Hvala lepa, gospa predsednica.

Lep pozdrav!

Vlada je pripravila Predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 z namenom, da se dopolni zakonska ureditev z določenimi interventnimi ukrepi, predvsem usmerjeni na čim hitrejšo pomoč posameznikom, fizičnim osebam prizadetim v tej ujmi, ki je Slovenijo prizadela le v avgustu letošnjega leta. Hkrati pa s to novelo nekako izboljšuje, dopolnjuje posamezne interventne ukrepe, ki so v tem zakonu že bili sprejeti, vendar je praksa izvajanja pokazala, da bi bilo dobro za lažje izvajanje za večjo jasnost določb posamezne določbe tudi dopolniti.

Zakon je sicer zbir ukrepov, ki sodijo v pristojnost različnih resorjev v Vladi, tako da bodo potem kolegi tudi še dopolnili moje obrazložitve še s podrobnejšimi določbami in tudi podali odgovore na vprašanja, ki se bodo tekom razprave, oz. obravnave tega zakona pojavila. Že sedaj bi rada pojasnila, da je v pripravi in tudi v usklajevanju tudi malo širši, kompleksnejši Zakon o obnovi po poplavah, ki bo malo širše in dolgoročnejše reševal problematiko, odpravo, oz. sanacijo po poplavah in zemeljskih plazovih, vendar se je pojavila potreba, da interventno prioritetno uredimo tudi posamezne ukrepe, zato se je Vlada odločila, da pripravi prvenstveno in prioritetno novelo tega zakona. Če pogledamo posamezne ukrepe v samem zakonu gre kot sem rekla predvsem za ukrepe, ki so usmerjeni na čim hitrejšo finančno ali kakršnokoli drugačno pomoč posameznikom, ki so bili prizadeti. Tako da se uvaja oz. predlaga predplačilo za obnovo stanovanj posameznikom ki in sicer v višini 20 % ocenjene škode, ki je bila zavedena v spletno aplikacijo AJDA se pravi ta informacijski sistem za popis škode v primeru, da je bila škoda ocenjena na več kot 6 tisoč evrov. Ta predplačila so predlagana na način da bi posamezniki čim hitreje prišli do teh sredstev ker seveda bo, potem pa upoštevana v končni odločitvi glede povrnitve škode, ki bo pa predmet dokazovanja odločanja v upravnem postopku. Samo predplačilo pa je v zakonu predvideno da posamezniki čim hitreje pridejo do tega predplačila, zato ni predviden nek poseben ugotovitveni postopek ampak dejstvo prijava škode ugotovitev škode, pridobitev podatkov o lastništvih teh nepremičnin in potem samo izplačilo. Dokončen poračun povračila te škode bo kot sem rekla po sprejetju programa odprave posledic nesreče za obnovo stavb, kjer se bodo tudi izdajale odločbe in v primeru, da se bo potem ugotovilo, da je zaradi tega poenostavljenega postopka prišlo do preplačila ali neupravičenega izplačila, potem v nadaljevanju določeni tudi posamezne ureditve, kako se ta sredstva potem vračajo v državni proračun. Z zakonom dopolnjujemo tudi institut krizne namestitve posameznikov, to so predvsem starejše osebe, osebe, ki potrebujejo posebno pomoč in nego in so potrebne iz zdravstvenih razlogov posebne oskrbe. Že sedaj je v zakonu bilo predvideno, da lahko ta krizna namestitev v institucionalnih institucijah za te namestitve traja 21 dni, z možnostjo še podaljšanja za 21 dni. Ugotavlja se, da imamo nekaj posameznikov, ki se še vedno ne morejo vrniti na svoje domovanje, tako da predlagamo še enkratno možnost, se pravi, skupaj dvakratno možnost podaljšanja namestitve in v primeru, da tudi po tem času ni možna vrnitev v svoje okolje, prednostno zagotovitev vključitev v institucionalno varstvo v instituciji, kjer je ta krizna namestitev do sedaj bila že zagotovljena. Fizičnim osebam, ki so morale zapustiti svoje domovanje in so nastanjene drugje, se uvaja tudi pravica do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti v obliki pavšala, odvisno od velikosti gospodinjstva, saj so z bivanjem na drugi enoti, gre predvsem za tudi dosti preselitev k znancem, k prijateljem, v kolikor pač ne gre za neko drugo lastno nepremičnino, povzročali dodatne stroške v zvezi z nastanitve v smislu elektrike, ogrevanja, itn., zato se omogoča dodelitev tega nadomestila v nekem pavšalnem znesku.

