Člani odbora, vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Današnjo sejo bom vodila kot podpredsednica odbora po pooblastilu predsednice Lene Grgurevič.

Pričenjam 13. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: dr. Vida Čadonič Špelič, Tomaž Lah nadomešča Leno Grgurevič, Vera Granfol nadomešča Almo Intihar.

Sklic te seje ste prejeli 5. 10. 2023. Ker v dnevnem redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Glede na to, da bomo danes obravnavali dva proračunska akta, odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda, če ste za to. Najprej bi dali besedo predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov ter predstavniku Sveta sodnega, predstavnikov Sodnega sveta za predstavitev mnenja k predlaganim finančnim načrtom za sodišča, nato pa bi sledila razprava članic in članov odbora. Ste za? (Da.)

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 IN PREDLOG PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA 2025.

Oba predloga proračunskih aktov sta bila dne 29. 9. objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo smo prejeli tudi mnenje Sodnega sveta z dne 10. 10.

Na sejo so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje in Sodni svet.

Odbor za pravosodje je v postopku obravnave predloga proračuna in njegovih sprememb zainteresirano delovno telo. Obravnavali ju bomo v okviru pristojnosti odbora, torej proračuna Ministrstva za pravosodje in njegovih organov v sestavi ter pravosodnih proračunskih uporabnikov. V skladu s petim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim podprogramom pri tistih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela predloga proračuna, ki zahtevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Pri oblikovanju amandmajev je treba upoštevati določbo šestega odstavka 157. člena Poslovnika Državnega zbora glede upoštevanja pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Za predlaganje amandmajev k predlogu sprememb proračuna se smiselno uporablja 157. člen Poslovnika Državnega zbora, pri čemer se lahko po petem odstavku 166. člena Poslovnika Državnega zbora amandmaji nanašajo le na tiste podprograme, ki so zajeti v predlogu sprememb proračuna.

Pričenjam z obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predloga proračuna Republike Slovenije za 2025.

Do tega trenutka nismo prejeli nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev, niti predloga za amandma odbora. Predstavnike predlagatelja obeh predlogov sprašujem, ali želijo podati dopolnilno obrazložitev? Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Maruša Zmrzljak? (Da.)

Izvolite besedo.

Pozdravljeni!

Hvala za besedo.

Na kratko vam bom predstavila predlog sprememb proračuna za leto 2024 in pa predlog proračuna za leto 2025.

Podlaga za pripravo obeh predlogov proračunov je proračunski memorandum, pri čemer so bili med drugimi upoštevani jesenska napoved makroekonomskih gibanj Umar in pa letošnja reorganizacija Vlade. Priprava obeh predlogov proračunov je potekala v negotovih makroekonomskih razmerah, ki izhajajo iz globalne situacije, zaznamovane s povišano inflacijo ter obsežne naravne nesreče, povezane s poplavami. Tako so spremembe v letu 2024 v največji meri povezane z odpravo posledic in obnovo po naravnih nesrečah v letu 2023. V prihodnjih dveh letih bodo v ospredju ukrepi za pomoč in obnovo prizadetih območij, podprti tudi z EU viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021 do 2027. Med te ukrepe sodi obnova cestne in vodne infrastrukture, ukrepi povezani z okoljem odpadki, plazovi, gozdovi in kmetijstvom. Pomemben del predstavljajo tudi ukrepi za povračilo škode gospodarstvu in pomoč prebivalstvu.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2024 se načrtuje 14 milijard evrov prihodkov, ki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 1,5 % in 16,2 milijardi evrov odhodkov, ki vključujejo 1,1 milijardo evrov za odpravo posledic poplav. Načrtovani odhodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 4,7 %. S predlogom sprememb proračuna za leto 2024 načrtujemo za državni proračun proračunski primanjkljaj v višini 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % BDP. V predlogu proračuna za leto 2025 pa se načrtuje 14,6 milijard evrov prihodkov, ki so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2024 višji za 4 odstotke, in 15,8 milijard evrov odhodkov, kjer se poleg sredstev za naravne nesreče zvišujejo tudi sredstva za varovanje okolja ter zdravstveno varstvo. Načrtovani odhodki so v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2024 nižji za 2,5 %. S predlogom proračuna za leto 2025 načrtujemo za državni proračun proračunski primanjkljaj v višini 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 % BDP. Na seji matičnega odbora za finance bodo podrobneje predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2024 in 2025. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Ministrstva za pravosodje, ministrica dr. Dominika Švarc Pipan. Izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo predsedujoča. Spoštovane članice in člani. Jaz se uvodoma opravičujem za slabši glas, ker se mi posledice viroze še kar vlečejo in upam, da bom zmogla brez prekinitev do konca.

