Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim! Predpostavljam verjetno, da bo področje okolja oziroma prostora, ne okolja, pa tudi okolja predstavila v.d. ministrica Alenke Bratušek. Bi pa rad uvodoma ugotovil, da je od 15 članov odbora prisotnih 8. Torej, vam tudi na tej seji opozicija vzdržuje sklepčnost, samo 5 vas je iz koalicije. Tako da ponovno lahko vidimo to razliko v odgovornosti pri obravnavi posameznih dokumentov, tako ko je šlo za sprejemanje zakonodaje glede odprave posledic ujme, kot zdaj ko gre za obravnavo proračunov za leti 2024 in 2025 je drža opozicije popolnoma drugačna, kot je bila takrat, ko je bila v opoziciji sedaj dvojna ministrica, ki so ji volivci pred dobrim letom dni dali dvojko, gospa Alenka Bratušek. Hvala.

Prosim, če spoštovanega poslanca opozorite, da to ni seja o drži kogarkoli in da v bistvu bi ob tem tudi opozorila, da včeraj, ko se je govorilo o proračunu kompletne stranke SDS ni bilo v parlamentu. Hvala.

Ja, glejte, seveda imam proceduralno.

Pozdravljeni in hvala za besedo. Sem Igor Ban iz Ministrstva za finance in v uvodu vam bom na splošno predstavil predlog sprememb proračuna za leto 2024 in predlog proračuna za leto 2025.

V pripravi obeh predlogov proračunov so bila upoštevana makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2023 Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Poleg tega, kot veste, so v času predlogov proračunov našo državo prizadele katastrofalne poplave. Za obnovo po poplavah in pomoč prebivalstvu ter gospodarstvu bo glede na prve ocene škode potrebnih več milijard evrov. Sanacija je za to zahtevala preusmeritev znatnih sredstev znotraj državnega proračuna, saj je treba sredstva prvenstveno načrtovati za ukrepe povezane z odpravo posledic poplav. V letih 2024 in 2025 bodo ukrepi za obnovo in pomoč po poplavah podprti tudi z viri mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021 do 2027. Prihodki proračuna so s predlogom sprememb proračuna za leto 2024 predvideni v višini 14 milijard evrov, v letu 2025 pa v višini 14,6 milijard evrov. Odhodki proračuna so v letu 2023 predvideni v višini 16,2 milijardi evrov, v letu 2025 pa v višini 15,8 milijard evrov. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako v letu 2024 načrtuje primanjkljaj državnega proračuna v višini 2,2 milijardi evrov, v letu 2025 pa 1,3 milijarde evrov. Bolj podrobno glede načrtovanja obeh proračunov in upravljanja javnofinančnih izdatkov bo predstavljeno na seji matičnega Odbora za finance, vsebina in obseg proračuna pa sta prikazana v finančnih načrtih pri posameznih resorjih. Toliko za uvod.

Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Naj povem, da je za nami zelo težko obdobje zelo težkih in napornih mesec in pol ali pa kar dva meseca, ko smo tudi mi, predvsem pa moji sodelavci ob sobotah, nedeljah, praznikih, vsakodnevno obuvali škornje, zato da smo preverjali kaj se na terenu dogaja in če je sanacija 500 km državnih cest v mesecu in pol nič, pol ne vem kaj še lahko povemo, da se je v zadnjem obdobju dogajalo. Če je postavitev začasnih štirih mostov na najpomembnejših regionalnih in državnih cestah nič, jaz mislim, da ljudje, ki stanujejo ob teh območjih, dobro vedo kaj in koliko je bilo narejeno in narejeno je bilo ogromno. Govorim o državni infrastrukturi, cestni, ker na srečo, ker na srečo železnice niso bile hudo poškodovane in enako lahko rečem, oziroma trdim za avtoceste. Tako da, ja, ogromno stvari se je delalo in ogromno stvari je bilo narejeno.

To, kar se mi zdi ključno poudariti pri proračunu za leto 2024 in proračunu za leto 2025 je, da prioritete, ki smo jih predstavili v lanskem letu kot prioritete Vlade in Ministrstva za infrastrukturo, ostajajo. To je trajnost, zeleno varnost, seveda, seveda pa je k tem trem prioritetam absolutno treba dodati, in to na prvo mesto, popoplavno sanacijo. Železnice in projekti povezani z železnicami ostajajo prioriteta. Sredstva za železnice oziroma železniško infrastrukturo se s spremembami proračuna, če gledamo sprejeti proračun za leto 2024, povečujejo. Mogoče je tukaj še ena organizacijska sprememba, ki lahko nekoliko spremeni sliko, javni potniški promet, se pravi, ta železniški del, je v letošnjem letu pa tudi v sprejetem proračunu za leto 2024 načrtovan še pri Ministrstvu za infrastrukturo, to je nekaj več kot 100 milijonov evrov oziroma natančno 106,7 milijona evrov. S temi spremembami pa se skladno s sprejetim zakonom prenaša na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembno poudariti je, da se noben projekt, ki je v izvajanju, ne ustavlja. Kljub temu, da smo, tako kot sem rekla, imeli zelo težko obdobje, treba je bilo zagotoviti ogromno denarja za projekte, ki so potrebni zaradi sanacije, bomo vse projekte, ki so se nacije bomo vse projekte, ki so se že izvajali, se pravi že bili v gradnji pred poplavami, tudi nadaljevali.

Kar se tiče poplav, imamo v finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo, če gledamo leto 2023, 2024, 2025 in deloma še tudi 2026, načrtovanih 360 milijonov evrov, od tega približno 50 milijonov evrov za železnice, ostalo za cestno državno infrastrukturo. In če pogledamo mogoče še po letih, v letošnjem letu je naša želja, da bi sanirali toliko stvari, da bi bila realizacija na ali pa za poplave 50,4 milijona evrov, v naslednjem letu 144 milijonov evrov, v letu 2025, 95 milijonov evrov in v letu 2026, 66 milijonov evrov. Če to razdelim še na ceste in železnice, v letošnjem letu zaokrožam seveda 40 milijonov za ceste in 10,4 milijona za železnice, v naslednjem letu 129 ali pa 130 milijonov evrov za ceste, 14 in pol za železnice, v 2025, v letu 2025 79 milijonov za ceste in 16 milijonov za železnice in v letu 2026 samo še ceste v višini 67 milijonov evrov.