Ureja se tudi oziroma izrecno določa ravnanje z onesnaženo zemljino v smislu, da gre za obveznost, ki jo zagotavlja država, in ki jo tudi financira iz svojih sredstev z rokom, da se zadeva prevzame in dokončno obdela te onesnažene zemljine najkasneje do 1. julija 2024. V zakonu se ureja tudi povrnitev škode društvom in ustanovam. Že sedaj v interventni zakon so bile vnesene določbe o oceni te škode, ki jim je nastala. V nadaljevanju s tem zakonom dodajamo dodatne člene o načinu povrnitve škode tako, katera škoda se povrne, kakšen je postopek dodelitve, kakšna je namenska raba oziroma, da se zagotavlja namenska raba tako dodeljenih sredstev.

V ujmi je dosti kmetov izgubilo tudi krmo za svoje, za svoje živali. Doniranja krme so se posamezniki oziroma posamezne institucije odzvale v zelo velikem obsegu, pojavil se je problem prevoza tako donirane krme, tako da v členu, v zakonu urejamo sedaj tudi prevoz te krme, kjer, in izrecno zavedamo, da je to strošek državnega proračuna.

Institucijam, izvajalcem socialno varstvenih storitev v javni mreži, ki so v teh kriznih časih, izrednih časih zagotavljali tako oskrbo že nastanjenih posameznikov kot tudi dodatne krizne nastanitve, so v tem času nastajali določeni dodatni stroški povezani z zagotavljanjem pitne vode, kjer pitne vode ni bilo, z določenimi materiali in opremo za enkratno uporabo, tako da urejamo tudi sofinanciranje kritja teh dodatnih stroškov materiala in storitev zaradi posledic poplav in plazov izvajalcem Socialnovarstvenih storitev, ki delujejo v javni mreži Socialno varstvenih storitev.

Z zakonom se nekoliko preoblikuje solidarnostna delovna sobota in sicer na način, da je jasno, da še vedno obstaja osnovni institut v svojem bistvu enako kot do seda. Gre za prostovoljno odločitev oziroma dogovor med delodajalcem in predstavniki zaposlenih, bodisi sindikata, bodisi sveta delavcev, s tem, da se izrecno določa, da je ta solidarnostni prispevek iz solidarnostne delovne sobote se v sklad izvede v višini neto plač zaposlenih, medtem ko prispevki delodajalca ne bremenijo in se ne, delodajalci niso dolžni v ta sklad nameniti prispevke, se pa črta solidarnostni prispevek, ki je bil do sedaj uveden v zakonu kot prispevek, ki bi bremenil vse zaposlene oziroma prebivalce in vse v tej državi, ne glede na status, ki so ga imeli v teh ujmah, kjer bi lahko bili tudi prizadeti, in zato se ta solidarnostni prispevek pa črta.

V nadaljevanju so določeni členi tudi bolj tehnične narave v smislu načina povračila neupravičeno prejetih sredstev delodajalcev za plače zaposlenih, ki so sodelovali pri delodajalcu pri odpravi posledic ujme, če se ugotovi, da je prišlo do kakšnega preplačila, neupravičenih vplačil, se določa enak postopek vračila državnih, teh pomoči, tako kot sicer v drugih primerih.

