. Zakaj toliko iz moje strani, samo da sem pač mogoče pač prikazala tistim, ki razmer ne poznajo. Bi pa še enkrat povedala naslednje, ker veliko je že pri prejšnji seji je bilo rečeno o nestrpnosti in o varnosti. Predstavnik policije je rekel, saj bistvenih nekih incidentov in nekih hujših kaznivih dejanj in tega ni. Odgovarjajo vam domačini z naslednjim stavkom. Do sedaj se ni zgodilo nič kaj hujšega, ampak veste zakaj? Zato, ker prebivalci naredimo vse, da se ne izpostavljamo nevarnosti. Se pravi, prebivalci so se dobesedno umaknili v svoje domove, niso zunaj in pač, seveda, poskušajo na vsak način poskrbeti, da ne pride do kakšnih večjih incidentov. Medtem kot veste, da v Ljubljani, pa tudi v Logatcu je stanje že bistveno bolj drugače, da je tega več in da bo pač potrebno nekaj narediti. Prav tako opozarjajo pač domačini, da je v članku, ki ga je objavilo e-Posavje, omenjeno, da domačine nič ne moti, da je vse pod kontrolo in da nadzorujejo situacijo, da temu ni tako. Dokaz, da situacija ni pod nadzorom so podpisi na dopisu, ki ste ga prejeli danes. In res je, glejte, jaz imam tukaj s sabo te podpise, 154 jih je in podpisniki so samo po en, samo po eden iz hiše, spoštovani. Se pravi, ne gre za podpise celotne družine, ampak pod enega predstavnika iz vsake hiše praktično so podpisi od povsod. Jaz ne želim nikogar izpostavljati, ampak pri tem ogledu naj bi bil zraven tudi eden od svetnikov, svetnikov občine Brežice. In tudi tukaj so se odzvali z izjavo da je nekorektno da jih ni nihče vprašal in da sedaj tudi iz te vasi to je Mihovica, Mihalovec pardon so pač tudi niso podpisali ljudje ampak so klicali, da bi želeli tudi oddati podpise in da samo opozarjajo, da so v preteklem dnevu oziroma noči čez noč je bilo evidentiranih oz. pridržanih 128 pribežnikov tudi iz te vasi. Tako da stanje je res zaskrbljujoče. Zdaj, seveda je problem širši. Mi se zavedamo, da je tukaj pač stanje zahtevnejše, vendar pa mislim, da mora Slovenija odigrati veliko bolj proaktivno politiko tudi v odnosu do sosednje Hrvaške. Pač schengenska meja se očitno ne varuje tako zadosti kot bi se morala oziroma je pač potrebno poskrbeti še za dodatne ukrepe in svoje državljanke in državljane tudi zaščititi. Nenazadnje vemo kako ravna Avstrija. Nenazadnje vam lahko pač povem, da sem bila seznanjena tudi z eno od tiskovnih konferenc, ki je potekala na Bavarskem. Opozarjajo, da tega več ne zmorejo, da bo letos okoli pol milijona ljudi zahtevalo pač azil in da zahtevajo vrnitve ilegalnih migrantov. In zato seveda, da ne boste rekli, da je pač Slovenska demokratska stranka spet tista, ki edina na to opozarja, pač strokovnjaki s področja varnosti, dva sta se odzvala, sta povedala, da pač, če se bo to dovoljevalo, se pravi, ilegalni prehodi mej, da pomeni to sesutje sistema sesutje varnosti, da pač na tak način temu ne moremo, ne more sistem delovati tako, kot moramo vsi ostali upoštevati pravila, jih morajo tudi drugi in seveda, da je zadeva res problematična to lahko potem še kaj več povem. V sami razpravi so vas opozorili tudi policisti sami, minister. Dejstvo je, da zahtevajo nekatere ukrepe, da bodo lažje opravljali svoje delo. Jaz tudi ob tem trenutku povem še enkrat, da so prebivalci Rigonce in tudi Loč, se zahvaljujejo vsem delu, ki ga opravlja policija oziroma policisti, ampak pravijo, da oni želijo, da se to premakne na mejo, ne pa po tem, ko so že po vseh vaseh, ko gredo že mimo in ko dejansko pač je tako kot je. In da boste vedeli v kakšni razsežnosti je govora. Tukaj imam raziskavo Valicona, ki je bila opravljena v času od junija do septembra, se pravi v času, ko v Državnem zboru še nismo veliko govorili o tej temi. Predstavnik Valicona je tudi jasno povedal, da ne gre za noben odraz nestrpnosti, ampak je bilo vprašanje ali migranti, ki prihajajo v Evropo ne predstavljajo nevarnosti, ampak priložnosti. In odgovori so bili 63 % celotne Slovenije. Se pravi, tudi tisti deli, kjer ne nimajo tega problema, so odgovorili, da predstavljajo nevarnost. Zgolj 15 % jih je menilo, da te nevarnosti ni. Lahko pa vam povem, da so tukaj krepko čez 50 % zajeti volivci različnih političnih strank, tudi tiste, se pravi, bom rekla kar Svobode, ki danes govorijo, da SDS straši. Mi ne strašimo, mi želimo samo odgovornost. Terjamo odgovornost za naše sodržavljane. Tudi vaše sodržavljane, kot rečeno, ne počutijo se varno in želijo pač, da so slišani. Zdaj, slišani so bili prvič, ko jih je pač po tistem dopisu, ki so ga prvič poslali na ministrstvo in jih je potem čez nekaj dni obiskal minister, ampak nobenih zagotovil posebnih ni bilo, da bo drugače. Posebnih ni nič drugače. Še vedno pač so številčni pribežniki in za njih se življenje ni nič spremenilo. Še vedno pač poteka tako kot je, se pravi znotraj, ne ob meji in oni pač želijo, da se te zadeve prestavijo tako kot bi bilo normalno, se pravi, na samo mejo. Me pa zanima samo še ena zadeva. Minister, ob tem, ko se soočamo s tem ilegalnim pritiskom, ki skrbi, upravičeno skrbi vse nas. Ali je res, da je ekipa uradnikov Ministrstva za notranje zadeve, Urada za oskrbo in integracijo migrantov in pa pripadniki policije nekako na neki, bom rekla, misiji v Turčiji, kjer se dogovarjate še za 50 novih migrantov, ki naj bi prišli v Slovenijo? To naj bi Vlada sprejela 1. 12. 2022, ko smo se v Sloveniji že soočali z večanjem, se pravi, ilegalnih migrantov in dodatnih pritiskov na meji, naj bi pa šlo za državljane Sirije in Afganistana, ki se naj bi jim kar pač podelil status beguncev. To nas pač močno zanima. Kajti, dejstvo je, da ob vsem tem, kar doživlja Slovenija, menimo, da pač kaj takega res trenutno od Slovenije ne bi smeli pričakovati ali zahtevati ali celo tako, da pač Slovenija na to kar prepusti. Se pravi prosimo pač, da bi se sprejela dva sklepa; prvi sklep je, da se zagotovi pač večja varnost in se sprejmejo ukrepi in izvajajo ukrepi za zajezitev ilegalnih migracij. In kot drug sklep, ki smo ga sedaj tudi nekako dodelali na podlagi zahtev oziroma prošenj prebivalcev iz obmejnih območij, kjer je trenutno pritisk največji, da ne samo, da se pustijo panelne ograje, ampak da se dodatno postavijo ob meji tam kjer jih trenutno ni. Kajti menijo in v sodelovanju s policijo vedo, da če bo pač nekako narejena pač enotna točka, da bo seveda potem tudi v Rigoncah, Ločah in potem v vseh ostalih vaseh stanje drugačno in da se bodo lahko lažje vrnili k prejšnjemu življenju. Je pa tako, danes je res pritisk na Rigoncah, meja se podira povsod, nihče ne more obljubiti, da jutri ne bo tako na meji v Osilnici, kjer pač ni ali pa v Beli krajini je pa res, no, ampak to smo prej povedali, da se pa tam soočajo tudi z drugo obliko kriminala, ki zagotovo predstavlja tudi pomemben izziv za slovensko policijo.

Toliko iz moje strani zaenkrat.

Hvala.

Preden besedo dam naprej ministru za notranje zadeve po tej izvedeni prezentaciji predstavnice vlagatelja zahteve, naprošam vse navzoče, da v času seje vendarle upoštevamo in spoštujemo zakone, spoštujemo Zakon o varstvu osebnih podatkov in če boste v času seje želeli podati kakšne varovalne podatke, me o tem prosim predhodno opozorite, da bomo lahko članice in člani odbora glasovali ali sejo v ta namen zapremo za javnost.

Zdaj pa dajem besedo ministru za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana župana Občine Brežice in župan Občine Logatec, spoštovani ostali gostje!

Najprej dovolite, da predstavim tudi svojo ekipo Ministrstva za notranje zadeve, ki je danes tukaj z mano na tej seji. In sicer, najprej moram opravičiti generalnega direktorja policije, mag. Senada Jusića, ki je v Bruslju na srečanju direktorjev policije Evropske unije, zato je danes z mano namestnik generalnega direktorja policije mag. Robert Ferenc, z mano je tudi generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Gregor Hudrič in pa vodja sektorja za postopke mednarodne zaščite v direktoratu za migracije Ministrstva za notranje zadeve, ga. Milena Pleško.

Najprej spoštovani poslanci in poslanke Slovenija je varna država in slovenska policija obvladuje varnost na področju celotne Republike Slovenije tudi na področju Rigonc in seveda slovenska policija opravlja povečan migracijski tok, ki v tem trenutku poteka skozi Republiko Slovenijo. Zadnji podatki od danes je, da so v obdobju 1. 1. 2023 do danes na vseh notranjih mejah, torej na vseh, ne samo z Republiko Hrvaško, tudi z Madžarsko, Avstrijo in Italijo, je bilo evidentiranih skupaj 43 tisoč 458 oseb, katere je policija na meji prijela, kajti tujci so ilegalno vstopali v Republiko Slovenijo. Od teh je 96 % iz Republike Hrvaške, 2 % iz Italije, 2 % iz Madžarske in nekaj mali procent, zelo majhna številka iz Republike Avstrije. Zakaj to govorim o številkah? Kajti, številke slovenska policija, ena redkih policij v Evropski uniji objavlja vsak mesec, za to so tudi grafi, katere ste nam predstavili, so podatek policije, katerega nihče ne skriva, je preverljiv, objavljen na spletnih straneh policije vsak mesec in zato tudi transparentno lahko govorimo o številkah. V obdobju od 1. 1. 2023. Do danes je na meji, na notranji meji z Republiko Hrvaško bilo prijetih 41 tisoč 691 tujcev, ki so nedovoljeno vstopili v Republiko Slovenijo. To pomeni, da so najpogosteje vstopali državljani Afganistana, Maroka, Pakistana, Bangladeša in Ruske federacije, vsi ostali nekoliko manj.