Kot smo že večkrat tudi javno povedali, še enkrat poudarjam, noben projekt se ne ustavlja, se pravi, je tudi v proračunu za leto 2024 predvideno zaključevanje projektov, tako, kot je predvideno v terminskih načrtih, vključeni so projekti, ki so potrebni zaradi popoplavne obnove in vključeni so premostitveni objekti, to so mostovi in viadukti, ki imajo tisto najslabšo oceno, ko, se pravi ocenjujemo te mostove.

Če pogledam največje projekte, te popoplavne, seveda vse to imate prikazano v tretjem delu proračuna v načrtu razvojnih programov. Se pravi ureditev dveh glavnih cest na območju Dravograda, izhodiščna vrednost 35 milijonov evrov, rekonstrukcija ceste Mežica - Črna na Koroškem, izhodiščna vrednost 26 milijonov zaokrožam, v NRP-jih imate do centa natančno napisano, rekonstrukcija ceste Mozirje - Luče - sestre Logar 21 milijonov evrov, izhodiščna vrednost. Potem je cesta Češnjice - Škofja Loka - Podsek - Podlubnik - Praprotno, izhodiščna vrednost 20,5 milijona evrov, rekonstrukcija ceste Sleme - Črna na Koroškem, izhodiščna vrednost 13,6 milijona evrov, sanacija zidov in brežin Trebija, Sovodenj 13 in pol milijona izhodiščna vrednost, obvoznica Luče 8,5 milijona evrov in Podlom - Kranjski Rak - Luče približno 6,4 milijona evrov.

To so samo, bom rekla tisti največji. Če naštejem še premostitvene objekte oziroma mostove, ki so vključeni v proračun, je to Malečniški most v Mariboru z izhodiščno vrednostjo 13,1 milijon evra, most čez Dravo v Trbonjah 7,2, most čez Savinjo v Rimskih Toplicah skoraj 5 milijonov evrov, viadukt Javniški graben 4,5 milijona evrov, most čez Muro v Bistrici 3,6 milijona evrov, most čez Dravo v Podvleki 3,3, most čez Kamniško Bistrico v Dolu, to je nov most, ki je bil v poplavah porušen, 3,2 milijona evrov, most čez Kamniško Bistrico v Stahovici tudi približno 3,2 milijona evrov, tudi ta je bil v poplavah porušen in je nadomeščen s tem začasnim, rekonstrukcija mostu čez Dravo 2,8 milijonov in most čez Muro v Petišovcih tudi približno 2,8 milijona evrov.

Vsi ključni veliki infrastrukturni projekti še naprej ostajajo ključni in prioritetni, začenši s tretjo razvojno osjo, drugim tirom in potniškim centrom Ljubljana Vsi projekti, ki so vezani na črpanje evropskih sredstev, se pravi, na finančno perspektivo, ki se zaključuje, so ravno tako predvideni v proračunu, tako da lahko rečem, da je poleg tega, da je ta proračun Ministrstva za infrastrukturo, ki je pred vami, absolutno sanacijski in absolutno daje prioriteto poplavnim območjem tudi razvojno načrtovan, zeleno načrtovan, trajnostno načrtovan tako kot smo povedali, kaj so naše prioritete že v lanskem letu. Hvala.

Najlepša hvala in pozdravljeni tudi z moje strani.

Mi smo za malo boljšo preglednost pripravili na PowerPoint predstavitev, pa mi dovolite, da se sprehodim čez ključne zadeve, ki bodo oblikovale proračun za naše ministrstvo za naslednji dve leti.

Zdaj Predlog proračuna za leto 2024 za naše ministrstvo predvideva 507 milijonov evrov, za leto 2025 pa 474. Od tega velja poudariti, da je v okviru integralnih sredstev glavnina proračuna namenjena izvajanju gospodarske javne službe javnega potniškega prometa, to je skoraj 189 milijonov evrov in to predstavlja približno 70 % proračuna našega ministrstva. Na namenski postavki je načrtovano 208 milijonov evrov, s slovensko udeležbo 28 milijonov evrov, medtem ko vidite tudi na tem slajdu, predlog proračuna za leto 2025, kjer so načrtovana integralna sredstva malo manjša, torej 256 milijonov evrov, se pa seveda povečujejo namenska in EU sredstva.

Glavnina, če gledamo kot celoto naš proračun, velja poudariti, da je glavnina sredstev seveda namenjena varovanju okolja in podnebnim spremembam. Načrtujemo kar 258 milijonov evrov proračunskih sredstev za ta namen, kar je malo več kot polovica. Večina teh sredstev je namenskih, torej je iz naslova Sklada za podnebne spremembe, 42 milijonov evrov pa je tudi namenskih sredstev, ki jih rabimo oziroma jih bomo uporabili za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na Vrbini.

V okviru podnebnega sklada, katerega celovito prenovo načrtujemo in bo predvidoma sprejet že ta teden na vladi, bo ministrstvo, Ministrstvo se je lotilo res celovite prenove tega sklada in poskušalo nekako presekati to slabo prakso iz preteklosti. Sredstva se namenjajo potrebam blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam v celoti in tudi naslavljajo glavnino naših izzivov pri katerih smo neuspešni, to je predvsem mobilnost, torej naslavljanje emisij CO2 v prometu, obnovljivi viri energije, kjer zaostajamo za minimalnim deležem, ki je predpisan že iz direktive, ki je bila sprejeta leta 2008, nadaljujemo z nekaterimi programi, ki so bili v preteklosti uspešni, kot na primer, zamenjava starih kurilnih naprav na lesno biomaso in toplotne črpalke. Nadaljujemo tudi z energetskimi sanacijami stavb, uvajamo nove ukrepe na področju energetske revščine, uvajamo nove ukrepe na področju razogljičenja gospodarstva, prilagajanje na podnebne spremembe je predvsem osredotočeno na zmanjšanje poplavne ogroženosti, kar je z vidika nedavnih ujm še posebej pomembno in seveda, določeni ukrepi se posvečajo tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti in prilagajanju v kmetijstvu in gozdarstvu in podobno.

Nadalje naj omenim tudi saniranje neurejenih odlagališč, k čemur namenjamo več kot 28 milijonov evrov, od tega je 8 pa pol milijonov evrov namenjeno prav za pomoč po poplavi, ki je bila predvidena za odvoz in obdelavo in predelavo odpadkov, ki je bila predvidena z nedavno sprejetim interventnim zakonom, ministrstvo pa tudi nadaljuje s projekti sanacije starih okoljskih bremen Bukev, Žlak, Teharje, Rakovnik, Globovnik, Celjska kotlina, vrtci v mestni občini Celje in Mežiška dolina, ki bo pa seveda ločeno naslovljena tudi v Zakonu o obnovi.