Kot je bilo poudarjeno že večkrat tudi predsednik Vlade je poudaril ob predstavitvi proračuna, proračunskih dokumentov v tem tednu gre za prihajajoči proračunski leti 2024 in 2025, seveda za proračuna, ki ju je ta največja katastrofa, naravna katastrofa v zgodovini samostojne Slovenije, torej te hude poplave, ki so prizadele dve tretjini države, avgusta močno zaznamovala. Pred nami vsemi je za to najpomembnejši projekt seveda sanacija države in tudi na Ministrstvu za pravosodje smo z vso odgovornostjo pristopili k pripravi naših finančnih načrtov za prihodnji dve leti ob upoštevanju teh dejstev. Pri Ministrstvu za pravosodje lahko začetno izhajamo iz dejstva, da je obseg integralnih proračunskih sredstev za leto 2024 kar za 20 % nižji, kot je v trenutno sprejetem proračunu za prihodnje proračunsko leto in tudi obseg teh sredstev za leto 2025 se bistveno ne povečuje in znaša slabe 103 milijone evrov. Sama priprava finančnega načrta znotraj ministrstva nam seveda tako ni dopuščala velikega razvojnega potenciala, saj se zavedamo, da moramo najprej zagotoviti izplačilo oziroma poplačilo zakonsko prevzetih obveznosti. Pri tem naj izpostavim, da v strukturi našega proračuna 50 % sredstev predstavljajo plače, predvsem na račun nujno potrebnih človeških virov za delovanje slovenskega zaporskega sistema. Naslednji velik delež v proračunu ministrstva za pravosodje so izdatki za zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev tehničnega varovanja stavb, vzpostavitve dostopov za invalide v objektih pravosodnih organov, zagotavljanje ustreznega standarda varnosti, nakup vozil in seveda tudi redno tekoče investicijsko vzdrževanje objektov, ki jih slovenski pravosodni organi in zaporski sistem uporabljajo. Zaradi rezov v proračun, ki kot rečeno, so veliki, smo morali naše načrte za prihodnji dve leti seveda ustrezno prilagoditi, kot rečeno ob upoštevanju in spoštovanju z zakonom prevzetih nalog, da zagotavljamo nemoteno delovanje slovenskega pravosodnega sistema. Od načrtovanih investicijskih projektov bomo nadaljevali s celovito obnovo sodne stavbe in prostorov zapora v Novem mestu, ki je res v izredno slabem stanju, in pa s prenovo prostorov sodišča in tožilstva na Ptuju. Zagotovili bomo tudi sredstva za nujna investicijsko vzdrževalna dela na objektih pravosodnih organov. Že zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev ob lanski pripravi dvoletnih proračunov smo zamaknili velik projekt izgradnje nove sodne stavbe v Ljubljani, o katerem sem večkrat govorila. Zdaj pa na podlagi v letošnjem letu izdelane temeljite analize, jaz jo imam s seboj, če bomo potrebovali kakšno razpravo, prostorskih pogojev za delo sodišč v Ljubljani in pa možnih scenarijev za reševanje te prostorske problematike vključno z njihovo ekonomsko finančno analizo, se temu dragemu projektu nove sodne stavbe zdaj odpovedujemo, smo pa pripravili načrt aktivnosti, s katerimi bomo šli po drugem scenariju, katerega ekonomsko, finančno in tudi iz drugih vidikov smiselnost je ta analiza potrdila. Seveda v skladu s finančnimi možnostmi bomo pristopili k reševanju tega problema predvsem na način postopnega prehajanja od najemniške politike oziroma najemanja prostorov v Ljubljani k lastniški politiki, torej k lastniškemu prevzemanju teh prostorov, kar bo že na kratki rok prineslo tudi določene prihranke in predvsem zagotovilo bolj zadovoljivo in ustrezno rešitev prostorske problematike vključno z načinom vzdrževanja. Pri teh ciljih zagotavljanja sploh oziroma reševanja prostorske problematike sodišč v Ljubljani seveda so nam ključna vodila bila zagotavljati zadovoljstvo, predvsem strank v postopkih, torej uporabnikov sistema in pa seveda tudi zaposlenih na sodiščih, hkrati pa, kot rečeno, tudi eno od ključnih vodil seveda je bila maksimalna optimizacija stroškov, tako investicijskih kot potem obratovalnih.

