Lepo pozdravljeni. Pričenjamo 12. nujno sejo Odbora za pravosodje. Vse članice in člane odbora lepo pozdravljam, vabljene ter ostale prisotne.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, in sicer poslanca Mojškerca nadomešča poslanec Gladek, poslanko mag. Kert pa poslanka Katarina Štravs.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE DRŽAVNEGA SVETA, DA DRŽAVNI ZBOR PONOVNO ODLOČA O ZAKONU O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ V ZVEZI Z DOLOČENIMI PREKRŠKI, STORJENIMI V ČASU VELJAVNOSTI UKREPOV ZARADI PREPREČEVANJA ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI COVID-19.

Na voljo imamo zahtevo Državnega sveta z dne 27. 9. 2023 in mnenje Vlade z dne 5. 10. 2023.

Na sejo smo vabili Državni svet in Ministrstvo za pravosodje.

Državni svet je na svoji 8. izredni seji, 27. 9. 2023, ob obravnavi navedenega zakona na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor o navedenem zakonu ponovno odloča. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za pravosodje posredovana v mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na obravnavo zahteve Državnega sveta. Želi torej besedo predstavnik Državnega sveta za obrazložitev zahteve? Državni svetnik Miloš Pohole, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni.

Državni svet Republike Slovenije je na 8. izredni seji, 27. septembra 2023, ob obravnavi Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni COVID-19, ki ga je Državni zbor sprejel na 12. redni seji 20. septembra 2023, sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o tem zakonu.

Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni COVID-19 ureja vprašanje ustavitve postopkov in izplačila zneska glob, stroškov prekrškovnega postopka, postopka prisilne izterjave in odvzete premoženjske koristi v zvezi s storjenimi prekrški. Postopki se bodo vodili po uradni dolžnosti, zato upravičenci ne bodo imeli še dodatnih stroškov. Tekoči prekrškovni postopki, ki se še vedno vodijo pod prekrškovnimi organi in sodišči, se bodo ustavili, podatki o teh prekrških pa bodo izbrisani iz prekrškovnih evidenc. Takšna ureditev je po mnenju Državnega sveta neustrezna in neutemeljena. V času COVID-19 je bilo zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi treba sprejemati epidemiološke ukrepe, a je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo določbe Zakona o nalezljivih boleznih iz leta 1995, Na podlagi katerih so bili sprejeti odloki, s katerimi se je odrejalo ukrepe, ki jih je bilo treba sprejemati hitro in učinkovito. Šlo je za izjemne okoliščine, s kakršnimi se v Sloveniji pri tem še nismo soočali. Sprejeti zakon ureja vračanje plačanih glob posameznikom, ki so kršili takrat veljavno zakonodajo, pri čemer je treba poudariti, da je morebitna posledica izgube življenja in zdravja večjega števila ljudi hujša in bolj nepopravljiva od morebitne začasne nezmožnosti udeležbe več kot deset udeležencev na javnih shodih v času vrhunca visoko nalezljive bolezni. Ob tem velja poudariti, da so se na neprijavljenih shodih, na katerih je prihajalo do kršitev epidemioloških ukrepov, udeleženci izpostavljali vsebinska sporočila, ki so bila usmerjena konkretno prav proti ukrepom oblasti in epidemiološke stroke za zajezitev pandemije, kar so številni udeleženci želeli pokazati tudi s konkretnimi dejanji, zavestnimi kršitvami predpisanih podrobnih navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz naslova protesta. Sprejeta zakonska rešitev, s katero se ureja vračilo glob za prekrške, storjene v času epidemije covid19, je v času izjemnih razmer, v katerih je bilo treba skrbeti za zdravje in življenje ljudi, namreč neutemeljena in ne krepi zaupanje v načelo pravne države. V času epidemije covid19 so bili ukrepi s strani Vlade Republike Slovenije sprejeti z legitimnim ciljem varovanja življenja in zdravja državljanov ter usklajeni tudi na ravni Evropske unije in Svetovne zdravstvene organizacije. Sprejeti zakon je nesprejemljiv in nepotreben ter odstopa od pravnega reda Republike Slovenije. Državni svet zato meni, da bi se ustrezne rešitve lahko doseglo že na podlagi veljavne zakonodaje. Sprejete rešitve pa predstavljajo kršitev načela pravne države in slab zgled za naprej. Zakon bo tudi dodatno obremenil slovensko pravosodje in davkoplačevalce. Glede na podatke predlagatelja skupna ocena finančnih posledic omenjenega zakona znaša več kot 5 milijonov evrov. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v okviru pripomb k predlogu zakona izpostavila, da predlog ne zasleduje cilja krepitve zaupanja v načelo pravne države. V svojem mnenju je opozorila, da nejasen namen predloga zakona lahko že sam po sebi predstavlja kršitev ustavnega načela pravne države. Kot tak pa predlog zakona ne bi mogel doseči zastavljenega cilja, ki naj bi bil predvsem povrnitev zaupanja v načelo pravne države. Ob obravnavi predloga zakona so se v samem zakonodajnem postopku pojavili številni pomisleki, tudi na seji vašega delovnega telesa in na seji Državnega zbora. Predlagatelj pa se do številnih izpostavljenih nejasnosti povezanih z obrazložitvijo predlagane zakonske ureditve sploh ni stvarno in ustrezno opredelil. Posledično Državni svet zato ocenjuje, da so pomisleki o ustreznosti določb zakona utemeljeni, zato Odboru za pravosodje predlaga, da sprejme mnenje, da zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni covid19 ni ustrezen, predvsem v luči poplav, ko se sedaj zbirajo vsak cent in vsak evro za pomoč poplavljenim sedaj vračamo več kot 5 milijonov evrov prekrškarjem, ki so takratno zakonodajo kršili. Hvala lepa.