Moram še povedati, da je policija obravnavala v tem času največ ilegalnih prehodov državne meje na območju Policijske uprave Novo mesto 77,4 % in na Policijski upravi Koper - to sta dve vstopne točke in pa seveda največja vstopna točka je še vedno ta del od Rigonc do preko Dobove in pa seveda Obrežja. Tukaj vstopa največ ilegalnih vstopov oziroma ilegalnih vstopov v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške. Seveda od vseh tistih fotografij, ki ste mi jih kazala - hvala lepa za mojo fotografijo in pa seveda za izjave - moram vseeno povedati, da se je čas spremenil, da je od novega leta letos Republika Hrvaška vstopila v schengensko območje in prevzela odgovornost varovanja schengenske meje, torej se je schengenski prostor razširil v Republiko Hrvaško. S tem je postala meja, ki smo jo še do novega leta varovali kot zunanjo schengensko mejo, se je umaknila na teritorij Republike Hrvaške, kjer Republika Hrvaška varuje mejo tako z Republiko Srbijo kot seveda z Bosno in Hercegovino in to je njihova obveznost. Zato smo seveda v tem času ukinili mejne prehode, zato so mejni prehodi prazni, tam ni nobene policije več. Kajti mejna kontrola tako na hrvaški strani kot na naši strani ne deluje več, gre se Schengen je zaupanje, zaupanje Evropske unije do države katera prevzame schengenske obveznosti in seveda v skladu schengenskim zakonikom tudi deluje. Seveda vstopajo v državo tujci preko nekdanjih mejnih prehodov, največkrat po cesti, za razliko od prej, ko so hodili po gozdovih preko rek, nenazadnje vsi poznamo te posnetke in pa seveda tudi v živo se spomnimo kako je bilo, ko so prestopali mejno reko Sotlo, kako so prestopali mejno reko Kolpo, kako so hodili po gozdovih Gorjancev, nenazadnje tudi v primorskem delu in obalnem delu. Tako da tega praktično danes skoraj skorajda ni več. Tujci se vozijo s transportom, tako po cesti, v kombijih, na avtobusih, na železnici, v vlakih, tudi s taksiji. In tukaj policija deluje ne samo v Rigoncih in pa seveda v tem delu, ampak deluje z izravnalnimi ukrepi po celotnem ozemlju Slovenije, torej na avtocestnem križu, na železnici in pa praktično na vseh policijskih upravah, kajti vse policijske uprave imajo tudi policijsko postajo za izvajanje izravnalnih ukrepov in tako da je teritorij kontroliran po celotni državi.

Seveda je velik problem tihotapljenje vseh teh ljudi, ki prehajajo državno mejo. V tem trenutku je Slovenija na področju Rigonc in seveda slovenska policija opravlja povečan migracijski tok, ki v tem trenutku poteka skozi Republiko Slovenijo. Zadnji podatki od danes je, da so v obdobju 1. 1. 2023 do danes na vseh notranjih mejah, torej na vseh, ne samo z Republiko Hrvaško, tudi z Madžarsko, Avstrijo in Italijo, je bilo evidentiranih skupaj 43 tisoč 458 oseb, katere je policija na meji prijela, kajti tujci so ilegalno vstopali v Republiko Slovenijo. Od teh je 96 % iz Republike Hrvaške, 2 % iz Italije, 2 % iz Madžarske in nekaj mali procent, zelo majhna številka iz Republike Avstrije. Zakaj to govorim o številkah? Kajti, številke slovenska policija, ena redkih policij v Evropski uniji objavlja vsak mesec, za to so tudi grafi, katere ste nam predstavili, so podatek policije, katerega nihče ne skriva, je preverljiv, objavljen na spletnih straneh policije vsak mesec in zato tudi transparentno lahko govorimo o številkah. V obdobju od 1. 1. 2023. Do danes je na meji, na notranji meji z Republiko Hrvaško bilo prijetih 41 tisoč 691 tujcev, ki so nedovoljeno vstopili v Republiko Slovenijo. To pomeni, da so najpogosteje vstopali državljani Afganistana, Maroka, Pakistana, Bangladeša in Ruske federacije, vsi ostali nekoliko manj. Moram še povedati, da je policija obravnavala v tem času največ ilegalnih prehodov državne meje na območju Policijske uprave Novo mesto 77,4 % in na Policijski upravi Koper - to sta dve vstopne točke in pa seveda največja vstopna točka je še vedno ta del od Rigonc do preko Dobove in pa seveda Obrežja. Tukaj vstopa največ ilegalnih vstopov oziroma ilegalnih vstopov v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške. Seveda od vseh tistih fotografij, ki ste mi jih kazala - hvala lepa za mojo fotografijo in pa seveda za izjave - moram vseeno povedati, da se je čas spremenil, da je od novega leta letos Republika Hrvaška vstopila v schengensko območje in prevzela odgovornost varovanja schengenske meje, torej se je schengenski prostor razširil v Republiko Hrvaško. S tem je postala meja, ki smo jo še do novega leta varovali kot zunanjo schengensko mejo, se je umaknila na teritorij Republike Hrvaške, kjer Republika Hrvaška varuje mejo tako z Republiko Srbijo kot seveda z Bosno in Hercegovino in to je njihova obveznost. Zato smo seveda v tem času ukinili mejne prehode, zato so mejni prehodi prazni, tam ni nobene policije več. Kajti mejna kontrola tako na hrvaški strani kot na naši strani ne deluje več, gre se Schengen je zaupanje, zaupanje Evropske unije do države katera prevzame schengenske obveznosti in seveda v skladu schengenskim zakonikom tudi deluje. Seveda vstopajo v državo tujci preko nekdanjih mejnih prehodov, največkrat po cesti, za razliko od prej, ko so hodili po gozdovih preko rek, nenazadnje vsi poznamo te posnetke in pa seveda tudi v živo se spomnimo kako je bilo, ko so prestopali mejno reko Sotlo, kako so prestopali mejno reko Kolpo, kako so hodili po gozdovih Gorjancev, nenazadnje tudi v primorskem delu in obalnem delu. Tako da tega praktično danes skoraj skorajda ni več. Tujci se vozijo s transportom, tako po cesti, v kombijih, na avtobusih, na železnici, v vlakih, tudi s taksiji. In tukaj policija deluje ne samo v Rigoncih in pa seveda v tem delu, ampak deluje z izravnalnimi ukrepi po celotnem ozemlju Slovenije, torej na avtocestnem križu, na železnici in pa praktično na vseh policijskih upravah, kajti vse policijske uprave imajo tudi policijsko postajo za izvajanje izravnalnih ukrepov in tako da je teritorij kontroliran po celotni državi. Seveda je velik problem tihotapljenje vseh teh ljudi, ki prehajajo državno mejo. V tem trenutku je Slovenija prejela več kot 270 tihotapcev, od tega je bilo 267 tujcev, skupaj je bilo 275 prejetih tihotapcev z 267 tujcev in samo osem slovenskih državljanov, ki pravzaprav te ljudi prevažajo preko državnih meja in tukaj je pravzaprav en velik problem, ki ga policije naslavljajo na celotni zahodni balkanski poti.

Problem ilegalnih migracij je pravzaprav že nekaj časa. Vemo, da v mojem prvem mandatu leta 2018, smo se soočali z nekje nekaj več kot 9 tisoč ilegalnimi prehodi, govorimo o prejetih tujcih, ki jih je policija prejela, tudi ustrezno evidentirala. V naslednjem letu 2019 je bilo 16 tisoč, skoraj 17 tisoč ilegalnih prehodov. Seveda, še vedno smo takrat varovali schengensko mejo in potem se je zgodil covid, leta 2020 in 2021 sta bili dve covidni leti, ko so bile praktično meje zaprte. Tudi sam sem zaprl mejo z Republiko Italijo v covid obdobju, tik preden sva se zamenjala s takratnim notranjim ministrom, ki je seveda od mene prevzel te ukrepe naprej in seveda tudi vodil. V tistem času praktično prehodov meje ni bilo. Ne samo normalnih, tranzitnih, kaj šele ilegalnih, kajti covid je ustavil praktično življenje, prehode in takrat lahko govorimo o nižjih številkah. Je pa res, da po covidnem obdobju v letu 2022, je seveda migracija naraščala ilegalna in seveda gibanje se je spet začelo, ilegalno po zahodno balkanski poti, zato smo že v lanskem letu beležili višje številke, takrat jih je bilo mislim, da okrog 32 tisoč, letos so številke bistveno višje. Te številke so pravzaprav na nek način predmet težav v izvornih državah. Vemo, da v Afganistanu po padcu vlade in pa seveda umiku mednarodnih sil, ljudje bežijo za boljše življenje. Tudi v Maroku se to dogaja, nenazadnje sedaj je tam še potres. Pakistan tudi država, ki ima težave s samim življenjem, Bangladeš in pa seveda Ruska federacija, kjer bežijo praktično ljudje, ki ne želijo iti v vojsko in se boriti proti Ukrajini, zato je pravzaprav vse to, vsi ti državljani so v gibanju in tukaj policija še vedno učinkovito deluje.

V vsem tem času, ko sem pravzaprav prevzel Ministrstvo za notranje zadeve v februarju sem takoj navezal stik in pa seveda se tudi zavedal problema, kajti kazalci so že v spomladanskem času kazali, da bomo imeli bistveno višje številke kar se tiče ilegalnih migracij. Trend se je dvigoval. Trend se ni dvigoval samo na zahodno balkanski poti, ampak se je dvigoval tudi v Italiji, delno tudi v Franciji, kjer so ilegalne migracije prestopale morje iz severnoafriških držav, ki so ne nazadnje po arabski pomladi na nek način destabilizirane in praktično je to tudi vir zaslužka kriminalnih združb v severnoafriških državah in pa seveda v podsaharski Afriki, da te ljudi vse na nek način spodbujajo, da seveda se proti plačilu odpravljajo na pot preko Sredozemskega morja v Italijo, seveda in pa po drugem delu poti, po zahodno balkanski poti preko Bližnjega vzhoda, Turčije in pa seveda potem Grčije, bodisi preko Bolgarije v Srbijo ali pa preko Severne Makedonije in pa naprej v Srbijo, potem pa preko Bosne in Hercegovine ali Srbije na Hrvaško, potem v Slovenijo ali Madžarsko, pa potem v ciljne države Evropske unije. Da, to se nam dogaja tukaj. Kdorkoli bi sedel od ministrov, verjamem da številke ne bi bile bistveno nižje, lahko celo višje, o tem pravzaprav nikoli ne moreš vedeti, kajti veliko je faktorjev v izvornih državah, ki praktično generirajo migracije, nenazadnje pa tudi ciljne države govorijo o pomanjkanju delovne sile, vabijo tujce v državo. Vemo, da ena od držav Evropske unije pravzaprav poziva, da rabi 2 milijona delavcev in seveda vse to je tisti faktor, ki praktično da tudi ilegalno migracijo v gibanje. Zato smo se takoj na začetku mojega mandata tudi na neki način dogovorili, kako seveda po zaključku varovanja Schengenske meje, varovanja zunanje Schengenske meje v Sloveniji pristopimo k tej problematiki. Nenazadnje smo reformirali nadzornike državne meje in jih integrirali v policijo, policijske enote, seveda sedaj sledi še proces do šolanja, zato da bodo pravzaprav imeli enako izobrazbo kot jo imajo policisti, kajti en velik del policije, ki se je prej ukvarjal z nadzorom državne meje, je sedaj prevzel redne policijske naloge in seveda na ta način smo tudi okrepili oz. so v policiji okrepili enote za izravnalne ukrepe in pa seveda tudi ostale policijske enote za to, da so, bom rekel, toliko bolj učinkoviti.

