Dobro jutro vsem skupaj, Pozdravljam lepo vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne.

Pričenjamo 19. sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: opravičila se je magistra Meira Hot, prav tako pa magistro Urško Klakočar Zupančič nadomešča poslanec Tomaž Lah, poslanko magistro Andrejo Živic pa Andreja Rajbenšu na magistro, se opravičujem, s kolegico Kertova sem zamenjala.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oz. za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O BOJU PROTI KORUPCIJI, NADOMESTITVI OKVIRNEGA SKLEPA SVETA 2003/568 PNZ IN KONVENCIJE O BOJU PROTI KORUPCIJI URADNIKOV EVROPSKIH SKUPNOSTI ALI URADNIKOV DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE TER SPREMEMBI DIREKTIVE EU 2017, 1371 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA. Kot gradivo nam je bil predložen predlog stališča, ki je na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo je bilo vabljeno Ministrstvo za pravosodje. Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru. Uvodno besedo dajem gospodu državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje, doktor Igorju Šoltesu. Izvolite, prosim.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dobro jutro! Torej pred nami je predlog direktive Evropskega parlamenta, ki se nanaša na boj proti korupciji. Dejstvo je, da korupcija spodkopava verodostojnost institucij in njihovo zmožnost uresničevanja javnih politik in zagotavljanja kakovostnih javnih storitev. Seveda deluje kot dejavnik, ki je, ki ni omejen samo na meje posamezne države, ampak je tudi čezmejen in predstavljajo tudi tveganje za sovražno tuje vmešavanje, ki lahko posega v nacionalne interese države. Konservativne ocene na ravni EU kažejo, da korupcija stane gospodarstvo vsaj 120 milijard evrov na leto. In ravno uspešno preprečevanje in boj proti korupciji sta bistvenega pomena za zaščito vrednot Evropske unije, učinkovitost politik Evropske unije zagotavljanja pravne države in zaupanja v javne inštitucije. Obstoječa zakonodaja EU to sta okvirni sklep Sveta iz leta 2003, ki določa zahteve glede inkriminacije korupcije v zasebnem sektorju in konvencijo o boju proti korupciji uradnikov ali uradnikov držav članic iz leta 97, ki obravnava nekatera dejanja korupcije uradnikov na splošno ni dovolj celovita? Dejstvo je, da se je, da so se tudi oblike korupcije od, če rečem, prejšnjega stoletja, pa do danes, bi rekel, bistveno sofisticirane in zaradi tega je potrebno pravni okvir EU tudi posodobiti, da bo seveda upošteval ta razvoj, če rečemo groženj korupcije in pravne vednosti unije po mednarodnem pravu kot so standardi iz Konvencije Združenih narodov proti korupciji. Evropska komisija je za to izdala predlog nove protikorupcijske direktive, kot ji rečemo in cilj te direktive je predvsem zagotoviti, da bodo vse oblike korupcije v vseh državah članicah EU opredeljene kot kaznivo dejanje, da bodo lahko tudi pravne osebe odgovorne za ta kazniva dejanja in da se za kazniva dejanja lahko naložijo učinkovite, sorazmerne in pa odvračilne kazni. Republika Slovenija podpira seveda te cilje, si bo pa v okviru pogajanj prizadevala za natančnejšo opredelitev kaznivih dejanj v sami, samem dokumentu, za sorazmernost kazenskih sankcij storjenimi kaznivimi dejanji in pa za fakultativnost predvidenih t. i. nekazenskih sankcij.

Prav tako gredo naša prizadevanja v smeri večje jasnosti besedila ter natančnejša opredelitev obveznosti in ukrepov, ki jih ta direktiva vzpostavlja za države članice na področju preprečevanja korupcije. To bo posebej pomembno z vidika zagotavljanja ustreznih človeških, finančnih, tehničnih in tehnoloških virov, ki jih za države članice vzpostavlja predlog direktive. Seveda bo to v prihodnosti imelo tudi učinek na proračun Republike Slovenije. Skozi celoten postopek pogajanj bo Slovenija stremela k oblikovanju besedila, ki bo spoštovala načelo sorazmernosti, jasnosti in določnosti, tudi na področju predvidenih sankcij, kot tudi na področju obveznosti povezanih s preprečevanjem korupcije. Seveda gredo naša prizadevanja tudi v smer, da bo besedilo nove direktive usklajeno s splošnimi pristopi k drugim direktivam na področju kazenskega prava, predvsem glede sankcioniranja tako fizičnih, kot tudi pravnih oseb. Torej, če povzamem, je naše stališče seveda, da velja podpreti predlog direktive Evropskega parlamenta in seveda z vsemi, bom rekel, rezervacijami in usmeritvami, ki sem jih ravnokar predstavil v fazi pogajanj. Hvala.

Hvala, Doktor Šoltes, prehajamo na razpravo, se želi kdo prijaviti? Magister Kaloh, izvolite.