Ja, hvala za prebrano mnenje. Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju, doktor Šoltesu. Izvolite, prosim.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za pravosodje. Če zelo, bom rekel, skrajšam že večkrat obrazložene razloge zakaj je bil sprejem tega zakona potreben, katere so bile tiste okoliščine, ki so narekovale tako ukrepanje, bi mogoče samo na kratko, da je Državni zbor na predlog Vlade 20. 9. sprejel Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni ali krajše covid zakona. Državni svet je 27. 9. 23 sprejel odložilni veto in zahteval, da Državni zbor o zakonu ponovno odloča. Glede stališča, ki ga je ravnokar predstavil predstavnik Državnega sveta, lahko rečemo da se s stališčem Državnega sveta v določenem delu strinjamo, predvsem v tem da je šlo v času epidemije covid za izjemne okoliščine s katerimi se Slovenija pred tem še ni soočila, vendar je jasno da tudi v takih okoliščinah velja načelo pravne države velja načelo hierarhije pravnih aktov in to seveda v demokratični družbi nikoli ne sme biti spregledano.

Ko govorimo o ukrepih tistega časa, lahko poudarimo, da je bila večina ukrepov zoper nalezljivo bolezen v tistem obdobju določena v odlokih, ki so bili sprejeti na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. V zvezi s tem pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da nekatere določbe kršijo ustavno načelo legalitete, ker so bila pooblastila za izdajanje odlokov določena preohlapno. Zaradi hitrosti takrat sprejemanja ukrepov, v odlokih pa ni bila zagotovljena niti pravna predvidljivost, kot del načela pravne države.

Namen zakona, kot smo večkrat poudarili, je dvojen. Prvi je povrnitev zaupanja v načelo pravne države, drugi pa ugotovitev učinek amnestije kontakta milosti države zaradi prekomerne reakcije države na področju prekrškovnega prava.

V zvezi z dvomom Državnega sveta, da sprejeta zakonska rešitev ne krepi zaupanje v načelo pravne države, velja pojasniti, da gre glede upravičenj, ki jih zakon prinaša, se pravi ustanovitev postopkov, vrnitev plačanih ali izterjanih glob in izbris iz evidenc za uresničevanje pristopa spoštovanje višje ravni človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi izhaja iz tretjega in 5. odstavka 15. člena Ustave, s čimer se glede na pretirano nesorazmerno prekrškovno represijo v navedenem obdobju vrača zaupanje v pravno državo.

Glede na navedeno in glede na že velikokrat ponovljene argumente Vlada meni, da je ureditev nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja bolezni covid ustrezna in utemeljena. In zato seveda predlaga poslankam in poslancem Državnega zbora, da pri glasovanju o vetu Državnega sveta ta zakon ponovno podprejo. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa odpiram razpravo. Besedo dajem članicam in članom odbora. Kdo se prijavlja? Izvolite, mag. Kaloh.

Predsednica, hvala lepa. Danes smo spet tukaj, sicer se zdi kot na variacijo na temo vračanja glob, ampak s tem poudarkom, da je konec septembra Državni svet s 17 glasovi za, se pravi večinsko, in 8 proti izglasoval odložilni veto na zakon o povračilu glob iz naslova neustavnih covidnih odlokov.