Tudi v mednarodnih odnosih notranjega ministrstva, tudi mene kot ministra smo seveda se takoj dogovorili z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Italije, sem obiskal tudi ministra v Italiji, kjer smo pravzaprav zelo poglobljeno se pogovarjali o sami balkanski migrantski poti, nenazadnje tudi o organiziranem kriminalu tihotapljenja. To je resen problem ne samo za države zahodnega Balkana in pa seveda Hrvaško in Slovenijo, ki sta države članice Evropske unije, seveda tudi Madžarsko in ostale države, ampak praktično tudi za tiste države, ki so ciljne države, kajti vsa ta migracija poteka v ciljne države Evropske unije preko tega ozemlja in srečala sva se tudi z ministrom Avstrije v Planici, kjer sva tudi zelo poglobljeno govorila o migracijah in nenazadnje tudi različnih ukrepih sodelovanja. Pogovarjal sem se, bil sem na obisku v Severni Makedoniji in pa seveda tudi v Bosni in Hercegovini, kjer smo se pogovarjali na kakšen način reševati same probleme. Danes je bil minister Severne Makedonije, notranji minister Oliver Spasovski tudi dva dni na uradnem obisku v Sloveniji, kjer smo še posebej poglobljeno se pogovarjali o upravljanju migracij in nenazadnje policije so v stalnem stiku na zahodnem Balkanu, so tudi v stalnem stiku z Europolom, ki pravzaprav na strateškem nivoju Evropske unije, vodi te operacije in pa seveda analitiko v zvezi s kriminalom, ki se ukvarja s tihotapljenjem vseh teh ljudi. Nenazadnje tudi na Svetu ministrov znova in znova se pogovarjamo o migracijah in pravzaprav ta problem je res evropskih razsežnosti, ki se ne tičejo pravzaprav samo držav Evropske unije, ampak se tiče tudi držav Zahodnega Balkana, kajti ta pot je pravzaprav tukaj aktivna, vseeno pa številke, ki se danes o njih pogovarjamo, so bistveno, ampak res bistveno nižje kot jih ima Republika Italija. Tam migrantska pot poteka preko Sredozemskega morja na Lampeduso. Tam sami vidite posnetke, nenazadnje tudi obisk predsednice Evropske komisije, ko si je šla ogledat kako se tam pravzaprav s težavo borijo, in pa seveda na eni strani izvajajo tako policijske postopke in pa vse ukrepe za varnost Republike Italije, za varnost same države in pa prebivalcev tam, in na drugi strani za solidarnost kako vse te ljudi humanitarno oskrbeti, zaščititi in pravzaprav na nek način jim nuditi vso tisto pomoč, ki jo pravzaprav vsak človek, ki pride po tako težki poti, kot je čez Sredozemlje v Italijo, pravzaprav tudi v tistem trenutku rabi zdravstveno oskrbo, humanitarno oskrbo s hrano, z oblačili in pa pravzaprav neko osnovno namestitev, ki jo lahko pravzaprav država da.

Jaz sem res, ko smo spremljali te številke, je seveda bil v policiji takoj ukrep, kajti avgust in pa seveda tudi poplave, ki smo jih vzporedno izvajali, vse ukrepe za pravzaprav preprečevanje kaznivih dejanj, tatvin premoženja, zaščite premoženja ljudi na poplavnem območju, ki so bili pravzaprav tudi z evakuacijo, nenazadnje tudi z vsemi težavami, ki so na poplavnem območju bile, zagotavljali, smo videli, da se nam večajo migracije, zato je pravzaprav policija ukrepala in seveda na Policijski upravi Novo mesto, ki je pravzaprav tista vstopna točka, delno tudi na Policijski upravi Koper, ki je nekoliko manj migracij na vstopu preko tega dela Jelšan in pa seveda preko preko tega dela v obalni pas nekoliko manj, smo seveda takoj reagirali. Slišali smo tudi prebivalci Rigonc, zelo dobro. Zelo dobro smo jih slišali, tudi na tistem prvem zboru krajanov, nenazadnje tudi sam sem bil o tem obveščen in pravzaprav smo, ko smo videli, da je ta koridor preko hrvaškega dela in nekdanjega mejnega prehoda v Rigonce, potem skozi vas Rigonce in naprej šel, in da so bile tam številke praktično bistveno višje kot kje drugje, je seveda policija ukrepala. Ne notranji minister, policija. Policija je takoj zagotovila, kajti policija je samostojna in avtonomna, policijo vodi generalni direktor policije, če njega ni, vodi in namestnik generalnega direktorja, dva v tem trenutku sta, ki vodita, bom rekel, posamezna področja na policiji in seveda policija je tudi ukrepala takrat. Ukrepala je tako kot policija ukrepa. Slišali smo strah, kaznivih dejanj nismo beležili, ampak občutek varnosti je tisti, ki pravzaprav ni nič drugega kot strah in ljudi je bilo strah. To sem jaz videl v Rigoncah, tam sem bil, z njim sem se pogovarjal, bil sem tudi pri županu Občine Brežice, ki ve, kaj so migracije, zelo dobro, saj smo bili leta 2015 in 2016 skupaj in pravzaprav, še enkrat se zahvaljujem vsem županom, ki imajo neposredno vstopno točko z migranti, nenazadnje tudi oskrbe domov oziroma izpostave azilnega doma, tako kot ga ima gospod Menart v Logatcu, da pravzaprav na nek način skupaj sodelujemo in iščemo rešitve. Pravzaprav ne sodeluje toliko z ministrom kot sodeluje s samo policijo in tukaj je policija ukrepala takoj, ko je bilo res povečano gibanje tujcev skozi državo oziroma skozi samo vas Rigonce. Okrepila nadzor, to bo seveda potem zelo temeljito povedal tudi namestnik generalnega direktorja policije, s kakšnimi ukrepi je policija pravzaprav ukrepala in seveda, dobil sem pismo s podpisi in nenazadnje tudi županovo pismo. Midva z županom sva bila seveda tudi na zvezi, tudi bil je pri meni na Ministrstvu za notranje zadeve, sva se tudi o problematiki migracij pogovarjala, obadva, res obadva zelo dobro poznava in tukaj gospod Ivan Molan, če kdo ve kaj so migracije, zagotovo ve on in tudi upravičeno opozarja na določene ukrepe, ki bodisi so pomanjkljivi bodisi so pa, bom rekel, z vidika občanov nezadostni, kajti policija vseeno deluje s tako vidnimi ukrepi, torej z vozili, ki so označena s policijskimi oznakami, kot tudi z vozili in pa silo, policijsko, ki ni označeni v civilu, ki opazuje, ki pravzaprav spremlja vsa ta kriminalna dejanja, gibanja migracij, tako da tukaj smo pravzaprav ukrepali. Prišla je seveda policijska konjenica in pa helikopter, ki je pravzaprav nadzoroval. Tisto soboto sem prišel v Rigonce oziroma najprej na občino Brežice k županu in pa seveda k predstavnicam krajevne skupnosti in predsedniki krajevne skupnosti, tudi jaz skupaj z generalnim direktorjem policije, tam in bila seveda tudi gospa poslanka Nataša Bogovič, ki je bila pravzaprav izvoljena v tej občini in tudi zastopa vse interese teh ljudi tam in mislim, da smo imeli eno zelo dobro debato, kjer smo zelo jasno pojasnili ljudem kaj in kako. Jaz sem zaznal strah. Res sem ga zaznal in nenazadnje tudi zato smo v Rigoncih se pogovorili, zelo odkrito pogovorili, jaz pravzaprav zelo razumem, da je, če prihaja toliko in toliko ljudi skozi vas, da je nek strah, ampak seveda smo takoj ustrezno tudi ukrepali, ko je pravzaprav policija povečala svojo silo, ko je povečala svojo prisotnost, ko je pravzaprav še toliko bolj zavarovala vse tiste zadeve, ki jih policija mora pravzaprav zagotoviti, da postopki tečejo s tujci, ki so legalno vstopali v Republiko Slovenijo, je bila pravzaprav potem na nek način tudi ta stiska ljudi je na nek način popustila in zadovoljstvo nad temu, da policija izvaja svoje naloge, še toliko bolj.

Res je, da si vsak želi policista pred svojo hišo, ampak policija je toliko kot je, bodisi v levi vladi bodisi v desni vladi. Toliko jih je kot jih je in varnost Slovenije je pravzaprav prioriteta, upravljanje migracij tudi, zato s tisto silo, ki jo pravzaprav imamo, nadzorujemo prostor na tem delu, seveda pa moram tudi povedati, da v zadnjem obdobju v tem delu vseeno ukrepi policije delujejo in migracija se nekoliko znižuje. Ne morem ravno reči ali je to zaradi zmanjšanja migracije na zahodno balkanski poti. Vsekakor ukrepi slovenske policije na tem območju sedaj delujejo.

Tudi z ministrom za notranje zadeve Republike Hrvaške, gospodom Davorom Božinovićem, ki je pravzaprav eden najbolj izkušenih in starejših ministrov s stažem v vladi Republike Hrvaške sodelujeva odlično. Sodelovala sva prvič, sodelujeva tudi sedaj in jaz ga opozarjam, da je pravzaprav Schengen, varovanje Schengenske meje izredno pomembno, ne samo za Slovenijo in za celotno Evropsko unijo in to je pravzaprav njegova obveznost, obveznost Republike Hrvaške, da Schengen varuje, zato sem tudi mu v najinem telefonskem pogovoru ponudil takoj, ko sem seveda se seznanil z razmerami v Rigoncah, da je potrebno povečati varovanje Schengenske meje, da v kolikor Hrvaška ima težave, da priskoči tudi Slovenija, slovenska policija v pomoč Republiki Hrvaški in nenazadnje sem ga tudi na nek način pozval in mu predlagal, da okrepimo varnost skupaj na območju meje v tem delu med Rigonci in Obrežjem. In ne nazadnje sva se pogovarjala tudi o evropskih rešitvah, ki jih bova seveda jutri zastopala oz. v četrtek na Svetu ministrov za notranje zadeve. Treba se je temeljito pogovoriti o vizumski politiki v posameznih državah in pa seveda, treba se je temeljito pogovoriti o ukrepih v izvornih državah. Tukaj verjamem, da nas bo več ministrov, ki bomo se na evropski ravni o tem pogovarjali, ampak še enkrat, ko je generalni direktor Policije seveda v pogovoru s svojim kolegom, ravnateljem hrvaške policije se pogovarjal, so se dogovorili na strateški ravni, da se poveča oz., da se okrepi delovanje mešanih patrulj v tem območju in seveda potem na operativni ravni je to tudi seveda steklo. Mešane patrulje, Slovenija ima vzpostavljeno praktično z vsemi državami, tako z Republiko Avstrijo, Republiko Italijo kot z Republiko Hrvaško, občasno tudi z Madžarsko in delovanje mešanih patrulj je praktično učinkovito, ker te patrulje delujejo na obeh delih ozemlja, tako na slovenskem delu kot na hrvaškem delu in ja, tukaj je policija vseeno učinkovita.

