Lep pozdrav vsem! Upam, da imamo dovolj prostora, zaenkrat. Kaže, da je.

Torej, pozdravljam vse članice in člane Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in vse vabljene in ostale prisotne!

Pričenjam 28. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Nekaj pooblastil imamo. Poslanka Alenka Helbl nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert, poslanka Nataša Avšič Bogovič nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski, poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanca Teodorja Uraniča in poslanec Milan Jakopovič nadomešča poslanko Natašo Sukič.

K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

Preden začnemo s 1. in 2. točko, predlagam odboru, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda in sicer tako, da bi najprej dali besedo vabljenim predstavnikom predlagateljev za predstavitev obeh predlogov aktov, temu pa potem sledi razprava članic in članov odbora o obeh predlogih aktov skupaj. Ali kdo takemu predlogu nasprotuje? (Ne.)

Potem prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025, ki ju bomo v okviru pristojnosti odbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo.

Navedena predloga sta bila dne 2. 10. objavljena na spletnih straneh Državnega zbora in k tema točkama dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za finance.

In prehajamo na predstavitev obeh predlogov in besedo dajem vabljenim na sejo.

Najprej besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, gospe Cvetki Rogač.

Izvolite.

Pozdravljeni!

Hvala za besedo.

Pred vami sta Predlog sprememb proračuna za leto 2024 in pa Predlog proračuna za leto 2025. Podlaga za pripravo obeh predlogov proračunov je proračunski memorandum, pri čemer so bili med drugim upoštevana jesenska napoved makroekonomskih gibanj Urada za makroekonomski makroekonomske analize in razvoj, in pa letošnja reorganizacija Vlade. Priprava obeh predlogov proračunov je potekala v negotovih makroekonomskih razmerah, ki izhajajo iz globalne situacije, zaznamovane s povišano inflacijo ter obsežne naravne nesreče povezane s poplavami. Tako so spremembe v letu 2024 v največji meri povezane z odpravo posledic in obnovo po naravnih nesrečah v letu 2023. V prihodnjih dveh letih bodo v ospredju ukrepi za pomoč in obnovo prizadetih območij, podprti tudi z evropskimi viri in mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021 do 2027. Med te ukrepe sodijo obnova cestne in vodne infrastrukture, ukrepi povezani z okoljem, odpadki, plazovi, gozdovi in kmetijstvom. Pomemben del predstavljajo tudi ukrepi za povračilo škode gospodarstvu in pomoč prebivalstvu. V predlogu sprememb proračuna za leto 2024 se načrtuje 14 milijard evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v preteklem letu ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umar. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 1,5 %, načrtovani odhodki v višini 16,2 milijardi evrov vključujejo 1,1 milijarda evrov za odpravo posledic poplav. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 so načrtovani odhodki za višji za 4,7 %.

S predlogom sprememb proračuna za leto 2024 načrtujemo v okviru državnega proračuna proračunski primanjkljaj v višini 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % BDP.

V predlogu proračuna za leto 2025 se načrtuje 14,6 milijard evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v preteklem letu ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umar. Načrtovani prihodki so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2024 višji za 4 %. V okviru načrtovanih odhodkov v višini 15,8 milijard evrov se poleg sredstev za naravne nesreče zvišujejo tudi sredstva za varovanje okolja ter zdravstveno varstvo. Načrtovani odhodki so v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2024 nižji za 2,5 %.

S predlogom proračuna za leto 2025 načrtujemo v okviru državnega proračuna primanjkljaj v višini 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 % BDP. Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunov uporabnikov pa prikazujejo njihovi finančni načrti.

Hvala.

Hvala.

Besedo zdaj dajem predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki, gospe Tini Heferle.

Hvala predsednica za besedo.

Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu!

Na kratko bom predstavila predlog sprememb proračuna za ministrski del, se pravi Ministrstva za notranje zadeve. In sicer smo na ministrstvu pripravili skladno z usmeritvami, ki smo jih dobili s strani Ministrstva za finance, predlog sprememb proračuna za leto 2024 seveda kot posledica dejstva, da se zagotovi oziroma poskrbi za to, da bo sanacija posledic avgustovskih poplav lahko nemoteno stekla.