Dobro jutro vsem, spoštovani državni sekretar s sodelavcem, spoštovani kolegi poslanci, poslanke, dober dan tudi vam. Kot je uvodoma dejal doktor Šoltes, 120 milijard na letni ravni na škodo Evropske unije je res gromozanski znesek, negativni. Ta učinek jaz ocenjujem, da ni samo rak rana gospodarstva, ampak tudi rak rana celotne družbe v Evropi. Tako, da tukaj je v tem samem obrazložitvenem memorandumu to dokaj decidirano zapisano, da je to res velik, velik problem v Evropski uniji. Zdaj kot smo slišali, gre predvsem za, se pravi za okrepitev boja proti korupciji na ravni Evropske unije s harmonizacijo korupcijskih kaznivih dejanj, da se pravi zadeva poenoti. Zdaj, kaj to pomeni. Zdaj poslanci ste si pogledali od Sveta oz. Evropske komisije materijo in ko so delali primerjalno analizo kaznivih dejanj vizavi držav članic smo lahko ugotovili, da določena kazniva dejanja seveda niso harmonizirana, se pravi, da ne pokrivajo celotnega spektra kaznivih dejanj. Jaz sem zasledil predvsem nezakonito obogatitev. To kaznivo dejanje ima v nacionalni zakonodaji zgolj osem držav članic in pa trgovanje z vplivom, trgovanje z vplivom tudi ni v vseh nacionalnih državah članicah Evropske unije, tako da to naslavlja ta direktiva. Poleg tega seveda tudi vzpostavitev obveznosti sprejetja ustreznih ukrepov za preprečevanje korupcije in pa da bodo vse te oblike korupcije, ki so zapisane v predlogu direktive opredeljene dejansko kot kaznivo dejanje. Zdaj seveda tudi kazni, ki so omenjene od zapornih kazni naj bodo takšne, da bodo seveda odvračale morebitne storilce teh zavržnih dejanj. Tudi tukaj velja biti posebej čuječ, da so te kazni dovolj visoke, da potem, ne po oprostitvi, spet se ne postopa enako. Zdaj, kot pa je rekel doktor Šoltes, da bo, da lahko vpliva ali pa verjetno bo vplivala na proračun Republike Slovenije, predvsem v delu, kjer se bo moglo seveda resurse zagotoviti, človeške, finančne, tehnične, za specializirane organe. Pa potem mogoče gospod dr. Šoltes ob koncu, če imate že mogoče podatek, če bo Slovenija pri teh specializiranih organih, recimo, pri specializiranem državnem tožilstvu okrepila svojo ekipo, ki vemo da so malo kadrovsko podhranjeni in pa potem še naslavlja direktive, organe, pristojne za odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Se pravi, če bo tudi policija se v tem kontekstu okrepila, če bomo morebiti tudi v Sloveniji dobili finančno policijo, posledično. Če imate kakšne take podatke.

Zdaj v naši zakonodaji pod poglavjem kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva je 12 kaznivih dejanj, ki naslavljajo korupcijo. Ne. Zdaj vseeno še lahko ugotovimo, da naša nacionalna zakonodaja, da določene znake kaznivih dejanj preohlapno definira, lahko rečemo pa tudi so še, po moji oceni, nekakšne, nekakšne nedoslednosti med aktivnim in pasivnim podkupovanjem. Zdaj mi lahko za našo državo, mi seveda tej direktivi ne bomo nasprotovali, ampak vendarle pa lahko ugotovimo, da je javni sektor, ki ga tudi direktiva naslavlja v Sloveniji, lahko rečem javni sektor in posledično razpisi so nekako eldorado, eldorado za morebitno korupcijo. Zdaj vsi smo bili zgroženi na kako lahkoten način, da rečem v pogovornem jeziku, se tala javni denar in zdaj vsi spremljamo to stanje, ki ga je povzročila posredno ali neposredno ministrica Ajanović Hovnik, kjer je 300000 € dobila njena bivša poslovna partnerica za Inštitut za preprečevanje enakosti spolov s sedežem v Mariboru, od koder tudi jaz prihajam kot poslanec. Zdaj, 300000 € se mogoče zdi malo, ampak zdaj, če pogledamo slovensko povprečno plačo, 1400 € mora državljan delati 215 mesecev oz. skoraj 18 let. To zdaj verjetno se nam ne zdi vsem to normalno. Zdaj, seveda ne moremo prejudicirati kaj se je tukaj zgodilo in kaj ne, ampak kakorkoli, ko potem naša Komisija za preprečevanje korupcije dobi, dobi te sume morebitnih korupcijskih tveganj pa potem rabi pol leta za predhodni preizkus, glejte, karavana gre dalje, vmes se že podobne zgodbe dogajajo, tako da tukaj moramo mi predvsem popraviti še v tem delu našo nacionalno zakonodajo. Ali pa primer, ne vem, kot celo gospodarski minister Han sam na protikorupcijsko komisijo, da primer podjetja mariborskega župana g. Arsenoviča, kjer je tudi na razpisu dobil 1,8 milijona evrov za vlaganje v turistično infrastrukturo, pa ne rečem, da je s tem kaj narobe, niti s prvim niti z drugim, ampak so primeri, ki pa potem mogoče v neki časovni premici zatajimo, kar potem traja, kot sem rekel, šest mesecev, da sploh opravi predhodni preizkus. Tako da zaenkrat toliko, pa gospod Šoltes, mogoče potem tista vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa. Se še kdo prijavlja k razpravi? Gospod Hoivik, izvolite.