Kot je danes predstavnik gospod Pohole povedal, iz njihove optike je zakon neustrezen in neutemeljen. Poudaril je, da pač smo bili takrat, v času epidemije covida, soočeni vsi državljani z izjemno zdravstveno krizo. In zdaj boste pač v koaliciji potrebovali 46 glasov za vnovično sprejetje zakona.

Mi smo to že večkrat ugotavljali in tu lahko zdaj tudi potrdimo, da v Državnem svetu imajo prav, da te povrnjene globe, stroški prekrškovnega postopka v postopku prisilne izterjave se zdaj vračajo tistim, ki so v največji zdravstveni krizi pač kršili covidne odloke.

Dr. Šoltes je že takrat, konec septembra dejal, da je bil pač namen zakona zaupanje v načelo pravne države. Zdaj pa vendarle po našem opozicijskem mnenju na nek način ta zakon ruši, ruši zaupanje v načelo pravne države, saj na nek način daje potuho vsem tistim, ki so, kot rečeno, kršili takrat zakone oziroma odloke in s tem posledično ogrožali zdravje in življenje naših sodržavljanov.

Poleg tega, tudi o tem smo govorili, da bo zakon močno obremenil slovenske davkoplačevalce, več kot 5,7 milijona bo iz tega naslova šlo za povračilo teh glob. Kot rečeno, ta denar bi seveda bilo smotrno, bolj humano bilo nameniti za prizadete naše sodržavljane v poplavah. Zdaj tudi ta izgovor je, po moji oceni, prozoren, ko govorite, da zakon ne določa povračil glob za prekrške, ki so imeli elemente nasilja. Zdaj seveda ste vi verjetno imeli v glavi, v mislih eksplicitno nasilje ki smo bili priča, smo vsi zgroženi gledali od pretepanja policistov, do pretepanja sedme sile, se pravi novinarjev. Zdaj, ampak vseeno, glejte, spoštovani, na koalicijski strani tudi ne nošenje mask, masovno zbiranje in kolesarjenje, pa je bilo pač posredno nasilje, po naši oceni na, so državljani, če ne drugo, so pač pomagali, pomagali prenašati ta smrtonosni virus. Zdaj, iz vidika Ministrstva za pravosodje je bilo sporno to, da so bile pač globe plačane na pravnih podlagah, za katere je Ustavno sodišče potem ugotovilo, da so bile v neskladju z ustavo. Zdaj te odločitve seveda niso bile sprejete z večino, vedno se je našlo kakšno odklonilno, ločeno mnenje. Jaz sem že zadnjič citiral doktorja, dvojnega doktorja Klemna Jakliča, pa ne glede na to, da ga vedno nekam uvrščate, se mi zdi ne samo iz pravne argumentacije, ampak tudi iz neke obče človeške zdrave logike, ko je napisal, citiram: V primeru shodov, ki ne upoštevajo pravil in ukrepov in jih in jim nasprotujejo ter jih demonstrativno kršijo, nepopravljiva škoda za življenje in zdravje ljudi je neizmerno večja kot je škoda zaradi omejitve združevanj ne na več kot deset udeležencev, število kot državni organi je lahko učinkovito preprečijo nenadzorovano eskalacijo in s tem obsežnejši vir širjenja virusa. Se pravi, tako ustavni pravnik. Zdaj vsi, ki smo vsaj deloma vešči prava, pa tudi tisti, ki razmišljajo z neko zdravo razumsko podstatjo, vemo, da takrat, ko so pač bile te situacije, da enostavno ni bilo primerno takrat v tem pogledu dejansko na neki simbolični ravni še dodatno protestirati in zavestno kršiti pravil NIJZ. Saj vemo, da so pač ti vladni odloki vedno temeljili na podlagi strokovnih mnenj s strani zdravstvenega, zdravstvene stroke, tako, da tukaj sem jaz tudi zdaj predsednica, se s tem ne bo strinjala, sva oba dva iz Maribora. Ko so v Mariboru dejansko začeli demonstrativno protestirati, se je meni res, mislim imel sem, imel sem probleme s tem, kot v Mariborčan, sem mislil, pa za božjo voljo ljudje ležijo po bolnišnicah, umirajo, vi pa zdaj dejansko zavestno kršite te odloke. Čisto iz obče človeškega stališča ne, sem čisto dal ta političen segment stran, mi je bilo res neprijetno, da so varstva življenja in zdravja naših someščanov bila, bi rekel, tako prezentirana takrat in marsikdo ne, se takrat, ko v bistvu bili ti najdražji ukrepi, se pravi lockdown, se je malo spraševal, zakaj, zakaj se ljudje spuščajo v tovrstne ekscese. Zdaj v času, ko se sprejema, še enkrat poudarjam, po naši oceni učinkoviti odloki je veljal Zakon o nalezljivih boleznih in je bil tako dejansko legalna podlaga, na kateri je Vlada sprejemala te odloke. Pa še enkrat se mi zdi vredno poudariti ne, vedno je pri pripravi ukrepov sodelovala zdravstvena stroka. Zdaj, ta primer se mi zdi zelo eksemplaričen. Izza naših meja. Se pravi, v Italiji tam, ko so ljudje masovno umirali, tam je državno tožilstvo italijanskega mesta Bergamo dejansko marca 2023 uvedlo preiskavo proti nekdanjemu italijanskemu premierju Conteju in nekdanjemu ministru za zdravje Speranci zaradi okužb in verjeli ne, očitali so jim malomarnost in nesposobnost pri obvladovanju prve faze pandemije covida19. Zdaj, tako italijansko tožilstvo. Zdaj si pa predstavljate našo domačo okolje, če bi slovenska vlada tako neučinkovito, kot je bilo očitano s strani italijanskega tožilstva italijanski vladi, se spopadala z ohranitvijo življenj in zdravja, bi slovensko tožilstvo že zdavnaj verjetno uvedlo tudi kakšno preiskavo proti prejšnji oblasti, pa tega ni storilo. Tako da tudi, da imamo malo, da imamo malo nekega občutka tudi s tujino. In zadnjič, spoštovana ministrica, ne, jaz sem rekel, spoštovana ministrica Švarc Pipan je, katera država pa še, poleg Slovenije, katero Ustavno sodišče je še poleg Slovenije razveljavljalo odloke, pa mi je dejala, po njenem vedenju zgolj Španija od 25 držav članic je rekla zgolj Španija. Se pravi od 25 držav članic, torej Slovenija in pa Španija sta s pomočjo Ustavnega sodišča razveljavljala te odloke, se mi vseeno zdi, da potem druge države, ki so pa imeli še bolj rigorozne prijeme pri obvladovanju covida19, pa očitno teh kršitev niso zaznale. Tako da tukaj ne, glede na to, da niso bile večinske odločitve in se lahko mogoče tudi vprašamo o tem. Zdaj, tudi, ko ste govorili, da so se tem ljudem zgodile velike krivice, zdaj če uporabim politično nekorekten jezik, po mojem mnenju se ni zgodila nobena krivica tem ljudem, so kršili odlok, dobili kazen, tako deluje pravna država.