Ko prime policija migranta oz. tujca, ki vstopi nezakonito v državo, seveda sledi postopek, ki ga bo seveda namestnik generalnega direktorja Policije še toliko bolj temeljito predstavil, ampak vseeno, najprej je identifikacijski postopek, da policija sploh ve s kom imamo opravka, da se te osebe evidentirajo, da se jih seveda potem odpelje na policijsko postajo v Brežice, ki seveda ima omejene kapacitete za ta postopek in seveda policija takoj, ko tujec izrazi namero za azil že v samem policijskem postopku je seveda on na nek način izrazil namero za azil, to pomeni, za mednarodno zaščito, ki ga je seveda potem potrebno v skladu z drugim postopkom, azilnim postopkom tudi sprocesirati. Zato policija po zaključku teh postopkov, policijskih postopkov evidentiranja in pa seveda vseh policijskih natančnih postopkov, ki jih naredijo s tujci, te ljudi odpelje v Ljubljano v azilni dom na Vič, bodisi s kombiniranimi vozili policije bodisi z avtobusom, če je teh ljudi več, kajti ti ljudje so izrazili namero za azil, pomeni za mednarodno zaščito, in seveda, ko pridejo v azilni dom, jih seveda oskrbijo, še prej jih tudi policija oskrbi z enim takim lunch paketom, z enim takim paketom hrane in pa seveda vode, to je tista prva oskrba, ki je normalna, ko pravzaprav policija s temi tujci opravlja postopek, to pomeni, da je policija ravna na human in človeški način v skladu z vsemi predpisi, zakoni in pa seveda v skladu s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ki veljajo v Republiki Sloveniji in seveda jih potem odpelje v azilni dom. V azilnem domu je drug postopek. V azilnem domu je postopek kjer seveda se te ljudi nastani in normalno je, da pri tako povečanem številu teh ljudi je kapaciteta katero imamo, je teh ljudi vseeno nekoliko premajhna, da bi lahko vse nastanilo, kajti s tem se soočajo vse države, tudi Hrvaška ima velik problem ravno s tem azilnim sistemom in očitek je, zakaj te ljudi vozimo, da jih prevažamo gor, dol v Ljubljano. Te ljudi pravzaprav policija na kontroliran način pripelje v azilni dom, zato da nam ne tavajo po Sloveniji, zato da nam jih kriminalne združbe, kriminalci ne ugrabljajo in potem, bom rekel, vozijo naprej, in nenazadnje izvaja policija tisti ukrep, ki ga pravzaprav v stiku s tujci, ki pa seveda izrazijo namero za azil, tudi morajo narediti. Oni želijo mednarodno zaščito in zato jih odpelje v azilni dom. Ko se izrazi namera za zaščito, pravzaprav potem steče, naslednji dan ali pa, bom rekel, v nekem času postopek za mednarodno zaščito, ki pa pravzaprav ni uspešen, kajti po navadi ti ljudje, ki se oskrbijo, gredo naprej. Policija jih sicer vrača, večkrat, s področja Policijske uprave Koper, ampak kriminalne združbe, posamezniki zbežijo. Moramo tudi vam povedati, da azilni dom ni zapor, tam ne moreš zapirati ljudi in ti ljudje imajo prosto gibanje, tako da tukaj se potem vse te namere zavržejo, so na nek način tudi, gre za zlorabo azilnega sistema, ne samo v Sloveniji, tudi po ostalih državah, tako v Italiji in na Hrvaškem in tukaj je pravzaprav ta problem kako zagotoviti azil tistim ljudem, kateri so ga dejansko potrebni in počakajo celoten postopek pridobivanja mednarodne zaščite, ki mimogrede ni politični postopek, minister se s tem ne ukvarja, tudi ve ne kdo je v tem postopku, ampak gre za upravni postopek, kjer se pravzaprav preverjajo vsa dejstva. Mnogokrat so tudi, bom rekel, ti postopki imajo pravno varstvo, to ni politično zdaj tajno ali bo dobil azil, eden drug ga pa ne bo. Tako, da tukaj država Republika Slovenija funkcionira tako kot ji veleva tako zakonodaja kot mednarodni predpisi.

Vseeno moram povedati, da je v skupaj v obdobju od 1. 1. 2023 do danes bilo skupaj evidentiranih 42 tisoč 0,40 izraženih, izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, in spet tukaj prevladujejo državljani Afganistana, Maroka, Pakistana in pa seveda tukaj je potem več ali manj vse to se zavrže, se prekine postopek, ker se še začel ni, saj se ne more prekiniti, kajti teh ljudi potem ni in gredo seveda naprej v boljši svet.

Naj poudarim, da je Slovenija tranzitna država, da preko Slovenije poteka tranzit, da se v Sloveniji ne zadržuje, zdaj govoriti, da je Slovenija migrantski žep, da bo postala migrantski žep, da to je…, da smo Lampedusa. Nismo Lampedusa. Na Lampedusi je hudo, zelo zelo hudo. Jaz razumem kolega italijanskega notranjega ministra, kajti zagotoviti varnost toliko in toliko ljudem, preveriti kdo ti ljudje so, ali so to dejansko ljudje, ki pravzaprav so potrebni pomoči, ki želijo iti v boljši svet s trebuhom za kruhom, če želite, ali pa so to neki vojni veterani, ki pravzaprav imajo neko kriminalno preteklost, neko vojaško preteklost, če želite, vojno za seboj, je pravzaprav zelo zelo temeljit postopek. Včasih ti podatki niso vedno na razpolago in tukaj je samo sodelovanje, skupno sodelovanje vseh policij tisto, ki pravzaprav te stvari predhodno lahko odkriva in nenazadnje tudi varuje. Tako, da tukaj v kolikor bo tudi Republika Italija želela pomoč slovenske policije, se bomo odzvali. Moram povedati, da slovenska policija deluje v evropski agenciji Frontex, tako na Zahodnem Balkanu kot tudi na ostalih misijah Frontexa, ki so... Tukaj sem tudi sam si ogledal v Severni Makedoniji na mejnem prehodu Gevgelija, kako deluje mednarodni tim policistov Frontex. To je res, bom rekel, zelo učinkovito. Tudi danes sva z ministrom za notranje zadeve Severne Makedonije zelo temeljito analizirala to delo Frontexa in nenazadnje minister je bil izredno zadovoljen, da mu je uspelo podpisati sporazum s Frontexom in nenazadnje tudi učinkovitost njegove policije se povečuje, kajti vsi govorijo tako imenovan mednarodni policijski jezik. In nenazadnje tudi to je neka dobra praksa, ki jo prenašajo ali pa tiho deljenje znanja, če želite med policisti.

Kar se tiče, bom rekel same varnosti v Republiki Sloveniji. Slovenija je dejansko varna država. Ja, res je, srečujemo se s povečanim migrantskim tokom. V tem območju, kot sem ga povedal tudi na cesti dnevno policija pridrži tihotapce. Policija sodeluje v mednarodnih, bom rekel, mednarodnih sodelovanjih tudi kar se tiče kriminala. Slovenska policija ima kar nekaj iniciativ, ki pravzaprav naslavlja to problematiko in tukaj vseeno smatram, da je Slovenska policija uspešna. Kajti pri 41 tisoč 621 oziroma pri vseh 43 tisoč 458 prejetih tujcih, ki so jih prejeli pri ilegalnem prestopu državne meje, lahko govorimo o visoki učinkovitosti slovenske policije in dobrem delu. Je pa res, da gre za evropski problem, da tukaj bomo morali najti skupno rešitev. Nekje se tudi nakazuje kako v izvornih državah preko razvojnih pomoči, nenazadnje tudi preko apelov različnim državam, da pravzaprav povečajo nadzor nad svojimi mejami in pa seveda policijo tudi upam, da bo uspešno. Moram pa povedati, da ministri za notranje zadeve odlično sodelujemo na zahodno balkanski poti, nenazadnje tudi v stiku sem bil ta teden z ministrom za notranje zadeve oziroma prejšnji teden z ministrom za notranje zadeve oziroma ministrom za varnost Bosne in Hercegovine. Tudi on si sam želi, da bi Frontex prišel v Bosno in Hercegovino, kajti vseeno Bosna in Hercegovina ima težave, kajti je tudi tako tranzitna država, kot na nek način se zadržuje večje število tujcev v Bosni in Hercegovini. Da bi Frontex prišel, vemo, da je to treba najprej podpisati sporazum, uskladiti, da v Bosni in Hercegovini politična situacija oziroma upravljanje države ni tako enostavno in verjamem, da bomo te rešitve skupaj z evropsko pomočjo tudi prišli vsi skupaj. Tako da tukaj je ta rešitev pač taka kot je.

Zdaj, kar se tiče ograje. Hvala lepa tudi za vse te izjave. Res je, leta 2019 sem tudi sam postavil 40 km ograje, nenazadnje tudi na predlog policije in strokovnih služb. Takrat smo to seveda povečali, ampak takrat smo povečali zato, ker smo varovali zunanjo Schengensko mejo in smo to pač morali delati. Danes ne varujemo zunanje Schengenske meje, ampak imamo notranjo mejo z Republiko Hrvaško in pravzaprav Republika Hrvaška je tista, ki je odgovorna za to. Res je, koalicijska zaveza je tista, ki drži v vladi Roberta Goloba, zato jaz tudi to ograjo podiramo v območju ob Kolpi. In seveda, ko bomo prišli do konca bo vsa ograja tudi podrta. Tako da tukaj ste lahko vsi brez skrbi, da se ne bi koalicijska zaveza, bom rekel, na nek način izvajala. Je pa res, da čez Sotlo, čez Kolpo v tem trenutku ne hodijo. Hodijo pa čez nekdanje mejne prehode, čez mostove, čez po cesti, po avtocesti, povsod tam, kjer pravzaprav je možnost normalnega prehoda. Tako da ja, še enkrat, če zaključim in pa seveda spoštovana gospa predsednica, če dovolite, da predam še besedo namestniku generalnega direktorja Policije, ki bo zelo tehnično povedal, kaj policija počne, kajti vseeno minister za notranje zadeve ne vodi policijo in policija pravzaprav obvešča ministra kaj počne, ne pa, minister zahteva kaj mora policija delati. Če želim to narediti, moram dati obvezno usmeritev, ki pa je seveda zelo splošna, tako da na operativne zadeve policije minister nima vpliva, ga ne sme imeti in seveda v tej vladi je to še toliko bolj jasno, da tega ne bo, ker je policija samostojna in avtonomna. Je pa res, da, res je, se soočamo s povečanim migracijskim tokom. Ampak še enkrat, Slovenska policija obvladuje situacijo na meji z Republiko Hrvaško tudi v Rigoncah in pravzaprav te visoke številke o katerih sem danes govoril je to delo dobro delo Slovenske policije. Seveda pa se v kolikor bo prišlo do še povišanja številk do neke drugačne situacije bomo mi prilagajali razmere seveda Slovenska policija bo tukaj to tudi naredila. Vseeno je pa treba to nasloviti, gre se za evropski problem, tukaj bomo morali praktično vse države, ki imajo težave z migracijami bodisi na tranzitu oziroma na izvoru in pa seveda potem v ciljnih državah mogle za ta problem na nek način poskrbeti in ga ustrezno nasloviti.