Naj na začetku povem, da je proračun ministrstva vzdržen in kot tak tudi če smo ga zmanjšali zagotavlja operativno delovanje policije in tudi upravnega dela ministrstva nemoteno. Predlog proračuna je tudi sprememb proračuna in tudi zadosten za to, da bo policija tako kot sedaj še naprej polno in učinkovito oziroma primerno opremljena, se pravi tukaj ne bo nekih primanjkljajev, kar se tiče operativnosti in opremljenosti dela policije. Je pa res, da največji rez pri proračunu Ministrstva za notranje zadeve je utrpel del na investicijah in pa materialnih stroških, predvsem gre tukaj za to, da se nekateri investicijski projekti gradbenega dela, če se tako izrazim, ne bodo izvedli tako kot je bilo prvotno planirano, ampak se bodo prestavili v izvajanje v prihodnjih letih. Se pravi, ne bodo se ukinili, ampak se bodo samo zamaknili. Zdaj, če to prevedem nekako v številke, je predlog glede na sprejeti proračun za leto 2024, je sedaj predlog tak, da se znižujejo sredstva za 49,7 milijona evrov, od tega se ožjemu delu ministrstva proračun znižuje za 1,9 milijona evrov, policiji za 47,8 milijona evrov in pa Inšpektoratu za notranje zadeve se pa povečuje za 0,1 milijona evrov. Kot sem že omenila, smo te spremembe, se pravi, pripravili v okviru usmeritev, ki smo jih dobili s strani Ministrstva za finance. In glede na to, da sem omenila, da se zmanjša, se pravi v skladu z usmeritvami del, ki se nanaša na materialne stroške, se zmanjša tudi v skladu z usmeritvami, se pravi, vsa ministrstva smo dobila take usmeritve, se nekoliko zmanjša tudi tisti del, ki se nanaša na maso plač, vendar pa tukaj v bistvu pojasnilo in pa zagotovilo, da se plače ne bodo zniževale. Nikomur ne gre tukaj za nek tak ukrep kot smo mu bili priča v času ZUJF-a, ampak gre bolj za to, da se racionalizira delovni proces v smislu prerazporejanja in pa tudi, potem nekega nadzora nad izvajanjem teh nadurnega dela, se pravi, da se to nekako bolj racionalizira, tako kot sem rekla.

Kar se tiče evropskih sredstev, vsi projekti na našem ministrstvu tečejo naprej in v bistvu relativno uspešno in seveda bomo tudi v prihodnosti se zavzemali za to, da in napravili vse napore, da bomo ta sredstva še v večji meri pridobivali.

Kar se pa tiče leta 2025 smo združili točki pa lahko povem na kratko to, da predlog proračuna za leto 2025 se nanaša na vsa sredstva v višini 540,4 milijona evrov, torej se glede na predlog sprememb proračuna za leto 2024 povečuje za 20,9 milijona evrov, predvsem na integralnih sredstvih in pa sicer največji del za stroške dela. Kaj več podrobno pa potem tekom razprave, če bodo kakšna vprašanja.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo predstavniku Ministrstva za javno upravo, državnemu sekretarju gospodu Juretu Trbiču.

Izvoli.

Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci in drugi prisotni!

Na nek način podobno kot predhodnica tudi pri nas lahko najprej poudarim, da je proračun pač malce znižan glede na aktualne okoliščine vzdržen. Vsekakor ministrstvo kot tako in cela Vlada svoje zakonske obveznosti izpolnjuje. Ključno pa je, da ja, največ se je, bi rekel, porezalo, če smem ta izraz slab uporabiti, pravzaprav na področju investicij. Kot veste smo med drugim tudi skrbnik državnega premoženja, nepremičnega, kjer so določene investicije ne zaustavljene, ampak ja pač prestavljene na malce kasneje. Poudaril bi, da pa se je za področje upravnih enot, ki je en velik porabnik pri nas, se je pa sredstva povečalo. Torej, kot veste, naše ministrstvo je pač predlagatelj skupnega finančnega načrta za samo ožje ministrstvo in inšpektorat za javni sektor, ki je organ v sestavi ter same upravne enote.

