Prav lepo pozdravljeni vsi. Začenjam 27. nujno sejo Odbora za notranje zadeve in zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in pozdravljam vse članice in člane odbora in vse vabljene in vse druge prisotne.

Na današnji seji imamo nekaj menjav: poslanec Lenart Žavbi nadomešča poslanko Tamaro Vonta, poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Tamaro Kozlovič. In to je to.

Zaenkrat k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma. za umik zadeve in je dnevni red določen kot je bil opredeljen s sklicem.

Zato prehajamo ... Aha, izvolite postopkovno. Izvolite, poslanka Anja Bah Žibert.

Hvala lepa, predsedujoča.

Da najprej nekoliko pojasnim za vse tiste, ki ne vejo oziroma ne vedo, da je prišlo tudi do pisnih predlogov. Namreč v Slovenski demokratski stranki smo na vas, predsednica, naslovili prošnjo oziroma poziv, da vendarle zaključimo najprej 27. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, ki je potekala pred desetimi dnevi, in potem nadaljujemo s to sejo. Na našo pisno, ta pisni poziv smo dobili tudi vaš odgovor, kjer pa praktično ni nobenega argumenta za to, da je bila sklicana najprej, bi rekla, 27. nujna seja oziroma da ste šli po drugačnem vrstnem redu. Edini argument, ki ste ga navedli, je nekako to, da ste se za to odločili kot predsednica odbora. Mi se zavedamo, da kot predsednica odbora sklicujete seje, da določate tudi dan, ampak morda je vendarle pomembno tudi neko zaporedje. In dejstvo je, da bomo danes obravnavali isto tematiko kot smo jo obravnavali na seji, ki smo jo zahtevali v Slovenski demokratski stranki. To dokazuje tudi sklep, ki ste ga predlagali vi v koaliciji, ki je identičen sklepu seje, ki je potekala na zahtevo Slovenske demokratske stranke in današnje seje.

Kot drugo ste navedli argument, da bi bilo nekorektno, da vabljeni čakajo. Se strinjam. Nobene potrebe ni bilo, da sta seji tudi ena za drugo in nenazadnje ste to nekorektno storili pri naši seji, ki ste jo v bistvu začeli po nadaljevanju seje in so prav tako vabljeni čakali več ur, tako da, prav tako bi lahko spremenili dan. Sedaj pa, da pač obrazložim. Zahteva za našo sejo je bila vložena. 12. 9. Datum sklica je bil, 19. 9., seja je bila sklicana 26. 9. 2023 na skrajni zadnji rok. Ker je seja dne 26. 9. trajala do 22. ure, ste jo v skladu s pravili Državnega zbora prekinili in za nadaljevanje določili današnji dan, to je deset dni po prekinitvi seje. Vašo sejo pa ste sklicali 3. 10. sklicali in poteka že, 6. 10., torej po treh dneh. Mi pač v Slovenski demokratski stranki se s takim načinom ne moremo strinjati. Protestiramo za tak način dela, kajti lahko na tak način začnemo delati pri vseh sejah. Se pravi, skličemo sejo z neko tematiko, jo prekinemo in potem skliče nekdo drug sejo z isto tematiko in seveda onemogoči, da se najprej konča ena seja in se glasuje o predlaganih sklepih in potem nadaljuje druga seja. Zato, predsednica, še enkrat vas prosimo, če prekinete to sejo, in da zaključimo sejo, ki smo jo, kot rečeno, predlagali. že 12. 9..

Sem slišala vaš postopkovni predlog. Naj pa pojasnim, da sem v dopisu, ki ste ga članice in člani odbora prejeli včeraj, obrazložila, da bo današnja seja, 27. nujna seja potekala pred prvim nadaljevanjem 26. nujne seje, saj je k tej 27. nujni seji vabljeno veliko število državnih organov ter predstavnikov strokovne in zainteresirane javnosti do katerih mora delovno telo izkazati nek spoštljiv odnos.