Hvala lepa za, bom rekel, ta čas, ki ste mi ga namenili, da vam lahko pojasnim kaj počnemo in na kakšen način. In pa seveda vas prosim, da daste besedo tudi namestniku generalnega direktorja policije, ki bo pojasnil kaj policija tudi konkretno počne in na kakšen način.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Dajem besedo vam, gospod mag. Robert Ferenc.

Hvala za besedo.

Spoštovani!

Zagotovo se lahko strinjamo, da razloge za povečanje migracij in posledično nedovoljenih vstopov v našo državo, da je mogoče iskati v povečanju nestabilnosti v državah izvora migracij kot tudi v razmerah in politikah tranzitnih držav skozi katere migracijski tokovi potujejo. Ustrezno upravljanje nedovoljenih migracij je med prednostnimi nalogami policije. Slovenska policija stalno izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nezakonitih migracij, med katerimi je poudarek na odkrivanju organiziranih hudodelskih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov. Ugotovitve namreč kažejo, da velika večina oseb, ki nedovoljeno vstopi v Evropsko unijo, za del ali celotno svojo pot uporabi storitve tihotapcev. Gre za izjemno donosno dejavnost, ki dobiček kuje na račun usode ljudi, za to temu področju namenjamo posebno pozornost. Pri tem namenjamo velik poudarek mednarodnemu sodelovanju tako v sodelovanju z Europolom kot sosednjimi državami, drugimi državami Evropske unije in državami Zahodnega Balkana, saj se zavedamo, da je na tem področju potreben skupen in celovit pristop. Naj izpostavim nekaj izmed njih. Na temo nedovoljenih migracij in kako se soočati z njimi, so se že novembra lani v okviru Brdo pri / nerazumljivo/ sestali šefi policij iz Avstrije, Madžarske, Italije in Hrvaške. 1. februarja letos je bil v Italijo napoten slovenski policijski ataše, kar pripomore k učinkovitejši izmenjavi informacij med slovensko in italijansko policijo, predvsem na področju odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete. 17. februarja letos so se v Mariboru sestali predstavniki vodstva policije in predstavniki Ministrstva za notranje zadeve s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve Avstrije. Navedeno je bilo za izhodišče, da sta slovenska in avstrijska policija začeli izvajati okrepljene mešane patrulje na obeh straneh meje in skupne poostrene nadzore z namenom odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete. 4. maja 2023 se je generalni direktor policije na Bledu sestal s šefom avstrijske policije generalnim direktorjem za javno varnost. Glavna tema njunega pogovora je bila dvostransko sodelovanje med policijami obeh držav ter okrepljene skupne aktivnosti pri nadzoru skupne meje in migracijske razmere v regiji. 7. in 8. maja 2023 se je generalni direktor policije skupaj z ministrom v Severni Makedoniji izvedel dvodnevni delovni obisk, ki sta ga izkoristila tudi za pogovor s svojima kolegoma na temo obvladovanja migracij. 9. maja 2023 so predstavniki vodstva Slovenske policije izvedli delovno srečanje s predstavniki uprave za mejo hrvaške policije. Delegaciji sta se dogovorila za izmenjavo analitičnih podatkov in za krepitev mešanih patrulj za namene odkrivanja in preprečevanja sekundarnih migracij, vključno s skupnimi patruljami na javnih prevoznih sredstvih, torej v vlakih. Med 1. in 15. junijem 2023 je v Vadbenem centru Vinka Beznika Gotenica potekalo strokovno usposabljanje kriminalistične policije s področja trgovine z ljudmi. Usposabljanja so se o policistih in kriminalisti v zvezi z vseh policijskih uprav in Uprave kriminalistične policije GPU (Generalne policijske uprave) udeležili še tožilci z Vrhovnega državnega tožilstva, Specializiranega državnega tožilstva in Okrožnih državnih tožilstev, Predstavniki službe za podporo oškodovancem z okrajnega sodišča v Ljubljani, službe za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi varnostnih agencij Bosne in Hercegovine, nizozemskih varnostnih organov ter nevladnih organizacij Karitas in društvo Ključ. 6. junija 2023 je v Rimu potekal trilateralni sestanek šefov policij Italije, Slovenije in Hrvaške, na katerem je bila glavna tema pogovorov skupno policijsko sodelovanje med državami in poudarek na sodelovanju na področju upravljanja migracij, zagotavljanje notranje varnosti in boja proti organiziranemu kriminalu na Zahodno balkanski migracijski poti. 13. junija 2023 je na Ptuju potekal trilateralni sestanek vodstev mejnih policij Slovenije, Avstrije in Hrvaške, na katerem je bila obravnavana problematika nedovoljenih migracij ter so bili dogovorjeni ukrepi za izboljšanje policijskega sodelovanja, predvsem pri medsebojnem sprotnem obveščanju o učinkovitejšem delu skupnih oblik policijskega sodelovanja. Tukaj so mišljene mešane patrulje, skupni nadzori in akcije, izmenjava analitičnih podatkov in sprotno obveščanje o varnostnih pojavih in večjem nadzoru nad javnimi čezmejnimi prevoznimi sredstvi, ki predstavljajo povečana tveganja za tihotapljenje migrantov. To pa zaradi tega, ker dejansko tako kot smo že slišali, so se spremenili ti migracijski tokovi iz zelene meje na glavne cestne povezave. 6. julija 2023 je v Mariboru potekalo srečanje vodstev mejnih policij, slovenske in avstrijske policije. Na sestanku je bil dogovorjen nov način delovanja v okviru skupnih oblik dela, predvsem ko gre za mešane patrulje in skupne poostrene nadzore. Prav tako so bile dogovorjene regionalne kontaktne točke za sprotno obveščanje na področju nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete. Dogovorjen je bil tudi skupen način dela, ki bo temeljil na izmenjavi analitičnih podatkov s področja nedovoljenih migracij. 19. julija 2023 so predstavniki Slovenske policije v Pontiasu na italijansko švicarski meji izvedli delovni sestanek z vodjo italijanske mejne policije ter predstavniki švicarskih varnostnih organov. Na sestanku so predstavniki Slovenske policije izmenjali stališča glede pogojev za ponoven sprejem tujcev skladno z bilateralnim sporazumom. Dogovorili so se za okrepitev mešanih patrulj na slovensko italijanski meji ter za izvedbo drugih operativnih ukrepov. Danes imamo mešane patrulje na vseh mejah. 22. in 23. julija 2023 se je generalni direktor policije v Budimpešti udeležil mednarodnega sestanka šefov policije. Sestanka so se udeležili šefi oziroma predstavniki policije Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Romunije. Ena izmed osrednjih točk pogovorov so bili postopki za pospešitev izmenjave informacij na področju preprečevanja in obvladovanja nedovoljenih migracij in drugih varnostnih tveganj v regiji. 24. in 25. avgusta 2023 je Slovenska policija organizirala srečanje vodstev kriminalističnih policij Slovenije in Hrvaške pod okriljem projekta TENE-2. Srečanje je bilo še posebej pomembno, zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje in ukinitev policijskega nadzora na skupni meji, zaradi česar so se razvile nove oblike mednarodnega sodelovanja za skupen boj proti različnim oblikam kriminalitete. Generalni direktor policije je 15. septembra 2023 v svojem pismu glavnemu ravnatelju hrvaške policije pozval k okrepljenemu delu mešanih policijskih patrulj na območju Rigonce in Dobove. Navsezadnje generalni direktor policije je tudi v tem trenutku na srečanju šefov policij Evropske unije, kjer je ravno tako ena od glavnih tem soočanje z nedovoljenimi migracijami. Vsem navedenim aktivnostim v vodstvu policije so sledili izvedbeni operativni sestanki s policijami sosednjih držav, predvsem na strokovni ravni, kar se tiče organizacijskih enot generalne policijske uprave in pa regionalni, torej policijskih uprav in lokalni ravni, torej policijskih postaj, ki mejijo na policijske postaje v sosednjih državah. V zvezi boja zoper tihotapstvo nezakonitih migrantov je treba poudariti sodelovanje z agencijo Europol in drugimi državami Evropske unije ter državami Zahodnega Balkana skozi izvedbo dejavnosti v okviru projekta evropske več disciplinarne platforme za boj proti kriminalu EU pakt. Pri tem policija sodeluje pri izvedbi operativnih dejavnosti ki so povezane s preiskavami dejavnosti organiziranih hudodelskih družb. V okviru dejavnosti in mandata Europola in v sodelovanju z Evropskim centrom za boj proti nedovoljenim migracijam policija skupaj z Republiko Hrvaško, Nemčijo in Bosno in Hercegovino sodeluje pri delovanju operativne delovne skupine Operational Task Force. Delovanje je usmerjeno v izvedbo in koordinacijo skupnih preiskav kaznivih dejanj tihotapstva ljudi. V okviru dejavnosti Impact, Policija sodeluje pri izvedbi dejavnosti iz operativnega akcijskega načrta in dejavnosti v okviru delovanja operativne skupine Task Force Western Balkan. Delovanje operativne skupine je usmerjeno v izmenjavo informacij o prejetih tihotapcih ter izvedbo skupnih operativnih dejavnosti. Slovenska policija ima vzpostavljeno 24 urno dosegljivost za izmenjavo nujnih operativnih podatkov z ostalimi državami z namenom takojšnjega ukrepanja v primeru prijetja tihotapcev v kateri izmed sodelujočih držav. Torej, če strnem, za zagotavljanje ustreznega stanja varnosti meja in notranje varnosti ter odzivanja na tveganja s področja nedovoljenih migracij, v policiji izvajamo naslednje ukrepe: intenziviranje analitske dejavnosti, vključno z rednimi izmenjavami podatkov s hrvaškimi, italijanskimi in avstrijskimi varnostnimi organi. Tukaj gredo celo že aktivnosti v to smer, da bi predvsem s hrvaškimi varnostnimi organi pripravljali skupne analize. Opremljeno, torej okrepljeno spremljanje stanja na področju ilegalnih migracij ter pridobivanje in izmenjave informacij, intenziviranje pridobivanja kriminalistično obveščevalnih podatkov in preiskovanja organizirane kriminalitete, poudarjeno spremljanje dogajanja na širšem območju Zahodnega Balkana, ki neposredno vpliva na stanje migracij na meji s Hrvaško. Intenziviranje, pridobivanje informacij od policijskih atašejev sosednjih držav, EU agencij, predvsem Frontexa.