Torej za leto 2024 za začetek v okviru predloga sprememb proračuna načrtujemo skupno 178,8 milijona evrov pravic porabe kar glede na že sprejet proračun predstavlja znižanje za kar 19 odstotnih točk in glede na rebalans ki je bil za 2023 12 odstotno znižanje. Za naslednje leto glede na združene točke za 2025 pa so načrtovane pravice porabe praktično enake 179 milijonov evrov kar enako pravzaprav predstavlja znižanje za 19 odstotnih točk glede na sprejeti proračun za leto 2024 in 11 odstotno glede na rebalans 2023. Eno ključnih znižanj predstavlja pravzaprav poleg že omenjenih investicij v višini približno 42 milijonov evrov glede na sprejeti proračun 2024, prenos delovnega področja bivšega Direktorata za informatiko na zdaj Ministrstvo za digitalno preobrazbo, vzporedno temu pa gre seveda tudi za neko sorazmerno znižanje na podprogramu Urejanje in organizacijo javne uprave, konkretneje za pripadajoče stroške dela in materialne stroške. Torej na integralnem delu proračuna se načrtovane pravice porabe za leto 2024 glede na 2023 nominalno znižujejo za dobrih 11 milijonov in pol, na 158,1 milijon evrov. Načrtovani večji odhodki na tem delu proračuna pa se nanašajo predvsem na že omenjeno področje stvarnega torej nepremičnega premoženja, kar pravzaprav znaša 23 milijonov za stroške upravljanja, tekočega vzdrževanja in plačilo obratovalnih stroškov za različne poslovne in druge prostore državnih organov, kot so ministrstva, organi v sestavi, z izjemo Ministrstva za obrambo, notranje zadeve in zunanje in evropske zadeve.

Drugi del tega je 17,9 milijonov evrov sredstev za leto 2024 za plačilo stroškov najemnin za ta iste uporabnike in tovrstne prostore in eno odplačilo leasing pogodbe za upravni center Koper. Dodatno predstavlja tu še 3 milijone za nekaj malih investicij, ki so v teku pravkar in se pač morajo tudi zaključiti, to pa so konkretno prostorska rešitev finančnega urada, torej FURSA v Novi Gorici, ta znaša za 2024 dober milijon in pol, konkretno 1 milijon 541 tisoč in 400 evrov, za leto 2025, da kar dodam pa še 350 tisoč evrov, da se zadeva zaključi.

Potem govorimo še za leto 2024 za sanacijo prostorov Upravne enote Krško. Potem pa še pomemben projekt, seveda ureditev prostorov upravnih enot in drugih organov za dostop za gibalno ovirane, za vse seveda stavbe v upravljanju Ministrstva za javno upravo. Tu je tako za leto 2024 kot za leto 2025 namenjen po 800 tisoč evrov za vsako leto. In še še en projekt, ki je pravzaprav bolj program na nek način, gre se za investicije v te prostore omenjene, torej v prostore za različne državne organe, tu je namenjeno 518.000 evrov v letu 2024 in 657.000 v letu 2025. Tu pa se gre, da malce bolj obrazložim, gre pravzaprav za take manjše investicije, ki pa v kumulativi seveda predstavljajo nek pomemben doprinos, tako k ohranitvi vrednosti premoženja v lasti Republike Slovenije kot nenazadnje ravni delovnega okolja za javne uslužbence, ki v teh poslovnih okoljih izvajajo svoje dejavnosti. Sredstva omenjena pa so namenjena manjšim posegom bolj ali manj, nanašajo se kot že rečeno, na te državne organe, to so konkretne recimo upravne enote so en tipičen primer, tudi ministrstva in drugi organi, kot omenjen recimo primer Fursa v Novi Gorici. Torej tipično gre za različne posege, ogrevalno hladilne sisteme, sanacije oken, streh in podobno. V okviru tega programa, ki je v teku, gre še za dve taki omembe vredni stvari, eno je zaključek različnih teh manjših investicijskih del za poslovne prostore še kot posledica reorganizacije Vlade in pa ureditev poslovnih prostorov za par upravnih enot, konkretneje Tržič, Škofja Loka, Slovenske Konjice in Upravno enoto Nova Gorica. Zdaj, kot že omenjeno za upravne enote kot take, torej mimo investicij, ko sem zdaj govoril, se je to dvignilo, in sicer za leto 2024 se načrtuje dobrih 90 milijonov pravic porabe, glavnino teh načrtovanih pravic pa sestavljajo stroški dela, tu je 77,9 milijonov evra, in seveda materialni stroški za poslovanje, 12 pa pol milijona evrov.