Kot sem že prej omenila, bomo namenili 42 milijonov evrov tudi za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov v Vrbini in zraven seveda za delovanje, financiranje torej same javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, tudi za upravljanje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtih odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, tako, da tukaj gre kot rečeno 42 milijonov evrov.

Preostala sredstva, ki jih velja tukaj izpostaviti, no, je, da 9,4 milijone evrov namenjamo ohranjanju biotske raznovrstnosti, raznim… sodelovanju v raznih evropskih programih, ciljnih raziskovalnih projektih dimnikarske storitve, monitoringe in nadzor in seveda, če se ustavim oziroma vrnem, da tako rečem, k izvajanju prometne politike, ministrstvo bo v predlogu proračuna namenilo skoraj 192 milijonov evrov sredstev za izvajanje gospodarske javne službe prevoza potnikov in tudi financiranje sistema javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa. Ohranjamo visoke subvencije za dijake in študente, ohranjamo tudi brezplačne vozovnice za upokojence, vojne veterane, žrtve vojnega nasilja in invalide. Ob tem naj se pohvalim oziroma naj poslance seznanim, da je ministrstvu uspelo pred kratkim zaključiti kar 13 let dolgo procesijo sklepanja oziroma izbire novih koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe. Nove koncesijske pogodbe so bile pred kratkim podpisane in se bodo začele izvajati 1. julija naslednje leto. Gre res za izjemen napor, ki je bil vložen z naše strani in kot rečeno, zaključujemo 13 let dolgo sago na tem področju.

Če se zdaj premaknem k evropskim sredstvom, tukaj je 24 milijonov evrov naslednje leto predvideno za zapiranje, da tako rečem, projektov, ki so po stari koheziji. Naj spomnim, da je tudi zaradi ujme bila sprejeta odločitev, da se podaljša izvajanje določenih projektov do konca leta, kar pomeni, da bo sledilo izplačilo teh projektov, ki se bodo v izvajanju oziroma v zaključevanju zamaknili do konca letošnjega leta, to se bo prevalilo v naslednje leto. Načrtujemo tudi cel kup enih novih razpisov za to, da uspešno izvedemo črpanje tako sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost kot tudi iz nove kohezijske perspektive. Kot lahko vidite na prosojnici, je za črpanje iz načrta za okrevanje in odpornost predvideno naslednje leto malo več kot 64 milijonov evrov, medtem ko je iz nove kohezije predvideno črpanje malo več kot 73 milijonov evrov.

Hvala za to kratko predstavitev in se seveda veselim odgovarjanja na vprašanja poslancev.

Hvala.

Ja, najlepša hvala.

Mogoče na začetku malo opravičila, ker pač sem to dodatno funkcijo sprejela včeraj mislim da tam okrog pol dveh popoldan, tako, da ta proračun še ne poznam tako podrobno kot poznam proračun Ministrstva za infrastrukturo ampak imam tukaj s sabo sodelavce, ki so ga pripravljali, tako, da bomo skupaj prav gotovo odgovorili na vsa vaša vprašanja in mogoče takoj na začetku, včeraj pozno popoldan smo imeli sestanek in absolutno ena od prioritet je zagotovitev denarja občinam in jaz dajem besedo, da bodo prve občine že v tem tednu dobile sredstva, vsekakor pa v začetku naslednjega tedna tudi vse ostale.

Kar se tiče proračuna, oziroma finančnega načrta Ministrstva za naravne vire in prostor, je treba povedati, da mogoče tako na prvo oko izgleda, da se ta proračun enormno znižuje. V letošnjem letu je predvideno 450 milijonov evrov oziroma ocenjena realizacija, v naslednjem letu je ta višina 251 milijonov evrov, ampak sredstva, ki se znižujejo, se znižujejo ali pa obseg sredstev izključno iz naslova evropskih sredstev te finančne perspektive, se pravi, perspektive 2014-2020, ki se mora v letošnjem letu zaključiti. Tako da, bom rekla, glede tega ni nobene posebne drame. Kot sem rekla, pred nami sta pomembna dokumenta, to je sprememba proračuna za 2024 in predlog proračuna za leto 2025. Lahko rečem, da pred nami ni zgolj ali pa pred vami ni zgolj še en proračun, ampak ciljno naravnan dokument, ki kaže na skrb za naravo in prostor, ter posledično državljane in državljanke na katere vplivajo tako podnebne spremembe kot naravne nesreče in poplave. Prizadevanja ob pripravi proračuna ali pa prizadevanja ob pripravi proračuna pa niso bila naravnana zgolj na odpravo posledic, ampak tudi na trajnostno naravnane investicije za oskrbo s pitno vodo in skrb za odvajanje in čiščenje komunalnih voda. Ministrstvo posebno skrb namenja tudi zavarovanim območjem in omogoča delovanje javnih zavodov, ki imajo na regionalnih ravneh posebno poslanstvo. V okviru proračuna MNVP je zelo pomembno področje odprava posledic naravnih nesreč. Sem prepričana, da bomo o tem v nadaljevanju veliko govorili, zato je bilo temu področju v pripravi proračuna namenjena, je bila namenjena posebna pozornost. V tem trenutku je v finančnem načrtu za leto 2024 načrtovano nekaj več kot 41 milijonov evrov, kar je skoraj 8 milijonov več kot v letu 2023. Seveda pa je treba povedati, da če smo na MZI, ker smo pač imeli projekte pripravljene, lahko v predlog proračuna vključili praktično veliko večino projektov, ki so potrebni ob sanaciji in seveda tudi še dodatnem varovanju proti poplavam. V primeru Ministrstva za naravne vire in prostor bo potrebno ob rebalansu, ki je pravzaprav bil že napovedan, določene stvari v tem delu, ko bodo znane ocene stroškov, bolj natančno korigirati.

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor upravljamo tudi s Skladom za vode. Iz sredstev sklada za vode skladno s planom in programom za leto 2024, načrtujemo nekaj več kot 46 milijonov evrov. Država kot obvezno gospodarsko javno službo skladno z Zakonom o vodah, zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč kot preventivni ukrep za izboljšanje pretočnosti strug in posledičnega zmanjševanja škodljivega delovanja voda ob visokih voda. V povezavi z navedenim, tako na področju urejanja vodotokov ministrstvo s predlogom proračuna za leto 2024 načrtuje nekaj manj kot 30 milijonov evrov več sredstev kot jih kot smo jih imeli v letu 2023. In kot sem že omenila, zaključuje se finančna perspektiva 2014-2020, tako da je v finančnem načrtu za leto 2024 skoraj 200 milijonov evrov manj evropskih sredstev kot v letu 2023 in so načrtovana v višini 15 milijonov evrov. Mogoče bi to bilo na kratko, potem pa še z vprašanji.