Okrepljeno izvajanje izravnalnih ukrepov na najbolj obremenjenih območjih. Ti tako imenovani izravnalni ukrepi, kot sem že tudi pri predstavitvi letnega poročila o delu policije izpostavil oziroma omenil, v bistvu večinoma nadomeščajo neposreden nadzor državne meje, kot se je izvajal pred vstopom Republike Hrvaške v Schengensko območje. Poostreni nadzori na področju izravnalnih ukrepov na najbolj ogroženih območjih. Tukaj moram reči, tako kot smo že slišali, ja, če so v lanskem letu glavne migracijske poti, govorimo o nedovoljenih migracijah, potekale po zeleni meji, se z vstopom Republike Hrvaške v schengensko območje to spremenilo in te glavne nedovoljene migracijske poti potekajo preko različnih cestnih povezav, železnic in podobnega. Potem stalna prisotnost uniformiranih policijskih patrulj na avtocestnem križu z namenom ugotavljanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete, okrepljeno izvajanje mešanih patrulj s hrvaško policijo tam kjer je to najbolj kritično, istočasno izvajamo mešane patrulje tudi z italijansko, avstrijsko in madžarsko policijo. V tej zvezi je generalni direktor policije tudi pozval glavnega ravnatelja, da se s ciljem preprečevanja prehajanja večjih skupin migrantov na najbolj obremenjenih območjih Policijske uprave Novo mesto oziroma policijske postaje Brežice še dodatno okrepi izvajanje mešanih patrulj, torej slovensko-hrvaških mešanih patrulj. Okrepljeno in usmerjeno izvajanje policijskih nalog na Policijski upravi Novo mesto z maksimalnim angažiranjem specializiranih enot za nadzor državne meje, sektorja mejne policije o upravljanju uniformirane policije, uporabo policijskih helikopterjev in dronov. Policijski helikopter je v bistvu približno 75 % nalog, ki jih opravi, je povezano z varovanjem državne meje. Potem dronov, policijske konjenice in policijskih psov. Ob tem policija sodeluje z lokalno skupnostjo za zagotavljanje stalne navzočnosti policije na teh območjih, sploh tistih, ki so najbolj obremenjena z vidika prehodov migrantov, aktivnosti so usmerjene predvsem za varnost na splošno lokalne skupnosti, normalnega poteka življenja in varnosti prebivalcev na teh območjih. Povečanje kapacitet policijskih prostorov na območjih policijske uprave Novo mesto za obravnavo migrantov, ki nedovoljeno prestopajo notranjo mejo. Ja, zavedava se, da je Policijska uprava Novo mesto najbolj obremenjena, zdaj že nekaj časa in prav je, da policistom kolikor toliko oziroma kolikor je v naši moči, olajšamo pogoje oziroma omogočimo pogoje za kar se da moteno delo in sem spada tudi ureditev določenih prostorov, kjer policisti izvajajo postopke z nedovoljenimi migranti,

Intenzivira nadzor nad območji nastanitvenih kapacitet prosilcev za mednarodno zaščito. Ja, tam, kjer gre za azilne centre, kjer prosilci za mednarodno zaščito čakajo na rezultat vloge za mednarodno zaščito, torej, ali bo ta vloga odobrena ali ne bo odobrena. Ja, dejansko ta območja pomenijo za nas neko večjo stopnjo tveganja, da lahko pride do kršitve predpisov, torej do kaznivih ravnanj, zato smo na vseh teh mestih okrepili našo navzočnost. Napotovanje slovenskih policistov na skupne operacije Frontex na območje držav Zahodnega Balkana oz. območja, ki so za Slovenijo strateško operativno pomembne. Angažiranje napotenih policistov, da nemudoma posredujejo vse relevantne informacije o morebitnih migracijskih gibanjih, ki bi pomenila tveganje za Slovenijo in pa opozarjanje EU agencij, predvsem Frontexa, na trende in spremembe v migracijskih tokovih v širši regiji. Tudi mi ocenjujemo, da smo pri tem uspešni. V letošnjem letu do 24. 9. 2023, so policisti, tako kot smo slišali, na vseh notranjih mejah skupaj ugotovili 43 tisoč 458 nedovoljenih vstopov. Večina se seveda nanaša na Republiko Hrvaško. Res pa je, torej večina nedovoljenih vstopov se nanaša na mejo z Republiko Hrvaško, res pa je, da so nezakoniti migranti zelo dobro seznanjeni z azilnimi in drugimi postopki, možnostmi nalažji prehod državne meje ter s svojimi pravicami. Ugotavljamo, da pri tem pogosto izkoristijo postopek mednarodne zaščite, saj skoraj vsi tujci takoj po prijetju podajo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. To za policijo pomeni, da policisti po ugotovitvi istovetnosti, preveritvi osebe po evidencah in izpolnitvi registracijskega lista privedejo tujce v nadaljnji postopek v azilni dom. Razlika pri teh postopkih v primerjavi s tem, s podobnimi postopki, ki jih izvajajo v Republiki Hrvaški, tam policisti osebo, torej tujca, ki ga zalotijo pri nedovoljenem vstopu v državo, napotijo, da se mora v določenem času zglasiti v azilnem domu. Mislim, da je ta čas 24 ur. Ja, pri nas tudi z vidika humanosti te osebe pripeljemo na mesto, kjer imajo možnost potem podati vlogo za mednarodno zaščito. Menimo, da je prednost tudi v tem, ker bi sicer imeli bistveno več lokacij ali pa krajev, kjer bi lokalna skupnost ugotavljala veliko prisotnost nedovoljenih migrantov in pa s tem, bom rekel, tudi izpostavljala občutek, ki se v zvezi s tem pojavlja pri njihovih prebivalstvih, torej ta občutek, kot smo že slišali, na nek način gre za neobičajno situacijo, ki pri ljudeh lahko sproža različne občutke, tudi kot smo slišali, na nek način strahu

Kar je še pa, torej moram še enkrat povedati in poudariti, tisti trenutek ko policist zaloti osebo, torej tujca pri nedovoljenem vstopu v državo, in ko tujec izrazi namero za priznanje mednarodne zaščite oz. za podajo vloge za mednarodno zaščito, so postopki policijski jasni kaj smejo narediti, saj o tem odloča drug pristojni organ kateremu osebo predamo v nadaljnji postopek. Torej naša pristojnost se s tistim trenutkom neha. Kar je pa še bolj pomembno, smo v letu 2025 tudi zaradi tega, ker sem prej omenil, ker gre pri ilegalnih migracijah, kar se sprovajalcev tiče, za zelo dobičkonosen posel. Torej v letošnjem letu, do 25. 9., obravnavali 235 primerov v katerih smo prejeli 275 tihotapcev ljudi. Šlo je za 267 tujcev in 8 slovenskih državljanov. Za 250 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor, kar kaže na to, da nismo učinkoviti le pri odkrivanju in prijemanju tihotapcev, temveč tudi pri zbiranju dokazov, da je nekdo storil tako kaznivo dejanje. Poudarjamo, da slovenska policija z različnimi taktikami in metodami dela, ki jih prilagaja varnostnim razmeram, kljub povečanju nedovoljenih migracij še naprej zagotavlja visoko stopnjo varnosti prebivalcem v obmejnem območju ter širšemu nacionalnem in evropskem prostoru. Konec koncev na to kažejo tudi statistični podatki. Na prejšnji seji sem predstavil statistične podatke, na primer o varnostno pomembnih dogodkih, ki jih je policija obravnavala v preteklem letu in izpostavil tudi trend gibanja števila kaznivih dejanj, ki bi ga rad še enkrat izpostavil, gre pa za podatke o številu kaznivih dejanj, kot, bom rekel, o tistih najhujših oblikah kaznivih ravnanj. Leta 2013 smo govorili o 94 tisočih kaznivih dejanjih. Vsako leto se je ta številka zmanjševala do leta 2020-2021, ko je bila, razumljivo, najnižja, tudi zaradi covid situacije, v letu 2022, pa nekako prehajamo na številko, ki je veljala pred letom 2020 in v skladu s tem trendom se je tudi skupno število kaznivih dejanj nekoliko povečalo tudi v letošnjem letu, kar pa še vedno pomeni, če primerjamo s tem desetletnim obdobjem, da danes je v Sloveniji storjenih skoraj polovica oz. nekaj več kot polovica kaznivih dejanj, kot jih je bilo še pred desetimi leti. Torej to število kaznivih dejanj se je skoraj prepolovilo. Govorimo o številki recimo 94 tisoč 485 v letu 2013 in pa tudi številki 40 tisoč 836 v lanskem letu. Z okrepljenim izvajanjem izravnanih ukrepov, mogoče, če smo že pri številkah, dejansko statistični podatki, Upam, da bo tako ostalo, da to ni samo začasen trend, kaže da nam upada, da nam upada tudi število nedovoljenih migracij, govorimo o obdobju zadnjih desetih dni, Če se nam prej številke vrtele tam okrog 300 dnevno, je recimo, v zadnjih desetih dneh sta bila samo dva dneva taka, ko je številka prerasla številko 300, v ostalih primerih se je gibalo, v štirih dneh se je gibalo med 200 in 300, tam okrog 250 ali pa manj, v zadnjih treh pa je ta številka celo pod 200. Ja, zavedam se, da gre lahko tudi mogoče za naključje, ker desetdnevni podatki v zadnjem obdobju niso tisti, ki bi lahko govorili o daljnoročnih napovedih. Na splošno pa pričakujemo podobno kot je to bilo lansko leto, da v pozni jeseni in čez zimo, da bodo podatki o številu nedovoljenih prehodov manjši, kot pa recimo skozi leto, saj takšen je bil trend v lanskem letu.

Torej, če še enkrat izpostavim z okrepljenim izvajanjem izravnalnih ukrepov in skupnih patrulj s policijami vseh sosednjih držav, tudi s hrvaško policijo, uspešno obravnava nedovoljene prehode meje in odkrivamo tudi tihotapce ljudi. Pomembno je sodišče, ki pa mu pri tem sledimo, je pa zagotavljanje varnosti za vse, tako za lokalne prebivalce, ki so vpeti ali pa najbolj vpeti v nove migracijske realnosti ob meji, kot tudi za prebežnike, ki se iz različnih razlogov znajdejo na slovenski meji.

Hvala.

Hvala lepa za izčrpno poročilo.

Zdaj prehajamo na druge vabljene in preden dam besedo naprej, vas samo prosim, če lahko strnete vaše razprave v pet minut, malo več lahko. To je tudi praksa delovnih teles v Državnem zboru.

Dajem besedo županu Občine Brežice gospodu Ivanu Molanu.

Izvolite.

Spoštovani minister, poslanci, vsi vabljeni ostali, lep pozdrav in hvala za to povabilo!