Zdaj ob zaključku vseeno mislimo, da še vedno vztrajate na tem, da s tem populističnim zakonom, zakonom, ki, jaz ga tudi ocenjujem kot nek pljunek vsem zdravstvenim delavcem, pa tistim, ki so se res trudili zajeziti to epidemijo, so se neumorno borili za zaščito življenj, da jih dejansko ne spoštujete in seveda temu, da rečem farsičnem zakonu, za katerega boste zdaj sicer potrebovali 46 koalicijskih glasov, v SDS seveda ne bomo podprli. Hvala.

Hvala. Postopkovno, kolegica Tacer.

Hvala, predsednica. Jaz bi vas prosila, če lahko kolega opomnite, da ne obsoja preostalih poslancev, koga mi spoštujemo in koga ne, še posebej ne, ko govorimo o enem zelo težkem delu naše zgodovine, ki se je odvijal pred zdaj že tremi leti nazaj. Hvala.

Postopkovno? Prosim? Ne. Potem pa, ja Kolegica Tacer, se strinjam, ampak zdaj potem bi ob razpravah SDS morala več ali manj prekinjati neprestano, pa opominjati, tako da pustimo jim ta miselni tok, pa bi rekla, zaenkrat pa gremo sedaj na razpravo. Sedaj je na vrsti za razpravo kolegica mag. Urška Klakočar Zupančič.