Glede 26. nujne seje naj povem, da smo že imeli pet ur razprave, prav tako pa se tematiki ne nanašata na popolnoma isto področje, eno področje ureja namreč Zakon o nadzoru državne meje, drugo pa Zakon o tujcih. Pojasnila sem tudi predviden postopek obravnave predloga Poslanske skupine SDS, da se v skladu s 74 členom Poslovnika Državnega zbora preloži 27. nujna seja, kajti o vašem predlogu, da se predloži razprava lahko odločamo šele, ko bo v okviru 1. točke dnevnega reda, da bomo takrat prišli do faze razprave članic in članov odbora. Na vseh sejah delovnih teles je uveljavljen način delovanja, da pred fazo razprave in odločanja, najprej opravimo fazo v kateri obravnavane zadeve predstavijo svoja stališča in mnenja vabljeni. Ob tem še dodajam, da če bi Poslanska skupina stranke SDS želela, da odbor ne opravi niti prve faze seje v kateri predstavijo stališče vabljene osebe, potem bi lahko v skladu s 64. členom poslovnika predlagali umik točke dnevnega reda. Rok za vložitev predloga za umik te točke dnevnega reda se je pa iztekel pred začetkom seje, zato zdaj nadaljujemo z razpravo. Izvolite. Imate postopkovni predlog ali kaj drugega? Postopkovni predlog.

Hvala lepa, predsedujoča, še enkrat. Absolutno se zavedamo svojih poslovniških možnosti, tudi vemo kaj bi se zgodilo, če bi predlagali umik te točke dnevnega reda, zato se za ta poslovniški manever nismo odločili. Vam pa še enkrat povem, kar ste ravno tudi vi v svojem odgovoru ponovili, današnji gostje so lepo vabljeni in sem vesela, da se pač odzivajo vabilom, ampak niso prav v ničemer več vredni kot gosti, ki so bili vabljeni na našo sejo. Oni so prav tako čakali več ur, več ur zato ker pač je bila seja sklicana 15 min po prekinitvi prejšnje seje in se ni vedelo kdaj se bo nadaljevalo. In prihajali so iz različnih delov Slovenije in so pač čakali na to, da bojo lahko povedali svoj uvodni del. Dejstvo je, da bi pač vi lahko na podlagi našega poziva to storili, pa niste želeli, še enkrat, z ničemer niste utemeljili tega. Se pravi, z nekim argumentom, zakaj je tako. In še nekaj, ni res, obe seji se dotikata obeh zakonov, tako Zakona o tujcih, kot Zakona o državni meji in ne morete pač izključevati, da tudi pri prejšnji seji nismo govorili o teh temah.

Tako, da jaz vas še enkrat vljudno prosim, če prekinete sejo in omogočite zaključek prejšnje seje in potem s to sejo nadaljujemo.

Sejo ne bom prekinila, naj pa povem še eno razliko od zadnjič.

Zadnjič smo imeli goste, predvsem funkcionarje, danes pa imamo res široko paleto tudi zainteresirane javnosti in strokovnjakov, kar je razlika. Poleg tega se soočamo, kot verjetno tudi veste, s kar težavo kdaj sklicati kakšno sejo. Dve seji naenkrat sta lahko in Državni zbor je praktično poln, tako, da ne moremo drugače kot združevati seje, ki jih razpisujemo.

Tako, da zdaj predlagam, seveda moram vam dati možnost za ponovni postopkovni predlog, upam, da boste povedali kaj novega.

Ja, še enkrat predsedujoča, res, ne se zapletati in deliti vabljene. Vsi vabljeni so pomembni in vsi seveda so si morali vzeti za to čas.

Tako, da pač naš poziv velja. Kako, pa kaj, pa tudi kaže, da niti predstavnikov vseh koalicijskih strank danes na tej seji ni. Bi vam pa še nekaj povedala, kajne. Sklicali ste res nadaljevanje naše seje brez vabljenih, tudi to ste storili. Tako, da vabljeni, ki so bili na začetku, niso dobili vabil oziroma niso med vabljenimi v nadaljevanju seje, kar je še en dokaz o nekorektnosti.

Hvala lepa.

Vzeto na znanje in gremo naprej.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - STRATEGIJA SLOVENIJE NA PODROČJU MIGRACIJ IN INTEGRACIJE PRISELJENCEV V SLOVENSKO DRUŽBO.

Gradivo za sejo je bilo 2. 10. objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. S sklicem 4. 10. je Ministrstvo za notranje zadeve k tej točki posredovalo še pisno gradivo, ki ste ga prejeli in je objavljeno na e-klopi. Prišlo je tudi še dodatno pojasnilo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije in tudi to vloženo.

Zaradi večjega števila vabljenih vas samo obveščam, da so vabljene osebe na sejo razvidne iz sklica in dodatnih vabil, tako da tega ne bom dodatno brala.

Zdaj pa bom kot predlagateljica obravnavane današnje tematike, če mi dovolite, samo v uvodni obrazložitvi razložila razloge za sklic današnje seje.