Hvala. Lep pozdrav vsem še enkrat! Uvodoma samo še par besed glede včerajšnje predstavitve. Mi imamo v našem Poslovniku nek čuden način, lahko rečemo, ampak že vrsto let, ne samo v tem mandatu, ko je prvi korak pri obravnavanju proračunskih dokumentov ta, da približno v roku ene ure poslušamo predsednika Vlade in ministra za finance, da pove tisto, kar si lahko sami preberemo v teh proračunskih dokumentih in potem ni nobene razprave. Ne glede na to pa smo v Slovenski demokratski stranki, tako ko smo bili v opoziciji, vedno sodelovali tudi na teh predstavitvah. Vendar vemo, da so ponedeljki ponavadi namenjeni za delo v poslanskih skupinah in v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo si za včeraj že pred časom, preden je bilo znano, kdaj naj bi ta predstavitev bila, načrtovali obisk ene izmed najbolj prizadetih regij, to je Koroške. To smo pravočasno povedali in tudi predlagali, da se ta predstavitev prestavi. Vendar vemo, da predsednica Državnega zbora nima kakšnega pretiranega posluha za predloge opozicije v skladu s svojim avtoritarnim načinom vladanja, pač, je ta predlog zavrnila. Zaradi tega nas včeraj na tej seji ni bilo. Ni pa zaradi tega nobene škode, ker ni bilo od te seje, popolnoma nobene dodane vrednosti, kot sem povedal. Slišali nismo nič novega. S strani premierja smo že tako in tako navajeni poslušati laži in manipulacije in teh je bilo tokrat za manj kot pol ure. Mislim, da manj kot pol ure sta imela predstavitve proračunskih dokumentov za leto 2024 in 2025 tako predsednik Vlade kot minister za finance, kar vse pove o resnosti tega pristopa in o tem, da niti časa, ki sta ga imela na razpolago, da bi ljudem, ne nam seveda, ker mi smo si te stvari prebrali, predstavila kaj in na kakšen način nameravata izvajati ukrepe v letih 2024 in 2025, predvsem v tistem delu, kar se tiče sanacije po poplavah in vseh ostalih segmentih, ki so povezani predvsem z načrtom za okrevanje in odpornost, za katerega vemo, da se izteka v letu 2026. Tako, da poleg teh aktivnosti, ki so potrebne za obnovo, je potrebno vzporedno peljati vse tiste aktivnosti, ki so potrebne za to, da se izkoristi relativno znaten del sredstev tudi iz tega mehanizma okrevanja in odpornosti, za katerega pa vemo, da je sedanja vlada najprej zmanjšala, znatno zmanjšala sredstva za poplavno varnost iz načrta za okrevanje. To je bilo julija, en mesec, preden se je ta huda ujma zgodila, in to za 180 milijonov evrov. Potem seveda je pa zadnji dan vložila predlog, da se ta sredstva povišajo, ampak ne za tisto, kar bi lahko izkoristili, pač pa nekje do približno tretjine tega, kar je še ostalo v okviru tega mehanizma do leta 2026, kjer vemo, da je ostalo povratnih sredstev okrog 2 milijardi in pol. In samo tretjina tega je bila zaprošena. Vprašanje, če bo sploh do konca leta tudi formalno izkoriščena. Toliko uvodoma glede te opazke s strani poslanke Svobode na začetku, ker je očitala, da včeraj Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke na predstavitvi proračunskih dokumentov ni bilo. Moram pa reči, da je bila tudi skromna udeležba v koalicijskih vrstah, ker skupaj z Novo Slovenijo vas je bilo 49. Kolikor vem, vas je, kadar ste ekipirani v polni sestavi bistveno več kot 56, ampak pustimo to. Mislim, da to ni najbolj pomembno. Govori o resnosti pristopa predsednika Vlade, predvsem pa ministra za finance do razmer v katerih smo in do prihajajočih razmer, ki niso najbolj ugodne. Slovenija zaenkrat zaradi zagona, ki ga je ki ga je dosegla v letih, ko so imele ostale države v okviru Evropske unije velikanske težave s pobiranjem po Covid krizi, Slovenija je bila ena izmed tistih držav, kot veste, ki ne samo, da se je pobrala, ampak je bila v vrhu po odboju, v vrhu med prvimi tremi državami članicami po povečanju gospodarske rasti v tistem obdobju in to zaradi tega, ker so bili sprejeti številni ukrepi v okviru tako imenovane PKP zakonodaje, deset sprememb je bilo te zakonodaje, ki so na eni strani omogočili podjetjem, da so to krizo uspešno prebrodila, ohranila zaposlene, ki so jih potem krvavo potrebovali pri tem odboju in na drugi strani za blažitev socialnih stisk ljudi, nenazadnje pa tudi za ohranitev njihovega materialnega statusa, ki je omogočil, da se je Slovenija začela po tem odboju zelo hitro nazaj razvijati in kot vidimo so ti pozitivni učinki vidni še danes, za razliko od nekaterih drugih držav, kjer ta sapa že pojenjuje, ampak ker smo del tega evropskega in širšega globalnega svetovnega prostora, bo ta sapa začela oziroma je že, pojenjuje, tudi v Sloveniji. Predvsem pri tistih podjetjih, ki so vpeta na te mednarodne trge se problemi dogajajo, zaradi tega tudi bistveno šibkejše napovedi glede gospodarske rasti za prihodnje leto in to seveda vse bo imelo posledice tudi na področju javnih financ, pri prilivih v državni proračun in na številnih drugih segmentih.

In v teh razmerah seveda bi človek pričakoval neko odgovorno držo, tako predsednika Vlade kot ministra za finance. Zdaj, ko govorimo o odgovorni drži predsednika Vlade, govorim predvsem o tisti njegovi prvi izjavi o tem, da je škode za 500 milijonov evrov. To je bil tisti prvi odziv 4. avgusta, ki ga je slišala tudi Evropska komisija in seveda na podlagi tega odziva so se začele delati ocene, koliko pa je sploh potrebne te pomoči nameniti Sloveniji. Potem so se te številke začele podvajati, večati, zdaj so že 20-krat večje. Zdaj govori Vlada o desetih milijardah evrov, kar je seveda pa v drugo smer neresno. Zdaj, zdaj nam pa res več noben ne verjame oziroma nas nima za verodostojne.