Potem pa za objekte, ki se ne bodo obnavljali, kjer se bo ugotovilo, da gre za objekte, kjer gre za območja, kjer je zaradi visoke poplavne ogroženosti, erozije, nevarnosti plazov itd. visoka nevarnost, da se ti objekti porušijo ali da se poškodujejo in s čimer nastane potem nevarnost za življenje in zdravje ljudi, govorimo o objektih, ki se bodo odstranili in v nadaljevanju zakon ureja potem tudi sam postopek kako pride do ugotovitve identifikacije teh objektov, kakšne so v nadaljevanju tudi nekako pomoči oz. nadomestitvam lastnikom teh objektov, ki bodo označeni kot za odstranitev, tako v obliki nadomestne gradnje, nadomestitvene gradnje, če se bodo posamezniki odločili, odškodnine, oz. financiranje nakupa nepremičnine, ki jo je lastnik sam zbral. Sicer zakon predvideva tudi, da za to nepremičnino, oz. zemljišče, kjer je ugotovljeno, da gre za to nevarno in ne možnost, da se objekti tu ohranijo, postopek razlastitve, vendar bo prišlo prav gotovo tekom obravnave tega zakona, potem tudi do spremembe in do raznih do amandmajev v tem smislu, ker je tudi Zakonodajno-pravna služba opozorila na določene pravne spornosti dosedanje ureditve in potem ureditve morda v nadaljevanju v kakšnem drugem zakonu. Ker prioriteta v zvezi z zagotavljanjem ustreznih pomoči in ukrepov prebivalcev na tem območju ni razlastitev, ampak dejstvo, da se identificirajo območja in objekti, kjer jih je potrebno odstraniti in z lastniki dogovori o ustreznih nadomestitvenih ukrepih. V zakonu imamo tudi, potem ravno, zaradi tega, da naj bi to situacijo javnih naročil, ki se nanaša na nadomestitvene gradnje, oz. na vzdrževalna dela teh v javno korist na infrastrukturi določena tudi posebna metodologija in normative za določanje cen in omejitev vrednosti pri javnih naročilih. V prehodnih določbah pa glede na črtanja solidarnostnega prispevka urejamo tudi prehodno ureditev kaj pomeni za tiste, ki so delovno soboto že opravili kot v sistemu kot je bila do sedaj urejena, da se s tem nekoliko zmanjša ali celo opraviči, nadomesti obvezni solidarnostni prispevek, tako da tisti, ki so se odločili za to delovno soboto do sedaj, ki so jo opravili kot nadomestilo za solidarnostni prispevek, lahko vložijo tudi zahtevek in se jim ta vplačana sredstva v sklad za obnovo tudi povrnejo.

Potem imamo pa še tudi zadnjo določbo o prehodnih določbah, kjer možnost oprostitve pogodbene kazni v primerih z zamudami pri dobavi blaga ali storitev izvajalcem v letošnjem letu omejujemo res na tiste primere, kjer so bili izvajalci, oz. dobavitelji blaga v zamudi kot posledice, da so bili prizadeti v poplavah, oz. so jih te poplave prizadele, oz. plazovi, ker dozdajšnja določba je mogoče bilo razbrati tako, da bi lahko vsi izvajalci, oz. dobavitelji blaga to možnost neplačila denarne kazni, zaradi zamude uveljavljali ne glede na to ali so bili in v kakšni meri in koliko časa so bili prizadeti v svojem delovanju zaradi poplav.