Ministrstvo za javno upravo poleg odhodkov ustvarja tudi določene namenske prihodke z izvajanjem lastne dejavnosti, s prodajo premičnega, pa tudi nepremičnega premoženja, odškodninami iz zavarovanja tega premoženja, tudi z oddajo poslovnih prostorov, stanovanj in garaž, donacijami, prispevki in pristojbinami, nadomestili za dodelitev služnostne pravice, ustanovitev stavbne pravice ter nenazadnje na upravnih enotah vplačanih tiskovin, ki jih stranke v različnih upravnih postopkih plačajo pri pač upravnih enotah, torej tipično predvsem pri potnih listinah, osebnih izkaznicah, tablicah, ipd. Namenska sredstva v letu 2024, tu načrtujemo v skupni višini 22,7 milijonov evra, kar glede na rebalans 2023 pa znaša, predstavlja - pardon - znižanja za 14 % točk.

Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala lepa.

In še zadnjo, predstavnik Ministrstva za digitalno preobrazbo, državni sekretar gospod Miroslav Kranjc.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, drugi cenjeni gostje!

Predlog sprememb proračuna za leto 2024 in Predlog proračuna za leto 2025, sta v veliki meri nastala na podlagi dejstva, da so stopile v veljavo določene spremembe zakona o državni upravi. Spremenjene pristojnosti bivše službe za digitalno preobrazbo se odražajo tako v zneskih predvidenih odhodkov kot v naboru politik za katere smo kot predlagatelji finančnega načrta odgovorni.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo ima tako za razliko od predhodnice službe za digitalno preobrazbo nove odgovornosti na področju politike nič do štiri, splošne javne storitve in skupne administrativne službe, kjer v letu 2024 načrtujemo slabih 44,4 milijona odhodkov na programu 0401. Ta vsebuje dva podprograma, od katerih pod program 040101 - centralna informacijska infrastruktura in telekomunikacijska tehnologija obsega veliko večino teh sredstev oziroma 43,1 milijona. Preprosto povedano, gre za večji del t. i. državne informatike, ki je bila na podlagi sprememb ZDOU na MDP prenesena iz ministrstva za javno upravo. Podprogram vsebuje predvsem nakup sistemsko administracijo in vzdrževanje strojne opreme, stroška komunikacij, licenčne programske opreme, varovanja informacij in druge operativne stroške delovanja podatkovnih centrov za katere skrbimo. Sem spada tudi vzdrževanje in nadgradnja informacijskih sistemov za dokumentno poslovanje, informacijskih sistemov in portalov, ki so bili do sedaj financirani iz evropske kohezijske politike in drugih. Sem spada tudi izvajanje podpore uporabnikom in nakupi opreme delovnega omizja za večje število uporabnikov na centraliziranih organih in tudi širše. V tem znesku je predvidenih tudi približno 3,8 milijona za potrebe pokrivanja zneska DDV pri načrtovanih ukrepih iz načrta za okrevanje in odpornost. Znesek v tem podprogramu je tako za leto 2024 kot za leto 2025 za približno 7 milijonov nižji kot v sprejetem rebalansu za leto 2023, predvsem kot posledica zmanjšanih pravic porabe za odpravo posledic ujm in usmerjanje stroškov na novo finančno perspektivo, kjer razvojne projekte umeščamo mimo rednih postopkov sprejemanja proračuna, to pomeni, predvsem iz virov Evropske unije.

V podprogramu Razvoj storitev javne uprave načrtujemo sredstva za potrebe centraliziranih programov EU, na primer, Obzorja Evropa, Digitalna Evropa, v okviru finančne perspektive 2027. Gre za projekte, katerih cilj je nadaljnji razvoj elektronskih storitev državne uprave za državljane in gospodarstvo, v letu 2024 pa na tem podprogramu načrtujemo 1,2 milijona, v letu 2025 pa 350 tisoč evrov. Na področju politike 05 - znanost in informacijska družba, imamo v letih 2024 in 2025 predvidene odhodke v višini nekaj manj kot 30 milijonov evrov na leto. V tej politiki sredstva načrtujemo v treh podprogramih. Dobri dve tretjini načrtovanih sredstev zajema prvi podprogram 050501 - Urejanje področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij, kjer so predvidena tudi sredstva za delovanje ministrstva, to pomeni, plače zaposlenih, materialni stroški in manjše investicije. Maso plač smo v obeh letih v skladu s sprejetimi omejitvami znižali za 2 %. Del sredstev podprograma je namenjenih tudi razvoju in vzdrževanju sistema spremljanja razpoložljivosti infrastrukture elektronskih komunikacij. V ta namen so odprti projekti za podporo podjetij in za ukrepe s področja polprevodnikov. Glede na leto 2023, predlagamo na tem podprogramu zvišanje sredstev za 4,9 milijona v pomembnem delu zaradi vzpostavitve sistema javnega obveščanja in alarmiranja, planiramo pa tudi sredstva za podporo mednarodnim projektom Evropska vozlišča za digitalne inovacije EDI in Konzorcijem evropske digitalne infrastrukture EDIC.