Migracije in preseljevanje. To ni fenomen modernega časa, od nekdaj so se ljudje preseljevali in pravzaprav smo vsi od nekje nekod prišli. Tudi veliko Slovencev je odšlo v tujino in si nekje drugje ustvarilo svoj dom. Je pa dobra integracija v novo okolje ključna, da si lahko nekdo, ki pride v tujo državo, dom sploh ustvari in to je proces, ki terja veliko angažiranja, tako skupnosti, ki ljudi sprejme, kot tudi vsakega, ki v novo skupnost prihaja. Neukvarjanje ali pa nezadostno ukvarjanje z integracijo ljudi, ki pridejo v Slovenijo, pa naj bodo to ekonomski migranti, samo avanturisti, ki ostajajo tu, ali ljudje, ki pri nas dobijo status mednarodne zaščite, ne prispeva k skupnemu dobremu. Če v skupnosti niso enakopravno vključeni vsi prebivalci, ki v njej živijo, je življenje vseh ljudi v tej skupnosti slabše, kot bi lahko bilo.

Slovenija nikoli ni imela zares celovite strategije, ne na področju migracij, ne na področju integracije. Tudi zato se skupnosti v Sloveniji, v kateri je priseljencev več, soočajo z mnogimi izzivi, ki jih kot država ne naslavljamo dovolj učinkovito. In kaj pravzaprav ljudje v tej državi in povsod želimo od svojih vlad? Zagotavljanje varnosti in ustvarjanje spodbudnega okolja, v katerem bomo ljudje lahko izkoristili vse svoje potenciale, ne glede na to, od kod smo ali kakšen je naš status. In največje zagotovilo varnosti ni veliko število policistov na ulici, pač pa družba, ki vključuje, ne izključuje, seveda pa ob tem potrebujemo dobro policijo, tudi. In nenazadnje, če hočemo ali nočemo, soočamo se z izjemnim pomanjkanjem delovne sile in smo kot odločevalci dolžni nekaj storiti. V ta namen se v okviru Ministrstva za notranje zadeve oblikujeta dve strategiji, strategija na področju migracij in strategija na področju integracije. O tem bomo danes govorili z Vlado, s predstavniki Vlade, različnih ministrstev, pripravljavci teh strategij, s strokovnjaki in drugimi, seveda na koncu mi, poslanci. In z željo, da pridemo do najboljših možnih rešitev, da se bomo v Sloveniji počutili varno, čeprav se soočamo s tem, da je tujcev pri nas vedno več, da se bomo počutili varno in sprejeto odpiram današnjo sejo in razpravo. In najprej dajem besedo ministru za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Poslanke in poslanci! Spoštovani evropski poslanec! Spoštovana kolegica ministrica! Spoštovani člani medresorske delovne skupine! Spoštovani predstavniki civilne družbe! Spoštovani strokovnjaki! Vabljeni gostje! Najprej dovolite, da pravzaprav se zahvalim, da imam možnost predstaviti dva tako strateška dokumenta, kot smo jih pripravili na Ministrstvu za notranje zadeve, in sicer migracijsko strategijo in pa integracijsko strategijo. In pa seveda naj še dam svoje opravičilo, da žal ne bom mogel biti prisoten na celotni razpravi, zato me bo nadomeščala državna sekretarka. Prav pa je, spoštovani gospe in gospodje, da vam predstavim ekipo, ki je danes tukaj na vaše povabilo, vabilo Odbora za notranje zadeve Državnega zbora, z nami, in sicer z mano je državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve gospa Tina Heferle, ki je bila vodja delovne skupine pri pripravi obeh dokumentov obeh strategij. Z mano je generalni direktor Direktorata za migracije Matej Torkar, namestnik generalnega direktorja policije mag. Robert Ferenc in pa direktorica Urada Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov mag. Katarina Štrukelj, ki je bila namestnica delovne skupine za pripravo integracijske strategije, poznavalka integracijskih procesov v Republiki Sloveniji.

Že z mojim samim prihodom na resor notranjih zadev februarja 2023, letos, smo takoj pristopili k pripravi dokumentov, ki jih bomo danes predstavili in tudi seveda z vašo pomočjo in pa seveda z vašimi prispevki še izboljšali. Kajti, dokument je vedno živa stvar. Migracije, integracija je nekaj kar je nikoli nedokončan proces v družbi.