Tako da jaz tako na splošno sem podala samo predstavitev. Kot sem že omenila, v zakonu so ukrepi, ki spadajo pod različne resorje, tako da tudi kolegi po posameznih resorjih lahko podrobnejšo obrazložitev podajo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sama se bom dotaknila enega od pomembnejših delov tega zakona, to so akontacije za ljudi. Preden pa, bom rekla, pridem čisto do obrazložitve teh členov, želim tudi tukaj, čeprav smo tudi javno komunicirali, povedati, da praktično vse občine že imajo na svojih računih akontacijo, ki smo jo letos prvič v zgodovini naše države občinam omogočili. Tako da kot hitro so občine dajale zahtevke za to akontacijo, tako hitro smo mi denar nakazovali. Tako da več kot 200 milijonov evrov je na občinskih računih. Zdaj pa, kar se tiče praktično uvoda, oziroma uvoda, čisto prvih členov v tem zakonu, ki se nanašajo na akontacije ljudi. Naša želja seveda je, da ljudje čim prej pridejo do denarja za sanacijo škode. Tudi to je nekaj, kar do sedaj ni bila praksa. Vedno so tudi ljudje dobivali denar na podlagi programa, na podlagi računov, itn. Seveda, res je, da je tudi nesreča obsega takšnega kot še nikoli do danes v zgodovini naše države, zato smo se odločili, da gremo v spremembo zakona in omogočimo, da za stanovanjske objekte ljudje dobijo akontacijo v višini 20 % prijavljene škode v sistemu Ajda. Ob pogoju, da je ta škoda višja kot 6 tisoč evrov, ob pogoju, da gre za objekt, kjer so ljudje stalno prijavljeni in ob pogoju, da ti objekti niso predvideni za odstranitev, rušenje oziroma, da bodo ljudje dobili nadomestitvene gradnje. Vse to so pogoji, da bodo tisti, ki so oškodovani, akontacijo v višini 20 % škode prijavljene v Ajdi tudi dobili. Zato, da bi to vse skupaj šlo čim hitreje, smo se dogovorili, da bo izplačila te akontacije izvajala finančna uprava na podlagi seznama, ki se ga pripravi seveda, še enkrat, skladno s številkami, ki so v Ajdi, in ga potrdi Vlada. Tako, da bom rekla nekako pol avtomatsko bo ta akontacija bila nakazana, skratka ljudem ne bo treba narediti nič, da to akontacijo dobijo. Edina sprememba, ki v bistvu je zdaj predlagana glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe je ta, da bomo ljudi obvestili o nameravanem nakazilu, in če se ne bodo strinjali, da bi akontacijo prejeli, kar sama sicer močno dvomim, se bodo tej akontaciji lahko odpovedali. Seveda bo neupravičeno nakazano akontacijo potrebno vračati potem v nadaljevanju, ker postopek odobravanja sredstev v celoti se pelje pa skladno z Zakonom o obnovi po naravnih nesrečah, se bo dejansko ugotavljala škoda in upravičenost, itn., zato ker postopek je jasno določen in ga nič ne obvozimo oziroma nič ne spuščamo, v bistvu uvedemo samo še en pred korak in to je ta akontacija. Tako da, nam se zdi, da bomo s tem, in to je naša želja, v čim krajšem času, cilj je bil najprej do konca meseca novembra, zdaj se lahko zgodi, da zaradi teh petih dni, ko bomo morali počakati, se stvar mogoče nekoliko, pač za teh pet dni prav gotovo zamakne, ampak če smo se tako odločili, smo se pač tako odločili. Ampak še enkrat pa ponavljam in poudarjam, da se nikoli do danes še takšne stvari ni naredilo. Tako da, gre za pomembno stvar. Zakaj? Zato, ker je res tudi škoda po tej poplavi enormna in zato, ker želimo ljudem zagotoviti, da vsaj del sredstev, potrebnih za obnovo, dobijo čim prej.

Hvala lepa predsednica.