Drugi podprojekt Razvoj širokopasovnih omrežij je v predlaganem proračunu za leti 2024 in 2025 zmanjšan za 20 milijonov evrov na praktično ničlo, saj se z letom 2023 iztekajo projekti gradnje odprtih širokopasovnih omrežij tako imenovane Goše 4 in 5. Sredstva za nove projekte pa se bodo v proračun MDP iz planiranih sredstev MKRR umeščala naknadno, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, torej objavljeni javni razpisi.

Tretji podprojekt Razvoj in promocija na področju elektronskih komunikacij je v letih 2024 in 2025 načrtovan v višini dobrih 8 milijonov na leto. V njem so načrtovana sredstva za projekte, ki spodbujajo digitalno vključenost na nivoju države. Gre za vrsto projektov kot so krepitev kompetenc mladih, promocija IKT poklicev, posebej tudi med ženskami, usposabljanja za starejše z mobilno enoto, pomoč pri uporabi digitalnih javnih storitev. Tukaj lahko mogoče mimogrede povem, da Digi info točke, ki jih začnejo prvih 62 prične obratovati ta petek, v približno 30 dneh pa še po vseh občinah v drugih občinah v Sloveniji. Se pravi, vseh 212. Sofinanciranje Centra za varnejši internet in druge.

Ker se projekt Digibon v letu 2024 izteče, bil je podaljšan sicer za eno leto, se bodo sredstva na tem podprogramu znižala za 14 milijonov glede na leto 2023.

Na podprogramu 23.0401 Sredstva za financiranje epidemije covid imamo v letu 2024 še načrtovanih slabih 1,8 milijona evrov. Gre za zaključevanje projektov izbranih na razpisu izvajanja neformalnih izobraževanj za odrasle, za spodbujanje digitalnih kompetenc. V letu 2023 je bilo iz tega vira namenjenih že 4,1 milijona evrov, v letu 2025 pa na tem podprogramu nimamo več načrtovanih sredstev, saj se ta program React-EU izteka.

Ker je MDP predlagatelj tudi finančnega načrta za proračunskega uporabnika Inšpektorat za informacijsko družbo, naj glede njihovega finančnega načrta pojasnim, da so sredstva za delovanje inšpektorata v višini 255 tisoče evrov za leti 2024 in 2025 praktično v celoti namenjena za predvidena plača inšpektorjev, kjer pa moramo del zaposlitev še realizirati.

Spoštovane, spoštovani hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo o obeh predlogih aktov skupaj. In besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Izvolite, dr. Vida Čadonič Špelič.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni, posebno predstavniki Vlade, ki ste nam predstavili ta dva proračuna!

Jaz imam zelo konkretno dva kratka vprašanja. Eno je za Ministrstvo za notranje zadeve, za našo državno sekretarko. Sama je omenila, da bo za delo policije namenjenih manj za 47 milijonov in potem tudi manj je na postavki Zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih. Morda v kratkih parih besedah obrazložite zakaj, predvsem pa ali se bo to zmanjšanje pri delu policije kaj poznalo oziroma kaj konkretnega bo za policijo manj kupljenega oziroma porabljenega?

Za moje ministrstvo za javno upravo pa vprašanje, tu je zmanjšanje sredstev Podpora lokalni samoupravi. Mislim, da je bilo lani tudi tako. Sama podpiram delo občin, torej lokalne samouprave, posebno delo medobčinskih uprav in še marsikaj kar se tiče občin. Zato me dejansko zanima, kaj bo manj v tej podpori, za katero sem prepričana, da bi zdaj, ko so še posledice odprave naravnih nesreč, na nek način tudi padle na občine, da bi potrebovale več denarja.

Hvala lepa.