Na začetku naj povem, da sem razmišljal ali bi se sploh temu povabilu odzval, kajti vemo, da je bil pri nas minister, da se je pogovoril z našimi krajani, da je tudi bilo obljubljeno neke stvari, ki so se tudi zgodile, predvsem povečanje policije, vendar ključna stvar, zakaj sem se odzval, sem se zaradi tega, kajti dejansko in pa tudi zato sem razmišljal, ali se odzovem, ker sem vedel, da bom po tem obisku postal ožigosan kot neki nestrpnež, pogrom oziroma kaj podobnega. Konec koncev to govorim tudi zato, kajti dejansko ti krajani, ki so nekako opozorili na ta problem, se več danes ne upajo javljati na telefonske, ne poznate številke, ker se določene gospe hodijo najrajši na Hrvaško v trgatve ali v tujino, da jih več ne kličejo. Kajti dejansko na te ljudi, ki so nekako opozorili na to begunsko krizo, se izvaja kar en tak, bi rekel, pogrom na njih in prav zaradi tega sem danes tu in naj povem, da so ti ljudje, za mene eni najbolj strpnih v Sloveniji do beguncev. To verjetno dokazujejo tudi na tak način in tudi danes je bilo že tu rečeno, da prav zaradi tega, ker se izogibajo raznim konfliktom in podobnimi stvarmi, ni prišlo do nobenih konfliktov v našem koncu. Po drugi strani pa jaz mislim, da so tudi ti ljudje tisti, ki so v veliko pomoč tudi policiji, se redno javljajo, kje se ti begunci nahajajo, ki hodijo po naši občini ne samo ob meji, ki hodijo tudi do praktično do Brežic in po koruzah, po poljih in pa tudi seveda predvsem po cestah. Zdaj jaz moram povedati, da to tudi kaže že to začeti, kajti sem že videl kar malo posmehov, ko je bilo rečeno, da 164 ljudi je podpisalo peticijo, ki jo je še danes poslalo, da si želi več nadzora, da si želi konec koncev tudi dodatne ograje, kar je seveda v slovenski javnosti povzročilo kot neko nezaslišano zahtevo. Vendar dejstvo je, da ta ograja, ki je bila postavljena, je bila postavljena prav zaradi tega, da je nekako usmerjala te begunce na določena mesta. Konec koncev tudi policija pove, da še vedno deluje in ljudje si še želijo, da ostane na koncu, tako kot je bilo že danes rečeno, so prosili te ljudi, dali so svoje izjave, da se dovoli na njihovo postavljati, zdaj se jim pa grozi, da se bo odmaknila. Tudi to moram povedati, da minister, ko je bil v Rigoncah, je povedal, da je seveda to koalicijska pogodba, da morajo odmakniti, vendar jim je zagotovil, da bodo oni bili zadnji na vrsti, kar pomeni, da še ne pričakujejo par let in da v tem stvari se bodo omenili. Me pa žalosti, da je potem se tudi na ministra zvrstil en pogrom iz medijev in pa slovenske politike, da ne spoštuje schengensko oziroma da ne spoštuje predvsem koalicijsko pogodbo in še marsikaj drugega. In prav s tega vidika sem se udeležil. Naj povem, da seveda sam osebno se moram zahvaliti tem ljudem še enkrat za izjemno strpnost, kajti jaz s tem begunsko krizo že spremljam od leta 2015, takrat se nam je dogajalo nekaj podobnega. Na začetku, ko so začeli ljudje, kasneje tudi župani opozarjati se je prvo začelo nas primerjati, kot da ne razumemo, da smo nehumani in nekaj podobnega si izmislim, ne na mene, ampak na ene druge slovenske župane, kaj vse je bilo v medijih, kakšni so, kako nimajo občutka za begunce. Kasneje v zelo kratkem času pa se je videlo kaj se nam je zgodilo in seveda potem kasneje se je res, so stvari premaknile in čez našo občino je šlo približno 400 tisoč ljudi v šestih mesecih. Pa če si kdo to predstavlja kaj to pomeni za te ljudi, ki živijo na tem področju ter so se res morali ogromno marsikoga odpovedati marsikakšne pravice konec koncev tudi samih bi rekel varnosti oziroma več ali manj prost ega nekega negibanja. Zato seveda naj povem, da sem danes tudi sem prišel in da povem.

Zdaj, če začnemo. Jaz se zavedam, da, in moram tudi na nek način povedati, da se policija trudi, naša slovenska in seveda se zahvaljujem tudi ministru in pa tudi direktorju policije, da je prišel na kraj, da se je sestal s tem našim krajanom, vendar dejstvo je, da mi ob meji ugotavljamo, da pač naš sistem ne deluje. Zdaj pa kaj vse ne deluje. Dejansko mi nismo strokovnjaki, vendar jaz mislim, da vsi ugotavljamo, da ne deluje. Najprej seveda je treba povedati ne glede na to kako se mi vsi ali pa cela Evropa zatiska oči, Schengen očitno na Hrvaškem ne deluje, kajti nam razumljivo je, da pride v enem mesecu 7 tisoč ali skoraj 8 tisoč prebežnikov in seveda, če primerjam, v sedmih mesecih je bilo štiri, v osmem jih je bilo sedem. Jaz sem prepričan, da bo letos na koncu meseca bila ta številka ne manjša, ampak večja, po moje, ene 9 tisoč, pa upam, da, nisem se kaj zmotil. Zdaj, če govorimo o 9 tisoč prebežnikov v enem mesecu, če bo ta trend še naprej rastel, bomo mi res postali Lampedusa in jaz upam, da se tega zavedamo. In konec koncev procentualno prebežnikov glede na število Slovencev je bistveno več in zato si želimo, da se stvari ukrepajo.

Zdaj, druga stvar kar je. Jaz mislim, da vsi vi se zavedate in tudi sam minister in vsi ste povedali, da dejansko vizumski sistem v Evropi ne deluje. Treba je povedati, da pri nas ljudje mene opozarjajo, da ti, ki so na nek način že bili evidentirani na Hrvaškem, dokumente vržejo pred mejo, pridejo k nam in ponovno prosijo za vizo. Danes, ko sem poslušal, da pravijo, da Hrvaška jih v 24 h napoti, da morajo se zglasiti v begunskem centru, jaz sem dobil občutek, da se jim tam napovedo, naj se v 24 h javijo v Slovenijo, da bodo šli v slovenski begunski center, da ne bodo imeli dela z njimi. Žal ne morem reči, da je to res, ampak vse več in več namigov gre v to smer, zato jaz mislim, da je nujno in potrebno, da se dejansko slovenska politika začne do tega obnašati odgovorno. Posebej bi vas pa prosil, da to ne spremljamo kot nek političen pogon, pregon teh ljudi, da jih ne ožigosamo, te ljudi, ki so na to opozorili, ki na koncu koncev jih je upravičeno strah. Jaz moram povedati, da mi v Brežicah in v Posavju imamo izredne probleme, ne samo s tem, tudi s povečano kriminaliteto, predvsem zaradi Romov, zaradi socialcev in podobnih stvari, ki se organizirajo že kot določene tolpe in dejansko, če človek ne ve kdo se bo pojavil na vrata ali se mu bo pojavil nekdo, ki bo prišel s slabimi nameni ali z dobrimi, konec koncev tudi ti begunci k sreči zaenkrat še niso nekaj povzročili, vsaj jaz nimam teh informacij, vemo pa, da marsikateri se nelagodno počuti. Jaz imam ljudi ob sami meji, ki mi dnevno povedo, imamo invalide, ki se zaklepajo, ki so si naredili dodatne ograje na svojih dvoriščih, ki so si nabavili pese, da jih spuščajo ponoči, da imajo mir. Konec koncev je treba vedeti, da tudi ti ljudje bi radi ponoči spali. Ponoči so od helikopterjev, nenehno so razne sirene in pa podobne stvari. Zato jaz mislim, da je nujno se to zamisliti in seveda tudi apel policiji, kljub temu, da je povečal vendar svoje moštvo, da je potrebno v Brežicah še poostriti oziroma povečati število policistov. In pa kar je najpomembnejše, mi imamo 70 km meje s Hrvaško. Na teh 70 km imamo deset prehodov, kajti drugje so reke, to je deset mostov, in jaz mislim, da je prav, da bi se to počakalo, ti begunci neposredno na tej meji, kajti je treba nekaj povedati. Begunci več danes ne bežijo, begunci pridejo v Dobovo, si kupijo sendvič, imajo denar in pravijo, kje lahko najdemo policiste. Ne da več policiste, išče njih. To je mogoče na nek način tako malo smešno, vendar dejstvo je. To je seveda tudi razlog, da je naša policija izjemno humana, da zelo pomaga, da vsi skupaj se zavedamo tudi verjetno bolečine teh ljudi, ki so prišli od drugod, vendar dejstvo je, da mi moramo najprej poskrbeti seveda za naše ljudi, zato jaz mislim, da tudi mora naša policija svoje sile povečati in jih praktično dati na samo mejo, kajti dejansko na teh prehodih bi jih lahko brez problema ustavili, kajti ne bežijo pred njimi in bodo šli. Seveda verjetno je to malo problematično zaradi kakšnih drugih predpisov, vendar v praksi to tako izgleda. Zato bi jaz res še enkrat na vas vse skupaj apeliral, da to ne vzamemo kot neko politično obračunavanje med določenimi strankami, med ljudmi, da se zavedamo, da je resen problem, da se zavedamo to, da ta schengenska meja in pa seveda tudi Schengen in pa / nerazumljivo/ s tem nadaljuje in jaz mislim, da to ni naloga samo ministra, ki verjamem, da se trudi, ki zastopi. Konec koncev, tako kot je bilo povedano, minister je takrat na neki drugi funkciji bil šest mesecev z nami v Dobovi, ki smo dnevno tudi po 13 tisoč ljudi imeli, pa smo jih uredili, ampak ti ljudje se niso prosto gibali, danes se ljudje gibljejo. Jaz sem šest kilometrov stran. Včeraj v jutru, ko grem v službo, hodijo mimo novega dvorišča, grejo po koruzo, soseda, mi je takoj poslala, slike. Druga je rekla, vsa prestrašena: Kaj naj naredim? Mislim, to so stvari, ki si jih marsikdo drugje v Sloveniji ne predstavlja. Zato je moj resen apel, da mogoče to ne jemljemo kot politično obračunavanje, da se resno zavedamo. Številke so velike. Če bodo rasle, da bo prišlo do tega, da bo 10 tisoč v tem mesece ali pa devet, kar jaz verjamem, da bo, če bo to eksponentno tako šlo, bo v Sloveniji hitro lahko 100 ali 200 tisoč beguncev, s katerimi pa boste verjetno imeli kar težave, kam in kako z njimi.