Spoštovani članice in člani odbora, ministrica, spoštovani kolegi! Uvodoma bi samo morda se navezal na ministrico in sicer v tem smislu, da vsi ukrepi, ki so bili do zdaj izvedeni in pripravljena, torej izplačana sredstva so bila namenjena občinam za to, da so se lahko zelo hitro organizirale, začele s postopki intervencij in seveda zdaj tudi že postopke sanacij tiste ključne infrastrukture, ki je bila v tej, kot je bilo že rečeno, največji naravni nesreči do zdaj, najbolj prizadeta. Naslednji korak, za katerega se je odločila Vlada, je seveda pomoč ljudem in celoten zakon pravzaprav gre v smeri pomoči ljudem. Vsi ukrepi, ki so navedeni, se neposredno dotikajo njih, razen nekaterih, ki segajo, oz. popravljajo ali dopolnjujejo predhodne torej zakon ali pa posamezne člene interventnega zakona.

Jaz bi želel morda samo nekaj dodatnih poudarkov, kar se tiče nadomestitvenih gradenj. Pri nadomestitvenih gradnjah gre pravzaprav za reševanje tistih najbolj prizadetih. Torej, to so tisti, ki so bodisi popolnoma izgubili svoje, torej pogosto zemljišča, svoje stanovanjske objekte in seveda nemalokrat tudi celotno premoženje, ki so ga imeli in seveda drugi, ki so danes neposredno ogroženi, zaradi bodisi nevarnosti poplav in predvsem v zadnjem času tudi plazov. Situacija se nam pravzaprav zelo hitro spreminja in v marsikaterem okolju tudi slabša, zato je seveda potrebno biti pripravljen na hitro ukrepanje in reagiranje takrat, ko je seveda to potrebno. Moram povedati, v pogovorih z ljudmi, se tudi pričakuje, da bomo reagirali hitro, da bomo hitro predstavljali alternative in jim seveda tudi ponudili rešitve za to, da bodo varni, zato da bodo lahko čim prej v najkrajšem možnem času prišli do alternativ in normalizacije bom rekel, na nek način njihovega življenja. Namreč tisti, ki živijo v okoljih, ki so danes ogrožena, za katere vemo, da se lahko nam pravzaprav zgodi vsak trenutek, bodisi zdrs plazu, bodisi ob takih situacijah, kot smo jih imeli zadnjih deset dni ob teh, bom rekel, ekstremnih padavinah, za katere stroka opozarja, da bodo tudi v prihodnje, da se bodo ti pojavi gostili ti ekstremni pojavi. Seveda, vse to terja, da poskrbimo za ljudi in seveda poskrbimo tako, da bodo ti ukrepi predstavljali ustrezno rešitev tudi za prihodnost, ne samo za ta trenutek, ampak tudi za prihodnost. Torej večamo ali povečujemo na nek način odpornost tudi na tem področju. In kot rečeno, pričakuje se, da bodo te rešitve hitre in učinkovite.