Jaz se zavedam zelo dobro in tudi mi vsi, ki smo pripravljali te dokumente, da imamo zgodovinsko priložnost, da postavimo temelj za učinkovito integracijsko in migracijsko politiko v Republiki Sloveniji. Zato je naš skupni cilj priprava celovitega dokumenta vseh resorjev in seveda civilne družbe za odprto, vključujočo in demokratično družbo. Prav zaradi tega bi se jaz članom medresorske delovne skupine in pa seveda predstavnikom civilne družbe, ki so bili vključeni v pripravo dokumenta tudi s tega mesta zahvalil, kajti prispevek je bil res odličen in kakorkoli pripravili smo predlog obeh dveh strategij, katere lahko danes tukaj tudi predstavljamo. Pred nami sta prvič v zgodovini dva dokumenta in sicer integracijska in pa migracijska strategija, ki je oblikovana za, kot sodoben temelj za migracijsko oz. integracijsko politiko v Republiki Sloveniji. Migracijsko strategijo smo prvič pripravili že leta 2019, ko sem bil prvič minister za notranje zadeve, in je v veljavi še danes. Jo pa danes posodabljamo in nadgrajujemo. Smo pa prvič v zgodovini Republike Slovenije pripravili integracijsko strategijo, dokument, ki ga država še ni imela in verjamem, da je to šele temelj integracijske politike, ki jo bomo nadgrajevali skozi naslednja leta. Dejstvo je, da glede na stanje na trgu delovne sile in neugodna demografska gibanja tudi Republika Slovenija potrebuje delovno silo. Ne, samo delovno silo potrebuje v znanstveni sferi strokovnjake, potrebuje zdravnike v medicini, medicinske sestre, potrebuje zdravnike, potrebuje številne, številne ljudi, študente iz tujih držav, ki bodo prišli v Slovenijo na nek način iz drugih držav in nenazadnje, se bodo tukaj tudi ustalili, bodo postali naši sosedje, naši prijatelji, nenazadnje naši sodržavljani. Tudi to nas je vodilo pri pripravi obeh dveh dokumentov. Dejstvo, da se tega zelo zaveda Vlada Republike Slovenije, ki je tudi v koalicijskem dogovoru predvidela iskanje celovitih rešitev na področju migracij z izdelavo nove migracijske strategije, ki bo upoštevala spreminjajoč globalni kontekst ter dogajanje v naši okolici in ob absolutnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter s poudarkom na varovanju ranljivih skupin smo pripravljali ta dokument. To je zaveza Vlade, zaveza koalicije, da do tega dokumenta pridemo in verjamem, da tudi z današnjo razpravo bomo našli še dodatne argumente, ki jih bomo vključili v oba dva strateška dokumenta. S sklepom Vlade Republike Slovenije je bila ustanovljena delovna skupina, pravzaprav dve delovni skupini, ki sta intenzivno sodelovali in pripravljali dokument. Poplave v mesecu avgustu so nam vseeno nekoliko upočasnile delo, vendar je delo na nek način narejeno in danes imamo pred seboj predlog dokumenta, ki je že lahko v razpravi.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Toliko za uvod. Če mi dovolite, bi oba dva dokumenta predstavila državna sekretarka Tina Heferle kot vodja medresorske delovne skupine, same cilje in ukrepe pa generalni direktor Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve g. Matej Torkar in mag. Katarina Štrukelj, ki je bila tudi v integracijski delovni skupini namestnica. Spoštovana gospa predsednica, če dovolite besedo bi besedo predal državni sekretarki, Tini Heferle.

Preden predam besedo naprej državni sekretarki, ima postopkovni predlog poslanec Žan Mahnič.

Hvala, predsednica. V bistvu postopkovni predlog isti kot je bil na prejšnji seji, kje je generalni direktor policije. Ministra zadnjič ni bilo, je bila samo mislim da druga državna sekretarka in je prav, da še minister sliši. Jaz bi vas prosil, gospod minister, ker vem, da sta zelo v redu, si z direktorjem policije, da mu vendarle rečete naj kdaj pride tudi na sejo tega odbora. Jaz mislim, da se še ni v zgodovini tega parlamenta naredilo, da direktor policije, ki je vabljen na vsako sejo pač negira povsem ta odbor. Nimam nič proti, da je tukaj namestnik, ampak vendarle bi radi tudi videli, da kdaj pride generalni direktor policije. Če je v tujini, razumem da je v tujini, da mora iti v tujino, zdaj, če pa je kje na terenu, pa je Odbor za notranje zadeve tisti, kamor pride generalni direktor policije in lahko gre namestnik potem na terenu, vsaj tako je bilo pri prejšnjih direktorjih policije, odkar sem jaz v tej hiši, leta 2014, pa ne glede na to, kdo je to bil, so se udeleževali seje odborov, trenutnega direktorja še nismo videli.