Jaz mislim, da je to res, moram reči, zelo neodgovorno ravnanje, še posebej zaradi tega, ker imamo pred sabo dokumente, ki pa govorijo popolnoma nekaj drugega. Jaz sem poslušal predstavitev zdaj dvojne ministrice, Alenke Bratušek in Ministrstva za finance in državne sekretarke na okoljskem delu. Njihove številke za leta 2024 in 2025 ne pritrjujejo tem navedbam. Če sem vse skupaj seštel, kar naj bi bilo povezano z odpravo posledic in za obnovo, ne pridem niti do 500 milijonov evrov, v letu 2024, niti do 500 milijonov evrov, oziroma celo v treh letih. Ministrica Bratušek je govorila o letih 2024, 2025, 2026 in tudi o letu 2023, ki se izteka in ker je bilo nekaj že investiranega v letošnjem letu oziroma bodo, bodo ta sredstva že v letošnjem letu zagotovljena, kot je danes zatrdila in to mislim, da je zelo pomembno, da smo slišali vsi javno, včeraj namreč smo na Koroškem slišali s strani vseh županov zagotovilo, da do včeraj nobena izmed občin in verjamem, da to velja za občine na vseh prizadetih območjih, ni dobila niti evra sredstev, pa je bilo ogromno, ogromno aktivnosti v tem obdobju izvedenih in zaradi aktivnosti županov tudi posledice te ujme nekoliko manjše in življenje je prej steklo v te normalne okvire, ampak do zdaj niti centa, ne niti evra in danes je ministrica Bratušek to potrdila.

Torej ne drži to, kar nam je razlagal predsednik Vlade kak mesec dni nazaj v odgovoru na eno izmed poslanskih vprašanj, kako je ta Vlada že nakazala in je dala denar. Ne drži. Se pravi še ena laž. Laž na laž.

Torej, tako da mislim, da je to zelo pomembno. Če je kaj pomembno iz tega odbora danes je to, kar smo danes slišali s strani gospe Alenke Bratušek, da bodo občine akontacijo, ki smo jo uzakonili v zakonu, ki smo ga obravnavali 17. ali 18. avgusta, torej pred dvema mesecema, skoraj, prejele ta teden oziroma najkasneje naslednji teden. To je zelo pomemben podatek, ker morate se zavedati, da je že dva meseca od takrat, ko so se te aktivnosti odvijale in da podjetja so začele te terjatve že prodajati. To ni najboljša…, najboljši signal moram reči za ali pa najboljši podatek za Vlado ali pa za kredibilnost te Vlade ali pa za resnost teh ljudi, ki sedijo na ministrskih stolih, predvsem pa predsednika Vlade, ki je zagotavljal, da bodo ukrepi hitri, učinkoviti, in da bo denar hitro prišel do ljudi in do občin in do podjetij. Podjetja so dobila 10 % akontacije, večina, tako kot je bilo to zapisano v zakonu, občine pa ne. Ob tem, da je potrebno povedati, da smo v Slovenski demokratski stranki takrat videli eno veliko formalno zapreko pri tej akontaciji. Najprej ste imeli napisano v višini 20 %, potem smo želeli predlagati oziroma smo predlagali amandma v višini 50, na koncu je bilo sprejeto 40, kar je v redu, še vedno dovolj, vendar gre za akontacijo. Če gre za akontacijo, bi morala biti nemudoma nakazana, vi ste si pa v zakon sami napisali neko proceduralno, zapleteno administrativno proceduro, ki vam tudi, če bi to želeli narediti, te hitre aktivnosti preprečuje, pa niste želeli slišati, da se sami streljate v koleno. Ampak ne glede na to, ne glede na to proceduro, ki ste si jo napisali, bi te občine morale to akontacijo dobiti po naši oceni najkasneje do konca meseca avgusta, ne pa v mesecu oktobru. Torej, dobro je, da smo to razčistili, in da občine lahko računajo, da bodo to akontacijo v višini 40 %, kot določa zakon, dobile ta teden oziroma najkasneje v naslednjem tednu.