Vlada se je odločila, da ta ukrep umesti v interventni zakon ravno, zaradi razlogov, ki sem jih omenil. Prvič, zaradi potrebe in seveda pravzaprav, da poskrbimo za varnost ljudi. Postopek, ki je v zakonu seveda naveden je pravzaprav zahteven. Mi smo identificirali območja in objekte, ki so v, bom rekel, ogroženi. Državna tehnična pisarna seveda na tem intenzivno dela. Mi bomo do 17. novembra imeli ta spisek. Seveda se lahko zgodi tudi v naslednjem obdobju, da bo se še pokazala kakšna potreba za umestitev posameznega objekta ali pa tudi skupine objektov na ta spisek in seveda potem, ko bo in če bo in če boste zakon seveda sprejeli, potem bo stekel tudi formalni postopek, v katerem bo prvi korak seveda dokončna izdelava temeljitega vsestranskega strokovnega mnenja. Nosilec te aktivnosti je državno tehnična pisarna, zaradi česar se tudi, potem dopolnjujejo nekatere naloge Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, katerega del je državna tehnična pisarna. Ta mora predlagati oziroma natančno opredeliti objekte, ki jih iz razlogov, ki so navedeni v zakonu, jih je potrebno, bom rekel, odstraniti oziroma preseliti ljudi na nove lokacije, torej lokacije, ki so varne tako z vidika protipoplavnega zornega kota kot tudi z vidika plazov. Posebej bi želel izpostaviti, da seveda to mnenje bo temeljilo na delu državne tehnične pisarne in seveda tudi po potrebi drugih zunanjih strokovnjakov za posamezna vprašanja zato, da bo to mnenje utemeljeno, temeljito obrazloženo in bodo vidni jasni razlogi in dejstva, ki izkazujejo to nevarnost. Na podlagi tega bo služba pripravila osnutek sklepa. Osnutek sklepa bo objavljen in bodo, bo strokovna javnost oziroma vsa zainteresirana javnost seznanjena s tem osnutkom sklepa. Lahko bodo podali tudi predloge, pripombe, tudi mnenja in seveda na podlagi te javne objave in podajanja mnenj bo služba skupaj s stroko pripravila tudi odziv na sleherno pripombo, mnenje ali predlog in seveda to tudi javno objavila. Torej, na vsak posamezni predlog bo pripravljen odgovor. Nato sledi priprava tega predloga in pred obravnavo na seji Vlade se bo s tem predlogom, s tem predlogom sklepa seznanil tudi Svet za obnovo, Svet Vlade Republike Slovenije za obnovo, kjer je zbrano, mislim da je 18 vrhunskih slovenskih strokovnjakov z različnih področij in bo seveda ta predlog sklepa ocenil z vseh zornih kotov. In v kolikor ga bo potrdil, potem gre ta sklep v odločanje Vladi Republike Slovenije. Seveda zakon določa tudi več možnosti za katere se lahko posamezni lastnik tega objekta, ki je predmet te ocene in obravnave, odloči katera opcija je zanj najbolj primerna oziroma odgovarja njegovi dejanski situaciji. Seveda je prva ponudba države nadomestitveni objekt, potem pa so še tri ostale opcije, ki jih ne bom zdaj še enkrat posebej razlagal.

Skratka, seveda v tem zakonu je tudi torej predlog možnosti razlastitve v javnem interesu pri čemer je zelo pomembno izpostaviti, da gre pri tem za razlog varnosti. Ne moremo odlašati in ne smemo odlašati zato, ker bi v tem primeru prišlo do ogrožanja življenj in seveda tudi premoženja ljudi.

Morda kot informacijo samo še to, mi v službi in skupaj z državno tehnično pisarno pripravljamo tudi celoten, bom rekel, operativni postopek zaradi tega, da bodo o tem, kot sem rekel v kolikor boste sprejeli ta zakon, seveda da bodo ti postopki tekli hitro učinkovito in seveda v sodelovanju z vsemi prizadetimi, zato tudi kot veste lahko spremljate, z njimi imamo zelo intenziven dialog, v naslednjih dneh oziroma v naslednjih desetih dneh bomo imeli še vrsto, bom rekel, podobnih sestankov in seveda tudi potem individualno obravnavali in reševali vsak ta primer posebej zato, da bomo ne samo učinkoviti, ampak seveda tudi poskušali čim bolj omiliti ali pa iti na roke tistim, ki so se znašli v tej resnično najtežji situaciji.

Toliko morda za uvod. Hvala lepa.

Hvala za besedo.

Jaz bi tudi preden predstavimo prilagojene in tudi dodatne ukrepe, ki so vezani predvsem na bivanjsko problematiko, vezano na poplave, bi tudi nek splošen kontekst dal v povezavo predvsem prvega, mislim interventnega zakona, ki smo ga v osnovi sprejemali in sedaj te novele.

In sicer interventni zakon je s strani bivanjske problematike vnašal nekatere pomembne mehanizme, ki so umanjkali v splošnem državnem odzivu na naravne nesreče. Če smo kot država bili v bistvu na naravne nesreče izjemno dobro prilagojeni v nekih teh interventnih ukrepih, zelo dobro je funkcionirala, recimo, civilna zaščita, se je tudi zaradi predvsem tega, ker je stanovanjsko področje relativno neurejeno v tej državi, bil nek tak srednjeročni odziv relativno šibak in so mehanizmi nameščanja ljudi, ki so izgubili lastne domove bili relativno šibki in so v veliki meri bili na strani občine. Se pravi, vsaka občina se je znašla po svoje, kolikor se je lahko.