Naš največji investicijski projekt kot veste je izgradnja novega zapora v Ljubljani, v Dobrunjah, ki je namenjena celoviti rešitvi hude, hude prezasedenosti zapora na Povšetovi, kjer je z datumom 9. oktober bila ob kapaciteti 135 oseb zaprtih kar 238 oseb, tako da veste, da je res ta prezasedenost trenutno na alarmantni stopnji, zato nam je izgradnja tega zapora velika prioriteta, je v izvajanju in v skladu s podpisano pogodbo, kot veste bi morala biti končana v letu 2025. Dela za zdaj tudi potekajo po terminskem planu. Ob trenutnih rezih nas skrbi seveda nadaljevanje te investicije in upamo nekako, da bomo z rebalansom proračuna, ko bo do tega prišlo, v naslednjem letu uspeli zagotoviti manjkajoča sredstva na tej pogodbi, da ne bi potrebovali zamikati tega velikega projekta in tako na nek način ustvariti dodatnih, na dolgi rok seveda, je ob koncu projekta velikih dodatnih finančnih obveznosti za državo kot naročnika.

Prav tako se zamika ob tej finančni sliki investicija v reševanje prostorske problematike ženskega zapora na Igu, kar pa nam spet daje možnost za premislek o učinkovitejši rabi prostorov za zaporski sistem. Tako da mi še vedno pripravljamo alternativne rešitve in smo v zvezi s tem tudi v navezi z lokalno oblastjo in z lokalnimi predstavniki na Igu ter seveda iščemo rešitve znotraj obstoječih zaporskih kapacitet, sploh potem v kontekstu izgradnje zapora na Dobrunjah leta 2025.

Razen tega pa bomo na ministrstvu vse zakonodajne projekte, ki jih imamo, izvajali v skladu s planom, pri čemer seveda predvsem računamo na strokovni potencial, na zagnanost, predanost in pa voljo delati, da rečem res maksimalno pri naših zaposlenih.

Naj na koncu samo še omenim, da tudi pravosodni organi in zdaj predstavnica Sodnega sveta, podpredsednica je tukaj z nami danes, tudi pravosodni organi, sodišče, tožilstvo in državno odvetništvo, ki so samostojni proračunski uporabniki se zaradi rezov v integralna sredstva za naslednji dve leti pri svojem delu srečujejo s številnimi novimi izzivi na svojih različnih področjih dela. Tako zlasti, če izpostavim, je Vrhovno sodišče izrazilo zaskrbljenost zaradi pomanjkanja sredstev za stroške sodnih postopkov in pa za sredstva, stroške postopkov brezplačne pravne pomoči, kjer naj mimogrede omenim, da v naslednjem letu pripravljamo zakonske prenove za izboljšavo tega sistema z ozirom predvsem na to, da če povem po domače, sestavimo sistem, ki bo tudi stroškovno racionalen in hkrati zagotavljal pravičen sistem in verjamem, da tudi tukaj potem s temi spremembami bomo lahko nekaj sredstev privarčevali oziroma zmanjšali te stroške ob nespremenjenem standardu varstva. Tožilstvo se srečuje s problemom zagotavljanja sredstev predvsem na plačnih postavkah, kajti pri njih je skorajda 90 % proračuna pravzaprav namenjenega plačam, saj gre za zelo delovno intenzivno intenziven organ in delovno intenziven proračun. Državno odvetništvo pa se z izzivi srečuje predvsem na postavkah rezervacij za izplačila odškodnin. Toliko uvodoma z moje strani. Seveda za vse podrobnosti in vprašanja, smo pa na voljo. V nadaljevanj z mano sta tudi generalni sekretar dr. Uroš Gojkovič in pa generalni direktor Uprave za zaporskega sistema v Sloveniji mag. Bojan Majcen.