Prav bi bilo, da glede na to, da so bile na tem področju, da so bili na tem področju tisti, ki so bili najbolj aktivni, in ki so s svojimi aktivnostmi na svojo roko ljudem pomagali, ljudem, podjetjem, vsem, da se je življenje začelo vračati v neke normalne tire, da niso zaradi tega še sankcionirani. Se pravi, da v drugem koraku je predlog, da se ta slaba izkušnja glede plačila te akontacije nekako popravi z obravnavo potem dokončnih zahtevkov na ta način, da tisto, kar je razlike, se pravi, ostalih 60 % ne bo spet trajalo dva ali pa tri mesece, da bodo občine ta sredstva dobile. Tako, da apeliram tukaj na pristojna ministrstva in na Vlado, da te postopke ustrezno ažurirajo, in da zagotovijo, da ta sredstva v najkrajšem času, torej tudi ostalih 60 % sredstev, do občin pridejo. Zdaj, drugi problem, ki smo ga zaznali je, da so se nekateri župani, recimo poznan vam je primer, ko je neka občina, še danes so brez vode v velikem delu te občine in so te postopke pohitrili in so, ne nekaj sto metrov, ampak nekaj kilometrov vodovoda zgradili prej kot v dveh mesecih. Mislim, da tu je nekaj, nekaj česar v nekih normalnih razmerah verjetno ne bi izpeljali v dveh ali pa treh letih. In prihodnji teden oziroma ta teden v četrtek bodo občani te občine priklopljeni na ta nov vodovod in končno dobili, po dveh mesecih tudi vodo, ki je danes nimajo. Tisti, ki ste zdaj na oblasti, na Vladi, veste, da ste bili eden izmed tistih, ki ste zapisali v Ustavo pravico do pitne vode ljudem in to je ena izmed pravic, ki jo je pač treba zagotavljati. Zdaj, težava ki se pojavlja, je ta, da se vam zna kakšen od inšpektorjev na posameznem ministrstvu sprožiti, pa katerega od teh županov začeti preganjati, ker je na svojo roko nekaj naredil, česar ne bi smel narediti. Upam, da se to ne bo zgodilo. Mi smo to določbo, da se to ne bi smelo zgoditi, dali v obliki amandmaja v drugi zakon, v drugi zakon, ki smo ga sprejemali tri tedne po prvem zakonu, vendar ste to zavrnili. In še enkrat povem, nisem čisto prepričan, da čez dva ali pa tri mesece, ko se ta situacija malo ne poleže, ne bo kdo od teh dobil kakšnih represalij. To bi bilo pa po moje zelo narobe, večkrat narobe in tudi tukaj apeliram na vse, da se to ne zgodi. To je povezano v končni fazi tudi z javnimi financami in s proračuni za prihodnji dve leti. Zakaj? Zaradi tega, ker če boste šli pogledati strošek po kilometru tega vodovoda, boste ugotovili, da je bistveno bistveno cenejši kot vodovodi, ki se gradijo v skladu z ostalimi pravili po ostalih postopkih. Bistveno cenejši. Zakaj? Zaradi tega, ker je bil pač postopek racionalen, brez nepotrebnih administrativnih zapletov in vsega tistega kar naša zakonodaja predvideva zato, da se zagotavlja kao transparentnost in ne koruptivnost, ampak generator te koruptivnosti je ravno naša zakonodaja. Imeli smo primer pred časom, ko smo ugotavljali, da ni negovalne nove bolnišnice v Mariboru, kljub temu, da so bila zanjo zagotovljena sredstva v okviru REACT-EU. Zakaj? Zaradi tega, ker je Ministrstvo za zdravje razveljavilo izbiro najugodnejšega izvajalca za to negovalno bolnišnico, ki je ponudil ceno 10,7 milijona evrov, ta drugi, katerega so potem izbrali, pa je ponudil 15 milijonov evrov, 4,3 milijone pri eni negovalni bolnici več. 4,3. Res je Državna revizijska pred dnevi to odločitev Ministrstva za zdravje razveljavila, ampak tisto, kar nam veliko pove zakaj, zakaj so izbrali tega za 4,3 milijone evrov dražjega? Zaradi tega, ker ponudba tistega, ki je bil najcenejši kao ni bila pravilna. Pravilna pa ni bila zaradi tega, ker je v okviru investicije, težke 10 milijonov evrov, ponudil izvedbo neke kuhinje, ki je vredna 300 tisoč evrov, kjer sta dva parametra odstopala. Debelina delovne plošče ni bila 15, ampak je bila 11 milimetrov in mizice, ki so bile v tej kuhinji, niso bile okrogle oblike, ampak so bile pravokotne oblike, zato so ga izločili. Pa 4,3 milijone evrov več bi plačali potem izbranemu, ki je imel kao pravilno ponudbo, ob tem, da je bil izločen tisti, ki je naredil v rekordnem času prenovo hotela na Brdu pri Kranju pred predsedovanjem v 4 mesecih in to za štirikrat manjšo vsoto, kot jo je načrtovala prejšnja vladna ekipa pod vodstvom Marjana Šarca. Zaradi tega pravim, da je pomembno, da se tudi o tem pogovarjamo, ker marsikatera izmed stvari, ki bo narejena na področju infrastrukture in kjer nad izvajanjem bedijo župani, župani, ne država, bo narejena za bistveno manj denarja. Bistveno bolj racionalno in bistveno bolj hitro. In iz tega bi se verjetno dalo kaj naučiti.

Zdaj pa, bilo je rečeno, da ta dva proračuna, pustimo tiste razvojne naravnanosti in ta pleonazem sam sebi namen in ne pomeni nič, bilo je rečeno, da nobeden od projektov, ki so bili do zdaj predvideni ne bo zapostavljen, da vse se bo izvajalo kljub sanaciji še naprej. Ampak številke temu ne pritrjujejo, tudi ni logike, da bi temu bilo tako, glede na številke, ki jih gledamo v teh dokumentih. Mi imamo v teh dokumentih za leto 2024 in 2025 približno enak obseg odhodkov kot v letu 2023, kjer bo relativno majhen delež sredstev namenjen intervencijskim ukrepom, bistveno manj verjetno kot 500 milijonov evrov, če ne bistveno manj kot 300 milijonov evrov. Ampak tudi če bi bila ta številka taka imamo približno 16 milijard odhodkov, tako v letu 2023 predvidenih, kot v 2024, kot v 2025, približno enak obseg. Ob tem, da pravite, da je škoda za 10 milijard. Sedaj, če škode za 10 milijard verjetno, da se ta sanacija in obnova ne bo izvajala 50 let ali pa 20 let, vsaj upajmo, da ne. Recimo, da se bo izvajala 5 let, se pravi 2 milijardi na leto. Kje so ta sredstva predvidena v teh treh oziroma v teh dveh proračunih? Jaz osebno jih ne vidim. Tudi iz tega kar je bilo povedano s strani ministrice Bratušek, ki je, kar se tega dela tiče, edina operirala s konkretnimi številkami, tam pri energiji in okolju sem jaz zasledil samo en podatek, in ta je v višini 8 milijonov za odpadke, 8 milijonov in pol za odvoz in predelavo odpadkov, relativno majhen strošek. Pri infrastrukturi sem zasledil številke 50 milijonov 23, 144 2024, v letu 2005 95 in v letu 2026 66. In če vse to skupaj še štejemo, smo nekje na 350 milijonih. Če damo še ta del glede poplavne varnosti in vsega ostalega, smo nekje na pol milijarde v par letih. Torej, kje je zdaj vse ostalo do deset milijard. Tukaj bi predvsem s strani predstavnika Ministrstva za finance pričakoval kaj več bolj konkretnih podatkov, ker ni bilo prav popolnoma nobenega konkretnega podatka. Popolnoma nobenega. Torej, pričakovali bi da danes na tem odboru dobimo zelo jasno shemo sredstev, ki so bila predvidena doslej za, bom rekel, redni del investicij, vzdrževanja vsega ostalega, če želite na teh treh ministrstvih in kaj se glede tega spreminja v naslednjih dveh letih, v letu 2024 in 2025, ker nekaj, kar se spreminja, je gotovo zamik. Posamezne investicije se zamikajo v leto 2026, 2027 in še kasneje, kar pa je gotovo težava. In zdaj se tukaj postavi vprašanje, ali je potrebno, da se vse te investicije, ki so bile načrtovane v bistveno krajši časovnici, zamikajo tako daleč? Ali za to ni nobene potrebe. Glede na številke, ki smo jih slišali, da jih boste namenili za sanacijo po tej naravni ujmi in za obnovo verjetno ta zamik niti ni potreben, ampak je potrebno malo več aktivnosti, malo več angažmaja, še posebej zaradi tega, ker če odhodki ostanejo približno na enakem nivoju kot so bili v letu 2023, nameravate pa bistveno zvišati prihodkovno stran za cca. milijardo, se pravi, iz žepov ljudi in podjetij boste pobrali v letu 2024 milijardo več kot ste pobrali v letu 2023. To pa se spreminja, pa je bistvena sprememba. In zdaj, če pobirate iz žepov ljudi milijardo evrov več, bi bilo do ljudi pošteno, da se jim pove, za kateri del bo ta milijarda evrov več pobrana. Ali je res samo za to, kar je nujno potrebno narediti v okviru te sanacije, ali še za kaj drugega.