Najlepša hvala. Ja, kolega Kaloh je zdaj trkal na čustva in govoril o varovanju zdravja in življenja in kako so bili vsi oni blazno takrat zaskrbljeni. Mislim, da, moje mnenje je, da ravno veliko niso bili zaskrbljeni, bolj se je videlo, da uživajo v represiji, ki jo je policija takrat zganjala nad ljudmi, tistimi, ki so protestirali. Tako, da meni kot navadni državljanki takrat, ko nisem bila poslanka, se je predvsem zdelo, da vladajoča garnitura blazno uživa v tem, ko gleda, kako se ljudem pišejo globe, ko končno imajo razlog, da lahko uporabijo ta represivni organ. Po mojem osebnem mnenju je bila epidemija covid zlorabljena, grdo zlorabljena, tako da ta je manipulacija, skrbeli smo za življenje in zdravje ljudi, nič niste skrbeli za življenje in zdravje ljudi. Če bi vi skrbeli za življenje in zdravje ljudi, bi investirali v bolnišnice, bi sprejemali ukrepe za to, da bi zdravstvo bolje delovalo. To bi vas takrat skrbelo. Bi opogumljali ljudi, ker, veste, fizično zdravje je zelo odvisno od duševnega zdravja in ko vi, kar ste takrat počeli, v ljudi vsipate strah, je njihovo fizično zdravje še bolj ogroženo. Ljudje so bili prestrašeni, prestrašeni do kosti, najprej zaradi tega, ker niso seveda vedeli, kaj ta virus pomeni, potem zaradi tega, ker ste jim grozili kar naprej z besedami, kot so: "uživajte, dokler še lahko, ker potem bomo itak vsi pomrli", in razen, ne vem, posameznikov, ki so imeli določene ugodnosti takrat. Pa pa še to bom rekla koliko ste se sami držali teh svojih ukrepov, od tega, da je notranji minister hotel na Hrvaško svojo mamo, do tega, da je gospodarski minister lepo "papal" tam v eni gostilni, ko drugi nismo smeli, do tega, da pa sploh ne vem, kaj vse je še bilo, saj bog ve, kaj vse ste še, ja, pa šolska ministrica je dala masko dol, ker seveda ne more jesti z masko, da ne govorim, da drugi pa niso smeli rogljička jesti na ulici in take stvari. To je bilo čisto izživljanje nad državljani. Tako, da s temi pesmicami o varnosti oziroma varovanju življenja in zdravja državljanov mene ne boste prepričali pa jaz verjamem, da še vsaj 90 % državljank in državljanov ne, ker vas ni brigalo nič to, nič vas to ni brigalo. Tako da to je brez veze. In trkati na čustva, kako ste vi s temi ukrepi hoteli ne vem kaj, ne. Vi ste predvsem uživali v tem, da smo drugi bili pod represijo in da so nam grozile neustavne globe.

Tako kot sem rekla, naš policijski organ, organ izvršilne veje oblasti, represivni organ je bil zlorabljen. In govorite o tem, ne vem kdo, kdo je pretepal - kaj? - da so državljani pretepali policiste pa novinarje. Jaz sem videla stvari popolnoma drugače, ali pa celo protestirala sem. Enkrat sem bila v tisti skupini tule od zunaj in sem na lastne oči videla, kako je to izgledalo.

Zdaj govorite o tujini, glede na tujino, gospod Kaloh, vi ste pravnik, saj veste, kako smo si izborili ljudje človekove pravice in temeljne svoboščine. Cela človeška zgodovina je boj za človeško svobodo, za človekovo svobodo. Če bi živeli zdaj v sužnjelastništvu, bi bili sužnji večina od nas. To se pravi, imeli bi popolno osebno nesvobodo, bili bi stvar, prodajali bi nas in zastavljali in tako naprej in izkoriščali. Če bi živeli v fevdalizmu, bi bili privezani na zemljo, nikamor ne bi smeli iti, morali bi ostati v kraju, kjer smo tlačani in obdelovati površine za fevdalce. V kapitalizmu smo privezani na kapitaliste. Sicer imamo neko osebno svobodo, človekove pravice. Jaz seveda verjamem, da bo civilizacijski razvoj šel še naprej in da se bo človek še naprej boril še za večjo svobodo, ampak tako je. To se pravi, človekove pravice so civilizacijska pridobitev, pripadajo vsakemu človeku, ko se rodi. Če so to v tujini ugotovili mene pravzaprav ne zanima, če so ugotovili ali so bile tam človekove pravice kršene. Me ne zanima. Jaz vem, da so bile. Sicer ni čisto res, da je samo Španija to ugotovila, imam tukaj odločitev /nerazumljivo/, Južnega Wellesa, tudi oni so ugotovili kršitev človekovih pravic s temi odloki in neustavnimi ukrepi. In veste kako deluje pravna država? Res je, da pravna država deluje tako, da se pač, če se ugotovi kršitev nekega predpisa izreče sankcija. Ampak pravna država predvsem deluje samorefleksivno, zato imamo tudi Ustavno sodišče, ki odloča, ali so zakonski in podzakonski akti v skladu z ustavo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da pri nas niso bili v skladu z Ustavo. Torej, so vse globe in vse druge, vsi drugi ukrepi, vse druge sankcije, ki so bile izrečene na podlagi teh predpisov nične. Nične. In vsi tisti, ki so bili kakorkoli oškodovani na podlagi teh odlokov, so upravičeni do odškodnine. Tako deluje pravna država. Pravna država zna sama sebe pogledati v ogledalo, na podlagi seveda tistega temeljnega akta, za katerega jaz menim v Republiki Sloveniji, da je izjemen, zelo dober, seveda so potrebne še izboljšave, vedno je prostor za izboljšave, ampak naša ustava je dobra. In če je bilo ugotovljeno in pravilno, po mojem mnenju, je bilo ugotovljeno, da so bili vsi ti podzakonski akti v neskladju z Ustavo, da je bila represija uporabljena prekomerno je prav, da se državljankam in državljanom tistim, ki so bili oškodovani na tej podlagi to vrne.