Hvala lepa predsednica. Dobro jutro vsem! Zdaj, kolega Kaloh je šel na nacionalno raven, pa bi jaz morda začel z mednarodno, ker govorimo o direktivi, ki je evropskega značaja. Zdaj nenazadnje vojna v Ukrajini ki traja že predolgo po mojem mnenju je odraz prav te korupcije ki je trajala 10, 20 let in tukaj so bili so podlegli korupciji predvsem uradniki Evropske komisije, evropskih institucij govorimo seveda o takratnih dogovorih za zemeljski plin in seveda to odvisnost je Putin dolgo časa izkoriščal in potem seveda s tem denarjem še sedaj na žalost financira to predolgo trajajočo vojno v Ukrajini in zagotovo je tudi ta vojna povzročila pospešek Evropske unije, Evropske komisije, tudi predstavnikov, da so se odločili, da je na področju korupcije, govorimo torej o 120 milijardah letno, potrebno narediti križ. In seveda jaz načelno podpiram, da se ta fraza, ki jo je nazadnje ob poročilu, letnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije izrazila državna sekretarka, da vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje, lahko se v resnici s tem delno strinjamo, hkrati pa tudi ta predlog direktive nakazuje, da temu ne bo več tako, vsaj na področju Evropske unije in seveda tudi potem na področju naše nacionalne zakonodaje. Zdaj seveda kot je tudi kolega Kaloh in tudi kot spoštovani državni sekretar omenil, proračunska sredstva bodo dodatna potrebna. Tukaj seveda temu ne moremo nasprotovati. Bi pa izpostavil predvsem to, da smo sprejeli lansko leto en zakon o zaščiti prijaviteljev. Mi smo temu zakonu sicer nasprotovali, predvsem z vidika, ker je bilo v zakonu napisano, kdo bo vse to preverjal, spet nevladne organizacije in tako naprej. Zdaj v praksi bomo videli kdaj bo ta zakon začel dobro delovati in prav ta zakon je nekako tudi predhodni preizkus v naši državi, ali smo res pripravljeni v trd boj s korupcijo, če smo te korake res pripravljeni narediti. Seveda pa je potrebno pokazati odločnost na samem vrhu. Zdaj, mi se v naši državi soočamo predvsem v primerih, ko je ta vpliv na odločevalce, torej to t. i. trgovanje z vplivom, kot ga predvideva 12. člen nove te direktive je nekako izziv za našo državo. Ne moremo se izogniti tem, se zdaj tudi v javnosti očitkov, na primer na področju zdaj ministrice za kmetijstvo, ki je ujetnica teh nutrij. Zdaj vemo kdo je glavni zagovornik nutrij bil v državi, tudi na socialnih omrežjih to objavljal, to je bil pravzaprav predsednik Vlade oz. njegova sopotnica in potem tukaj trešči ta javni interes ministrice in potem zasebni interes predsednika Vlade. To je samo en primer, ker imamo ravno zdaj na tnalu ministrico za kmetijstvo. Tako da jaz kot rečeno...

...prosim, poskusite se držati teme. Ne.

...jaz sem dal samo en primer...

...to kaj, kdo nam na spletnih straneh objavlja, namreč, ni predlog obravnave tega predloga stališča Republike Slovenije do predloga pač nekega EU dokumenta.

Izgleda, da vas ti primeri res bolijo, pa bom zaključil, ker je zgodnja ura, pa vem, da imamo samo eno uro časa. Tako da, če potegnem črto, jaz načeloma podpiram ostrejše sankcioniranje koruptivnih dejanj, je pa seveda potrebno z zgledom voditi in upam, da bo tudi ta vlada po teh incidentih, ki jih v zadnjih dveh tednih tudi medijsko spremljamo, vsi zgroženi, da bo prisluhnila in da ne bo potrebno sprejemati zakonov, novih, ki bodo prišli v veljavo morda čez 2, 3 leta, ker najbrž bo to dolg proces sprejemanja te direktive in je pa priložnost seveda, ta direktiva, da se zavedamo kje smo, da korupcija obstaja in predvsem, da nas ne bodo novi oligarhi oz. novi diktatorji, kot je gospod Putin, sedaj se je izkazal, da nas ne bodo vlekli za nos in da bo Evropska unija tudi, ko gre za ta t. i. zeleni prehod, da ne bo naivna in da bo znala, bom rekel, v pravem času zaznati koruptivna dejanja in jih tudi preprečiti. Hvala lepa.