Ravno zaradi tega smo v interventni zakon takrat avgusta, vnesli nekatere pomembne dodatke, nekatere pomembne dodatne ukrepe, ki so se zdaj v tem času, se pravi zdaj do novembra, izkazali kot precej uspešni in jih s to novelo tudi na nek način nadgrajujemo.

Z našega resorja sta dva sklopa ukrepov ključna. Prvi so vezani na socialno varstvene zavode. Kot ministrstvo so se v času v avgustu aktivno angažirali, smo aktivno sodelovali z vsemi socialno varstvenimi zavodi, predvsem na področju oskrbe starejših, se pravi domov starejših, z njimi delali ena na ena, skrbeli za to, da pač je življenje toliko, kolikor toliko normalno. Se pa je v tem času zaradi izjemne proaktivnosti, kar je moramo tukaj ponovno pohvaliti, predvsem direktorje in zaposlenih v teh zavodih, so nastali precej veliki interventni stroški, ki z osnovnimi mehanizmi, ki jih ima država, niso pokriti. Konkretno to pomeni: zavodi so bili brez vode, direktorji in zaposleni so preskrbeli vodo prek lastnih nakupov ali pa jih je zavod preskrbel, niso imeli možnosti pranja perila in kuhanja in so tam s požrtvovalnostjo in solidarnostjo in tudi ne glede na stroške poskrbeli za to. V 10. členu te novele, kar pomembno prinašamo je, da pomirimo v bistvu te zavode, ki so si nastali s tem stroške in tudi potencialno lahko zaidejo v likvidnostne težave, da jim država te stroške tudi pokrije. To je intenca 10. člena.

Intenca 4. člena je nadgradnja mehanizma, ki smo ga takrat v interventni zakon pripeljali in to so tako imenovane krizne nastanitve. Kot sem že prej na začetku v tem uvodu omenil, zelo dobro smo kot država pripravljeni na interventne odzive, manj pripravljene na neke te srednjeročne nastanitve ljudi, ki so izgubili lastne domove ali zaradi dolgotrajne obnove ali pa tudi zaradi tega, ker so popolnoma izgubili streho nad glavo. Krizna nastanitev je predvsem omogočila to, da se tisti, ki sami ne zmorejo skrbeti zase, jih je možno namestiti v domove starejših ali pa druge socialno varstvene zavode. To država tudi podpre in na nek način kompenzira. Se je pa ugotovilo v tem obdobju, da je obdobje teh kriznih nastanitev bilo naravnano na prekratko obdobje in s to novelo v bistvu podaljšujemo obdobje. Kar pa je še en dodaten ukrep, ki ga noter pripeljemo, je pa to, da tisti, ki kljub tem podaljšanem obdobju zdaj trikrat, torej 21 dni, še vedno nimajo možnosti vrnitve domov, se jim omogoči, da se jih prednostno obravnava in v domu tudi lahko ostanejo.

To je na nek način sklop, ki je vezan na socialno varstvene zavode.