Toliko sem prišel. Jaz bi prosil, da zaradi tega, ker sem zastopam ljudi, ki so delno strahu nas zdaj te in pa te ljudi ne obravnavate kot neki ne vem kakšne desničarje, politikarje ali kaj drugega, da jih resno vzamete, da jim pomagate. Vsi državljani smo državljani te Slovenije, ki si želimo dobro, ne glede na kom je. Jaz vem, da ti ljudje tudi v veliki meri so volili v našo poslanko. Tudi njihov svetnik je bil eden prvih, občinski svetnik, ki me je začel na to opozarjati in njo vem, da tudi poslanka se je že srečala s temi begunci in vsi ostali, pa ne bom vsega povedal, bo verjetno ona sama kaj več in zato je moja želja samo, da vsi skupaj naredimo maksimalno, da seveda to preprečimo tistim, ki pridejo, da jim omogočimo seveda to dostojno. Mislim pa, da naloga naša je, da se seveda ključno čim prej pogovorimo s Hrvaško in pa z Evropo in da ne naštevamo več, drugič, koliko sestankov smo opravili, ampak da prinesemo rezultate iz teh sestankov.

Zdaj pa, jaz se vam bi zahvalil za povabilo. Moram žal z vami več ne bom, mislim, da sem dal neko iztočnico, vse ostalo pa prepustil vam, ki ste tudi za to zadolženi.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Bom še enkrat malo zoprna pa bom vse pozvala, če lahko strnete - / medsebojno pogovarjanje/ Ne, je vse v redu, vse v redu. Hvala lepa - vaše razprave na 5 maksimalno 10 minut.

Dajem besedo kar županu Občine Logatec, gospodu Bertu Menartu.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, cenjeni poslanke in poslanci, ostali gostje, prav lepo pozdravljeni v mojem imenu in v imenu cele občine Logatec!

Občina Logatec je zelo odprta občina. Mi imamo 45 različnih narodnosti prijavljenih in nekako sobivamo z različno mislečimi, vendar tudi mi smo od 2015 naprej skozi nekako s temi begunci, azilanti in tudi migranti. Na začetku smo se organizirali s civilno zaščito in smo nekako te, ki so k nam prišli, potem tudi želeli hitro oditi, spremljali do železniške postaje, kajti te so hodili po železnicah in smo jih nekako varovali, da ne bi vlak po vozili, kakorkoli. Seveda zelo dobro je bilo sodelovanje tudi s slovensko filantropijo, z društvi. Skupaj s temi, ki so bili v našem centru, smo organizirali tudi neke vrste piknikov, njihovi otroci so hodili k nam v šolo in glede na to, da je z naših koncev, ima ženo Tomaž, Tomo Križnar, je nekako že v šoli bilo kar neko tekmovanje, kdo bo vzel te otroke od teh različnih ljudi, ki so prihajali iz Azije, iz Afrike, ker je bila to neka dodana vrednost. Seveda, ko so začeli prihajati iz Afganistana, je to nekako ekshaliralo in takrat se je začelo pri nas v red in me kličejo župan, zdaj pa moraš nekaj narediti, mi ne bomo več to zdržali. Jaz sem bil takrat v Bruslju, so rekli, zdaj se skrivaš, in sem se nekako s tistimi liderji, ki so to organizirali, domenili, smo se naslednjo proti večeru dobili in smo tudi nekako se dogovorili, da smo potem sklicali izredno sejo. Na tej prvi izredni seji je bil predsednik parlamenta gospod Brglez, potem so bili tudi z Ministrstva za notranje zadeve in z Urada za begunce ali kakorkoli se je že takrat imenoval in smo se domenili, da bi lahko v našem azilnem centru bilo nekje 108 teh ranljivih skupin. Mi smo takrat imeli predvsem same ranljive tudi do sedaj in seveda včasih je bilo tudi 150, pa ni bil problem. Potem je prišla vojna in begunci iz Ukrajine, mamice z otroci, tudi te smo lepo sprejeli, otroke dali v vse tri osnovne šole in nekako smo to sobivali. Ti ljudje so bili drugačni, mogoče bolj civilizirani, da tako rečem, ni bilo nobenih težav z odpadki, tudi hrana se ni metala stran in seveda te stvari so se peljale in ker je bilo to povečano, spet s takšnim število, so začeli ljudje opozarjati, da je tega preveč, smo zopet sklicali sejo in so prišli tudi iz Urada za begunce, za migrante in tudi iz Ministrstva za notranje zadeve in je bilo nekako omenjeno, da ker so to iz Ukrajine, ki imajo neke druge navade, je lahko teh ljudi več. In je bilo tudi včasih do 400 teh ljudi, v glavnem mamice z otroci. No, v zadnjem času pa so se te stvari spremenile. In tako kot je bilo že danes tudi rečeno s strani gospoda ministra, da je pa v zraku nek strah. Moramo vedeti, da so te naše kraje zajele ujme, da je bil lansko leto požar, da je vojna v Ukrajini, postcovidni sindrom, en kup enih težav te naše ljudi spravilo na nek rob živčnosti in seveda, ko so se začeli ti mladi fantje sprehajati po Logatcu, nemoteče, ko gredo po cesti in gredo v trgovine, so nemoteči, mislim, tako prijetni fantje, vendar, ko pa pride do tega, da jih policisti legitimirajo ali karkoli jih že s plaž se razbežijo po vseh dvoriščih, se zatekajo v hiše, ponoči hodijo preko dvorišč, psi zalajajo. To je, bi rekel, nek kaos, ko ljudje nimajo več živcev in tega ne prenesejo. Zato sem tudi zadnjič imel sestanek s predstavniki mojih svetniških skupin in so nekako dorekli, da moramo to znižati. Zdaj jih je okrog 400, teh 80 je teh ranljivih skupin iz Ukrajine, vse ostalo so ti mladi fantje. Moram reči, da sem vsak dan ali pa vsak drugi dan v stiku tudi z gospo Katarino Štrukelj z Urada za migrante, tudi s komandiram policije iz Logatca se poslušamo, pogovarjamo in moram tudi reči, da so povečane policijske patrulje v Logatcu. Pa vendar, ti mladi fantje imajo svoje koordinate, GPS, kakorkoli to gre, vsepovsod po gozdu, čez dvorišča pride na železniško postajo, je večja skupina, se razbežijo, kot sem že rekel, na vse strani in se ustvarja nek kaos, neko nelagodje in ljudje pravijo: "Župan, mi smo te izvolili, prosim, da nas zaščitiš. Jaz kot župan nimam zaščite, nimam s kom jih braniti, kajti ti fantje tudi ne naredijo nobenih, bi rekel, takih kriminalnih dejanj, tudi statistika naše policije, da teh težav ni, vendar ljudje so v strahu. Strah pa je, ne samo to, tudi iz ostalih teh naravnih nesreč in res prosim, da bi na nek način te naše ljudi zaščitili, da ta strah nekako ne izgine, ampak, da se ga omili. Mi imamo tudi srečo zdaj kar nek center za duševno zdravje, ker ljudje veliko imajo teh psihičnih težav in se tudi na ta center zatekajo, pa ne samo zaradi teh mladih fantov, ki hodijo iz Azije, iz Afrike, tudi zaradi drugih stvari in je tako nelagodje in mi moramo to nekaj spremeniti. Jaz vem, da policisti so delavni, so na terenu, vendar tudi sama država, jaz mislim, da smo mi premajhni, da moramo skupaj z naše notranje ministrstvo in zunanje je pa Evropa nekaj narediti, da se te stvari omilijo. Ti fantje, ki hodijo, iščejo nek prostor pod tem svobodnim soncem, jim je treba dati možnost, vendar tega je preveč in Logatec več kot, bi rekel, 150 tega ne zdrži. Zadnjič, ko smo imeli sestanek, je bilo tudi rečeno, če bi bili ti zaprti noter v tej, v tem centru, jih je lahko tudi več, kajti prostor je, vendar motijo, ko gredo ven, hodijo ponoči vsepovsod, puščajo, bi rekel, te odpadke, cunje. Sicer je dogovorjeno z Uradom za migrante, da če kdo to vidi, pokliče policijo na 113, pridejo policisti, to poslikajo, potem javijo našem komunalnemu podjetju, oni pridejo to pobrati, spet poslikajo tehtalne liste, to je preveč zakomplicirano, to bi se bilo treba zmeniti za nek pavšal in to kar direktno naše komunalce obvestiti, ne da še s tem obremenjujemo policiste, ki jih imamo že tako premalo, pa še te so že tako preobremenjeni. Mislim, da moramo res, tako kot je rekel moj predhodnik, tu ni politika levi, desni, vsi imamo eno in isto težavo, vsi se zavedamo, da so ti begunci, migranti, azilanti, karkoli že so ljudje. In mi moramo na nek način držati tisto dostojanstvo do človeka. Zelo me srce zaboli, ko vidim na Facebooku, ko piše, sploh si človek to ne bi smel, kaj takega dovoliti, ja, zdaj bo treba odpreti peči, tako kot je bilo v Nemčiji. Zgrozi se človek, ko to prebere in ko to sliši kaj vse ljudje imajo na um, zdaj ne vem, ali je to žlehtnoba ali je to od zadaj res nek strah, vendar med ljudmi je neka vibracija nekega strahu, ki ga moramo na nek način omiliti. Zdaj, sam Logatec, saj pravim, več kot toliko smo se domenili takrat, teh beguncev in migrantov, azilantov ne sprejemajo naši ljudje, želijo tudi, da imam izredno sejo, pa smo nekako to odlašali, kajti tudi ta današnja srečanje na tem odboru bo morda to nekaj pripomoglo, da tega ne bo treba. Tudi danes sem se z gospo Katarino Štrukelj slišal in sem ji vse to razložil. V veliko pomoč mi je tudi Andrej Rupnik, ki te stvari pozna, me pa je seveda takrat, ko smo imeli leta 2014 mi žled in smo imeli zelo dobro organizirano civilno zaščito in v tej zaščiti sem imel tudi zelo veliko pripadnikov, upokojenih policistov, ko pa sem jih prosil za pomoč kako bi te stvari reševali s temi migranti, z begunci, pa so vse rekli: "Župan, to pa za nas ni, to je pa stvar države, stvar Evrope, mi se v te stvari ne bomo vtikali", pripravljeni pomagati, vendar to je tudi za njih, ki so vajeni vsega tega, bilo preveč. Tako, da sem imel skozi, to je nek strah, da bomo mi to zelo težko rešili.

Še enkrat prosim državo, da zaščitijo naše državljane. Mi smo odprti, smo pripravljeni pomagati, vendar nekje so tudi meje. Tako, da želim res, ne samo našim Logatčanom, ampak po celi naši državi, na tej lepi sončni strani Alp, da se to nekako uredi in da ta strah od naših ljudi izgine, kajti to jih ovira tudi na delu, nismo tako ustvarjalni, pa tudi pride do raznih bolezni. Drugače pa, še enkrat rečem, ti, ki hodijo, otroci iz Burundi, iz Konga, iz drugih dežel, iz Ukrajine, z našimi otroci v šolo, je to neka dodana vrednost tako za otroke kot tudi za učitelje, vendar mi moramo poskrbeti, da ta strah teh mladih fantov, ki na cesti nobenega ne ogrožajo, med ljudmi pa je strah, kajti to so fantje polni moči, ki bi morali delati, ustvarjati, študirati, ali pa so namenjeni za neke druge naloge. Še enkrat, želim, da nas država zaščiti.

Hvala lepa.