Tako, da po naši oceni je bilo pri pripravi teh dokumentov, bom rekel, je manj…, primanjkovalo malo več ambicioznosti, malo več energije predvsem v tem delu, da bi se zaradi, zaradi te ujme končno začele stvari na posameznih področjih racionalizirati in verjetno je bila priložnost, ki je pa žal že zamujena, zamujena je postala tisti trenutek, ko je predsednik Vlade prišel z uvedbo tako imenovanega solidarnostnega davka, ker več nobeden seveda od uporabnikov ni imel interesa, da bi karkoli pri sebi pogledal in privarčeval, ampak se bo poraba, vidimo potem v razpisu na Ministrstvu za javno upravo, za nepotrebne stvari odvijala še naprej tako, kot se je doslej. Se pravi, ta primer 10 milijonov evrov zmetati denarja iz žepov ljudi, dobesedno iz žepov ljudi, ker večina tega denarja prihaja iz tistega dela dohodnine, ki jo ljudje ne namenijo v okviru tega 1 %, ki ga lahko namenijo posameznim organizacijam, in mimogrede, med temi organizacijami, ki so bile deležne teh 10 milijonov na podlagi tega razpisa oziroma zaenkrat 6,8 milijona, ni skoraj nobene izmed tistih, ki jim ljudje namenjajo sredstva v okviru 1 % možnosti.

Torej, če zdaj ni bil trenutek, da se te stvari končno enkrat razčistijo in da se začne z javnim denarjem v tej državi malo bolj gospodarno delati, potem verjetno te priložnosti nikoli več ne bo in računali smo, da bo vseeno Vlada razumela, da je bil zdaj trenutek pravi in da bo v okviru dokumentov za leto 2024 in 2025 to tudi postorila, pa žal tega ni storila. Enostavno imamo zdaj na mizi eno dokaj napihnjeno oceno potrebne..., vrednosti, potrebne za sanacijo, za katero ni jasno na osnovi česa je pravzaprav nastala, ki govori o 9,9 milijardah evrov in na drugi strani imamo pred sabo proračunske dokumente za leto 2024 in 2025, ki v večini primerov tem trditvam, da je potrebno zagotoviti skoraj 10 milijard evrov sredstev ne pritrjujejo, ker v naslednjih dveh letih je teh sredstev predvidenih manj kot 500 milijonov evrov.

Torej prav bi bilo, predvsem s strani Ministrstva za finance, da te številke malo bolj podrobno predstavijo, predvsem pa, da malo bolj podrobno predstavijo strukturo 9,9 milijard po posameznih področjih. Se pravi, koliko od tega občine, koliko od tega podjetja, koliko od tega državna infrastruktura in v katerih letih, ker verjamem, da ta razrez imate, ker drugače je nemogoče delati proračun za naslednji dve leti, če tega razreza nimate.

Toliko zaenkrat, hvala lepa.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani vsi prisotni! Kar je najbolj očitno iz Predloga proračuna Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Ministrstva za infrastrukturo, je občutno zmanjšanje proračunskih sredstev pod postavko integriran sistem javnega potniškega prometa, JPP. Ta postavka je do vključno letos spadala pod Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcijo za infrastrukturo. Letos je bilo na tej postavki realiziranih 241 milijonov evrov, za prihodnje leto pa je bilo predvidenih 230 milijonov evrov. S predlogom rebalansa se predviden obseg sredstev za integriran sistem JPP znižuje na 189 milijonov evrov, torej imamo tu 41 milijonov manj kot je bilo predvideno in 50 milijonov manj kot je bila realizacija v letu 2023. V letu 2025 je predvidenih 191 milijonov evrov ali približno enako kot za leto 2024, je pa vprašanje, koliko se bo to še porezalo čez eno leto, ko se bo sprejemal rebalans za leto 2025. Takšni rezi bi bili še sprejemljivi, če bi bil naš javni potniški promet v resnici že v celoti integriran, medsebojno povezan, če bi imeli taktne vozne rede in optimalne model splite, se pravi, modalne deleže, ampak žal nimamo nič od tega. Tudi bi bili takšni rezi še sprejemljivi, če ne bi bil prometni sektor eden največjih onesnaževalcev in povzročiteljev emisij toplogrednih plinov, obenem pa prispeva znaten delež h končni rabi energije. In če Slovenija na tem področju ne bi odstopala od povprečja Evropske unije, kjer so emisije iz prometa na ravni približno četrtine, v Sloveniji pa približno tretjine vseh emisij, in če ne bi evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj, pripravljeni na 55, zahtevala odločno ukrepanje držav članic s ciljem zamejitve in zmanjšanja emisij iz prometnega sektorja oziroma s prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2050, med drugim s prehodom na trajnostne oblike mobilnosti, zmanjšanje števila vozil v prometu in na alternativne energente. In tu ne moremo mimo tega, da se tega ne bi zavedali, ker vse to lahko preberemo v obrazložitvenem delu proračuna Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Zato me tu zanima.

Zakaj se tako radikalno znižuje obseg sredstev za trajnostno mobilnost, medtem ko se drugje rezi bistveno manjši, če sploh so, in zlasti za javni potniški promet. Torej, ne pri subvencijah za Tesle, ki si jih kupujejo najbogatejši sloji, ampak pri javnem potniškem prometu. Nadalje me zanima, zakaj se v luči vse hitreje napredujočih podnebnih sprememb znižujejo sredstva na postavki obnovljivi viri energije. Za leto 2024 je za OVE na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predvidenih 25 milijonov evrov, kar je 18,5 milijona manj kot je ocena realizacije za leto 2023 oziroma 42 % manj.