Najlepša hvala za izčrpno besedo. Želi besedo predstavnica Sodnega sveta, podpredsednica Sodnega sveta, gospa Urška Kežmah?

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Jaz bi pozdravila najprej vse navzoče.

Moja naloga danes je seveda, da samo dodatno mogoče obrazložim nekatera izhodišča, ki smo jih podali in sprejeli na Sodnem svetu. Prejeli ste jih tako, kot ste povedali.

Kar se tiče zagotovitve sredstev za delovanje Sodnega sveta, Sodni svet na predlog proračuna ni imel pripomb. Bi pa v tej luči vendarle opozorila, da v primeru, ko bo prišlo do uskladitve plač sodnikov in javnih uslužbencev tudi na področju pravosodja bo to vplivalo na proračun Sodnega sveta, kar je seveda treba imeti v oziru, ko boste o tem odločali.

Kar se tiče proračunskih sredstev za sodstvo, pa se Sodni svet pridružuje tako opozorilom Vrhovnega sodišča kot tudi danes izpostavljenim opozorilom ministrice. Namreč, finančne obremenitve, ki izhajajo iz brezplačne pravne pomoči in stroškov postopka, zlasti zaradi uskladitve zakonodaje na tem področju bodo predstavljala primanjkljaj v proračunu sodstva, kar je treba nujno nasloviti in zelo pozdravljamo, v bistvu napoved ministrice, da se bo brezplačna pravna pomoč naslovila in v nekem obsegu tudi reformirala ob nespremenjenem nivoju varstva. Bi pa opozorila na to, da ta proračun, kot je predlagan, vendarle ne podpira ali pa ne omogoča nujnih projektov na področju digitalizacije in informatizacije sodišč, kar mislim, da je tema, ki jo bo potrebno nasloviti. Veste, da se sodišča že vrsto let ubadajo z zastoji na tem področju in ni videti, da bo v kratkem tukaj kaj drugače. Tako da Sodni svet zelo podpira kakršne koli spremembe in reforme, tudi v tej smeri. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj pa odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Izvolite.

Hvala lepa. Hvala lepa. Najprej seveda pozdrav kolegom in kolegicam, spoštovani ministrici z njeno ekipo, spoštovani podpredsednici Sodnega sveta in vsem, ki nas zdaj ob devetih spremljajo.