Nikoli pa ne bomo pozabili vsi tisti, ki smo bili takrat na tak ali drugačen način omejeni, oškodovani, prizorov dijakov na cesti, ki so morali iti pred sodnika za prekrške pa mislim, da so upoštevali menda vse, so imeli maske, razdaljo, so morali iti pred sodnika za prekrške, zato ker so želeli v šolo. To je bila država za katero želim, da se nikoli, nikoli več ne vrne. Da smo si drznili nad mladino pošiljati policiste in jih dajati pred sodnike za prekrške je zavržno. To ne, da je ne pravno ne moralno, to je zavržno. In kaj ste naredili takrat? Nič. Sedeli ste na svojih stolih in gledali kako so morali iti tisti srednješolci k sodniku za prekrške, ker so hoteli iti v šolo. Tega madeža se ne boste znebili nikoli. In trkanje na vest ljudi, ki so konec koncev potem upoštevali razdaljo, upoštevali nošenje mask, in tako dalje. Trkanje na vest ljudi, da so bili kaznovani, zato, ker ste vi varovali življenje in zdravje državljank in državljanov je tudi zavržno, zaradi tega, ker ga niste varovali, zaradi tega, ker če bi ga varovali, bi povsem drugačne ukrepe podvzeli. In veste kaj bi predvsem naredili? Stopili bi pred ljudi in bi rekli, spoštovane državljanke in državljani, dogaja se nam nekaj, česar ne poznamo, poskušali bomo narediti vse najboljše za vas. Pomagajte nam, da skupaj razumemo to epidemijo, mi smo vam na voljo za to, da vam bomo dali vse informacije, ki jih imamo, od vas pa želimo razumevanje, ne želimo vam kratiti svobode, morda bo tudi to potrebno, ampak sodelujte z nami. Ne poznamo tega virusa. To bi bil pravilni pristop. In še to, naj vas ne bo strah, ljudje, naj vas ne bo strah, ker strah je najhujše čustvo v človeku in s strahom vlada diktator. Vsi avtokrati v zgodovini so zelo dobro vedeli, kdaj imeti ljudi pod nadzorom, samo strašiti jih je treba. In danes nas pač ne morejo strašiti s tem, da bomo šli v pekel, lahko nas pa strašijo z virusi, ki so še zmeraj dokaj nepoznani. Ne vemo, kaj nam bo, kaj se nam bo zgodilo. Marsikoga je zdaj zdaj strah tudi zaradi cepiv. In jaz jih razumem, jaz razumem ljudi, ki jih je strah zaradi tega. To, kar ste storili takrat s takšnim strahom, je nedopustno in neodpustljivo in zato je prav, da rešimo vsaj tisto, kar lahko rešimo pravno: povrnemo ljudem denar, ki so ga morali plačati zaradi tega, ker so bili oglobljeni na podlagi neustavnih predpisov. To je pravna država in to je država v kakršni morajo živeti tudi naši otroci in naši vnuki, da jih ne bo strah nikoli več oblasti, zaradi katere nas mora biti strah nikoli več, ker takšna oblast je zavržna, to ni oblast, ki skrbi za dobrobit svojih državljank in državljanov. To je oblast, ki skrbi sama zase in skrbi samo za svoje interese in se napaja z močjo, ki jo takrat ima. Nikoli več česa takega. Hvala lepa.