Za konec me pa še zanima, kako to, da se sredstva na postavki ravnanje z odpadki povečujejo za skoraj 100 %, iz 30,5 na dobrih 61 milijonov evrov. V obrazložitvenem delu proračuna sicer lahko preberemo, da se tu načrtuje marsikaj, od inventarizacije v preteklosti onesnaženih območij do izvedbe analiz, vzpostavitve registrov, itn. Tu me torej zanima, na račun česa tako veliko povečanje? Povečanje na programu ravnanja z odpadki me še posebej zanima, ker to vključuje tudi ravnanje z radioaktivnimi odpadki, vse od prevzemanja, zbiranja, prevažanja, predelave in skladiščenja pred odlaganjem, do priprav na izgradnjo odlagališča in samo izgradnjo odlagališča ter odlaganje radioaktivnih odpadkov iz jedrskih objektov za proizvodnjo energij in enako za druge jedrske odpadke. Nacionalni razvojni program projekt odlagališče za radioaktivne odpadke je v predlogu proračuna ocenjen slabih 229 milijonov evrov. Projekt se financira iz sklada za razgradnjo NEK in iz državnega proračuna. Realizacija projekta je 46 %, v letih 2024 in 2025 pa bomo iz proračuna za odlagališče radioaktivnih odpadkov v Vrbini plačali 100 milijonov evrov.

V zvezi s tem me zanima naslednje: Koliko denarja je bilo v projekt že vloženega? Koliko je bilo od tega denarja iz sklada za razgradnjo NEK? Kolikšen je predviden skupen obseg sredstev za izgradnjo tega odlagališča, ki bodo šla iz državnega proračuna? Dalje, iz predloga proračuna vidimo, da bomo v prihodnjih dveh letih za to namenili 100 milijonov evrov. In tu me zanima, koliko je bilo v ta projekt že vloženega denarja iz proračuna v preteklih letih? In, koliko bo skupen delež financiranja projekta iz proračuna in koliko iz sredstev za razgradnjo NEK? In, kdaj bo odlagališče začelo obratovati? Toliko za enkrat. Hvala.

Izvolite. Najlepša hvala. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani vabljeni! Jaz bom začel s sanacijami po poplavah, ki se nam tudi v Novi Sloveniji zdijo izredno pomembne, saj gre za ljudi, ki so praktično izgubili vse. Včeraj odstopljeni minister Bržan je povedal, da denarja v proračunu ni dobil, zato je moral iti. Jaz sem delno vesel trditve ministrice ali pa obljube ministrice Bratuškove, da bo zagotovo, da bodo občine ta teden ali pa vsaj naslednji teden prejele ta sredstva. Ker dejstvo je, da župani znajo varčno in uspešno uporabljati ta sredstva za tako za sanacijo, kot tudi za sam razvoj. In tukaj bi apeliral, da se to res nemudoma naredi.

Vlada bo posledice nedavnih poplav očitno praktično v celoti sanirala v letu 2024. V letu 2025 je za ta namen v proračunu ključnih infrastrukturnih ministrstev namenjenih 176 milijonov evrov. V celotnem proračunu je na podprogramu Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah na voljo skupaj 478 milijonov 700 tisoč evrov. Vemo pa, da je to prva ocena premierja o škodi, se pravi, pol milijarde. Danes je predsedujoča odboru povedala komisarju, ki smo ga danes sprejeli, da je te škode preko 10 milijard. Tudi nas v Novi Sloveniji zanima, kakšna je resnična škoda, ker vemo, da gospodarstvo ne more in tudi prebivalstvo ne more kar naprej trpeti teh višanih davkov. In se bojimo, kam bo ta denar šel.

Zdaj, glede samih investicij, očitno vsaka leva vlada v času gospodarske recesije drastično zmanjša sredstva za investicije, tako v ceste kot v železnice. Če gledamo na infrastrukturi, recimo, razvoj avtocestnega omrežja je zdaj bilo 1,8 milijona evrov več sredstev za podprogram in znašajo zgolj 15,8 milijona evrov. V proračunu za leto 2022 je bilo teh sredstev preko 43 milijonov. Vemo, da se soočamo vsak dan na naših cestah z ogromnimi cestnimi zastoji, zato nas čudi, da je teh sredstev tako malo, ker tukaj gre tako za gospodarsko škodo, kot za..., kot za življenje naših ljudi. Za investicije in redno vzdrževanje državnih cest se sredstva zmanjšujejo za 48,2 milijona evrov in znašajo 152 milijonov evrov. Naša Vlada je v letu 2022 namenila 200 milijonov evrov za sanacijo, in če gledamo, koliko je teh sredstev v letu 2025, za investicijsko vzdrževanje se sredstva zmanjšujejo za 35,7 milijona evrov in znašajo 116 milijona evrov. Torej, tudi tukaj govorimo o zmanjševanju.

Zdaj, jaz bi se tukaj pridružil tudi kolegici iz Levice, za razliko od običajno, ko smo, ko smo na nasprotnih bregovih. Tudi mi smo opazili veliko zmanjševanje sredstev za integriran sistem javnega potniškega prometa. Sicer je ministrica govorila, da tukaj gre za 70 % vseh sredstev. Sredstva se zmanjšujejo in v proračunu je bilo za 2024 za podprogram na voljo 230 milijonov evrov. Tako, da tukaj govorimo tudi o sprejemu strategij in o zelenem prehodu. Mislim, da uporaba javnega potniškega prometa pada, sam promet raste. Ta potniški promet v Republiki Sloveniji v veliki meri prispeva k onesnaževanju in tukaj bi bilo nujno ne zmanjševati sredstva, ampak vlagati v javno omrežje in v javno, javni promet, ker sicer, ne vem, na kakšen način bomo, bomo zagotovili, da se bo onesnaženje iz potniškega prometa zmanjševal in iz prometa nasploh. Tudi mogoče, mogoče je pa, če sem malo malo zloben, je pa sprejem odločitve, da bomo do leta 2035 vozili vsi v električnih avtomobilih, da bo nekaj to prispevalo k čistejšemu okolju, ker seveda si večina teh avtomobilov ne bo mogla privoščiti, če si jih bomo pa lahko privoščili, pa ne bo elektrike, ki bi poganjala ta vozila.

Zdaj tudi, bi opozoril še na to, da z jedrsko elektrarno se odlaša, obstoječe energetske obrate se zapira in očitno, ker je sredstev za uvajanje obnovljivih virov so dejansko popolnoma porezana, očitno ne bomo postavljali niti fotovoltaike.

Toliko.