Zdaj kot smo slišali je vlada konec septembra sprejela predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Jasno je, da sta ta dva proračuna sedaj fokusirana oziroma največja pozornost gre, zaradi te res katastrofe, ki smo jo imeli v začetku avgusta. Se pravi, da bosta fokusirana na obnovo, kar je tudi bilo za pričakovati in je tudi prav. Zdaj sanacija bo seveda zahtevala zelo veliko preusmeritev, po naši oceni sredstev znotraj proračunov, tudi seveda na Ministrstvo za pravosodje. Zdaj, kot je predstavnica Ministrstva za finance dejala, da v letu 2024 naj bi se v proračun steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so zdaj seveda namesto 15,2 milijarda zdaj načrtovani v višini 16,2 milijardi evrov. Tako bi zdaj proračunski primanjkljaj znašal 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % BDP. Zdaj, veseli nas to, da je zdaj država, torej Vlada vendarle že začela poplačevati, ne poplačevati prizadete občine. Ravno včeraj smo videli to sporočilo, da so deležniki na Koroškem dobili prva sredstva iz naslova intervencij. To nas veseli. Mi smo tudi v začetku tedna bili s poslansko skupino na Koroškem, kjer smo videli še vedno te hude posledice in tudi določene kritike županov smo takrat slišali, zdaj pa Vlada vendarle se je, da reče v navednicah, zmigala in so začeli prejemati sredstva. Zdaj, za odpravo škode po avgustovskih poplavah bo že v tem letu državni proračun imel za 600 milijonov evrov izdatkov, od tega 700 milijonov evrov v obliki rezerve na proračunski postavki Ministrstva za finance, 350 milijonov evrov pa pri posameznih ministrstvih. Ko smo pogledali kaj to pomeni za resorno ministrstvo, ki ga vodi gospa Dominika Švarc Pipan. Ministrica seveda ni šla tako podrobno v te spremembe. Zdaj, mi smo si pogledali ti dve postavki, urejanje in razvoj področja pravosodja bo v kontekstu sprememb 2024 manjkalo 10 milijonov 412 tisoč 366 in pa na postavki izvrševanje kazenskih sankcij, zapori, bo manjkalo 13 milijonov 638 tisoč 178 evrov Zdaj, seveda jasno, kot je ministrica rekla, Ministrstvo za pravosodje kot Vlade seveda mora tudi solidarnostno se s temi proračunskimi manki zdaj nekako solidarnostno strinjati. Je pa res, da ravno na teh dveh postavkah, ob izvrševanje kazenskih sankcij, zapori, mi vemo, kot je ministrica sama rekla, problematika zaporska, pereči problemi slovenskega zapornega sistema, zlasti v kontekstu prenatrpanosti slovenskih zaporov, jaz sem tudi poslušal gospoda Bojana Majcna, v tem letnem poročilu, ko si ga vedno, vsako leto pogledata, da zdaj v slovenskih zaporih in prevzgojnih domovih imamo zaprtih zdaj čez palec 1500 oseb, kar predstavlja 110 % zasedenost vseh prostorskih zmogljivosti. Mene je veselilo, da je ministrstvo seveda opozorilo, nas je bilo najbolj nekako strah, da bo te investicije, ki so v teku, zlasti zapor v Dobrunjah, kjer bo kapaciteta mislim 388 oseb, da bo ne o manjkalo, ampak da se pravi dela, ki poteka po terminskem planu, da se bo prolongirala. To nas je malo zaskrbelo. Zdaj jaz upam, da se bo potem manjkajoča sredstva, bo jih trebalo v prihodnosti zagotoviti, zdaj po terminskem planu je junij 2025 nekako tisti deathline, da se ta, ta nujno potreben zapor, ta novogradnja zgradi. Tudi to nas veseli, da bo v okviru tega zapora tudi izobraževalni center za pravosodne policiste, ki nam jih še vedno kronično primanjkuje, kot ste rekli. Seveda pričakujemo, od vseh nas se pričakuje neka zagnanost, ta delovna etika, ampak vemo pa, da zgolj na etični pogon pa je težko v nek nedogled delati. Zdaj od zasedenih 561 delovnih mest oziroma 561 delovnih mest je zdaj zasedenih od sistematiziranih 684, se pravi, je tu še vedno veliki manjko. Zdaj, žal so se pojavile domneve tudi v javnosti, zdaj potem po begu zapornika izpred UKC Ljubljana, da gre tudi na rovaš seveda pomanjkanje pravosodnih policistov. Potem je to direktor malce nekako tudi ministrica sta zanikala, da je nek splet okoliščin, sicer, varnostni protokoli so bili bojda zagotovljeni, pa vendarle se potem javnost začne spraševati, če prihaja do pobegov zapornikov, takih kar predrznih s pomočniki od zunaj, če gre tudi na rovaš tega, da je enostavno pravosodnih policistov premalo. Zato mogoče, ministrica, ker prej, ko ste govorili o plačah, da predstavlja 50 % vsega nabora sredstev, gre za plače v tem pravosodnem ekosistemu. Me zanima še kakšno besedo ali dve za pravosodne policiste, se pravi, če se tudi vi kot ministrica nekako trudite, da boste zapolnili ta mesta in zagotovili seveda predvsem bolj stimulativno finančno delovno okolje za njih, ker samo z nekim izboljšanjem delovnih okolij, pa s spodobnimi plačami, da tako rečem, pa še mogoče kakšnih dodatnih ugodnosti lahko pričakujemo, da bomo privabili to delovno silo v zaporski sistem in pa seveda, da bomo te bolj kvalificirane kadre tudi zadržali v sistemu. Drugače potem so ti napori zaman, če nimate te strategije.

Kar se pa tiče za leto 2025 pa je bilo rečeno, saj pri Ministrstvu za pravosodje minimalno predlog proračuna za 2 milijona 487 tisoč 810 sredstva napram sprememba za 2024, ki so 101 milijon 2217 evrov se pravi minimalno povečanje bo v proračunu za 2025, se pravi, ne bo pa, to je res minimalno povečanje. Se pravi, kot je ministrica rekla, zdaj tega razvojnega dela enostavno ne bo. Bodo potrebne določene prilagoditve ti načrtovani investicijski projekti, kot pa so kot omenjeno Novo mesto, Ptuj pa upamo, da bodo speljani do konca.

Tako, da mogoče samo na to vprašanje, potem kasneje po razpravi drugih poslancev glede pravosodnih policistov in izboljšanju njihovih delovnih pogojev.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Kaloh.

Zdaj, ne vem, predlagam, da če je še kdo za razpravo, da najprej opravimo razpravo, potem pa bi gospa odgovorila. Hvala.

Gospod Hoivik, ste se prijavili k besedi?

Izvolite.

Ja, hvala lepa predsedujoča za besedo.

Spoštovana ministrica, kolegi in kolegice!

Zdaj, v začetku leta, torej februarja, je bil en odmeven prispevek na POP TV, se mi zdi, glede najemnin. Torej, 26 milijonov evrov letno plačujemo za najemnine. Samo, na primer za Okrožno sodišče v Ljubljani je v letu 2022 najemnina znašala 1,2 milijona evrov. To so veliki stroški. Tako kot je kolega Kaloh dejal uvodoma, vsi se zavedamo, kaj je prioriteta, ne samo te Vlade, ampak tudi nadaljnjih vlad oziroma vsaj še ene, ki bo sledila, glede na odpravljanje posledic poplav in tudi, da zgradimo boljšo infrastrukturo, da do takih posledic nikoli več ne pride. Vendar pa me zanima, če ima oziroma če Ministrstvo za pravosodje sedaj približno ve, kakšna bo poraba, torej tako na strani prihodkov kot odhodkov za letošnje leto, če imate približno oceno? Zdaj, mi smo dobili poročilo Fiskalnega sveta, da smo po prvih devetih mesecih približno na dobrih 60, 65, % kar se tiče tako prihodkov kot odhodkov glede na plan za leto 2023 in potem, če pogledamo zdaj proračun, govorim seveda za celotno vlado, oz. za celotno državo, smo približno na istih postavkah, torej 16,2 milijardi odhodkov in me zdaj zanima kako in kakšno je stanje na Ministrstvu za pravosodje glede na leto 2023, ali bo ta ocena približna ali bo potem konec decembra številka drugačna kot je bila sprejeta?

Potem naslednja stvar, ki me zanima je torej to, kateri glavni projekti se bodo glede pomanjkanja prostorov res ustavili oziroma kateri se bodo nadaljevali. Zdaj, lansko leto, ko smo obravnavali proračun za 2023 oziroma rebalans 2023 pa proračun 2024, ste dejali ministrica glede v Dobrunjah moški zapora, kajne, da je bilo načrtovanih za leto 2024, 29 milijonov in da bo projekt izgradnje končan leta 2025, ali to še drži, časovnica? To me zanima. Hkrati ste tudi dejali glede nove sodne dvorane, da pač na ministrstvu, že takrat ste to dejali in tudi najbrž zdaj je podobno stališče, da se ugotavlja, katera bo največja, najboljša možnost, tako za sodnike, kot tudi za sam projekt, da ne bo predolgo trajal. Vemo, da so stroški šli v nebo in tukaj razumemo, da je potrebno delati odgovorne korake, da pač ne bomo zašli tudi v kakšne afere ali kaj podobnega.

Potem me pa samo še čisto konkretno zanima, zdaj samo za področje pravosodja ste vi oklestili svoj proračun za približno 20 % torej iz 126 milijonov na dobrih 100 milijonov, pa me zanima zdaj, zakaj je "glih" na pravosodju teh 20 %? Zdaj mi, ki nismo na Vladi, ne vemo, kakšne so te proračunske debate bile. Ampak mi smo seznanjeni s tem, da je takrat minister za finance pozval vsa ministrstva, da za 4 % se znižajo postavke, pa me zanima, zakaj na ministrstvu to postavko v resnici petkratno znižujete? Je to pač bil dogovor ali je pač, ne vem, realizacija letošnjega leta pokazala, da smo vnaprej preveč planirali.

Hvala.