Zdaj pa sklop, ki je vezan na širšo problematiko, recimo, to je vprašanje bivanja in na stanovanjsko vprašanje, predvsem na tiste, ki dolgotrajno obnavljajo lastne domove ali pa ki so jih izgubili v tej naravni nesreči. Izkazalo se je, da, kot sem rekel, da pač smo imeli relativno malo mehanizmov, zato smo v interventnem zakonu iz avgusta uvedli dva nova mehanizma. Prvi je ta, da smo malce bolj prilagodili subvencijo tržnih najemnin, bolj pomemben je pa ta, da smo razširili osnovni mehanizem, to je izredna dodelitev neprofitnih stanovanj. To predvideva že v osnovi stanovanjski zakon, je relativno zamejena. Tukaj smo jo razširili predvsem na tiste, ki so bili pač prizadeti v tej naravni nesreči. Ta ukrep se je izkazal kot izjemno dober. V tem obdobju je bilo dodeljenih, po naših informacijah, ker dodeljujejo jih tako občine kakor tudi Stanovanjski Državni sklad in dodeljuje državna stanovanja različnih oblik, lastna ali pa od ministrstev, je bilo dodeljenih 35 stanovanj, se pravi, da je bilo 35 gospodinjstev rešenih na tak način v zelo različnih občinah. Zakaj to toliko poudarjam? Ker eno je, da zdaj v noveli interventnega olajšamo delo predvsem stanovanjskemu skladu z vidika zbiranja podatkov, da bo lažje izvajal ta mehanizem, poudarjam ga pa tudi predvsem zaradi tega, ker se je izkazalo, kar se izkazuje, da je vladna politika na stanovanjskem področju, ki gradi na tem, da se stanovanja, javna stanovanja, krepi mreža javnih stanovanj gradi razpršeno po celotni Sloveniji, da je ta pomembna tudi z vidika odzivanja na naravne nesreče. Ravno razpršena mreža javnih stanovanj nam omogoča v bistvu, da lahko ljudje v primeru naravnih nesreč nastanimo v ta stanovanja začasno ali pa potencialno tudi trajno in zato je tako pomembno, da kot država gradimo v bistvu na tej široki mreži javnih stanovanj. Ker pa se je v bistvu, ker pa je ta mreža trenutno relativno šibka, je osnovna rešitev za večino gospodinjstev, ki so izgubile dom bila ta, da so se nastanili pri prijateljih ali pri sorodnikih. To je ta neka osnovna solidarnostna pomoč, ki je tako ali tako značilna za prebivalce v bistvu na tem ozemlju, recimo tako. Zaradi tega zdaj v noveli dodajamo en nov mehanizem naslavljanja teh začasnih nastanitev in te so opredeljene v 5. členu. Gre za pavšalno kritje stroškov bivanja na drugem naslovu. Osnovna intenca je tukaj dvojna, prvič je ta, da pomagamo tistim, ki so se preselili, mogli primorani biti preseliti na drug naslov. Drug je pa ta, zaradi tega, ker je solidarnost s strani prijateljev in sorodnikov je hvale vredna in dobra, ampak jo je treba s strani države in tudi s strani občin podpreti. Predvsem s tem preprečujemo tudi potencialne konflikte, ki bi lahko nastajali na nek srednji rok. Če si predstavljamo situacijo, naselimo v lastnem stanovanju ali pa v lastni hiši sorodnika, čez eno zimo bomo to nekako preživeli, po koncu zime se pa potencialno lahko začnejo postavljati vprašanja, začne te motiti, da je tvoj, ne vem, stric tudi na vrtu, ki ga ti običajno uporabljaš, itn. Še posebej se to vprašanje zaostruje v primeru, ko je težavno izpostaviti vprašanje kritja stroškov za bivanje, kot je plačilo recimo ogrevanja in elektrike, itn. S tem mehanizmom v bistvu vsem, ki so preseljeni na druge naslove, in ki nimajo lastne nepremičnine druge v katerem bi bivali, se pravi bivajo pri prijateljih in sorodnikih, zagotovi država v bistvu pavšal, da lahko krije stroške bivanja na drugem naslovu. Mehanizem je zasnovan na takšen način, da te primarno odločajo, kdo je upravičen do tega, da to delajo občine. Zakaj tako? Ker občine najbolje poznajo teren, najbolje poznajo v bistvu tudi situacijo in se tudi najbolj fleksibilno na to odzivajo. Kar pa je pomembno je pa, da država občinam te stroške tudi kompenzira, zato da ne bo zadržkov s strani občin, še posebej kar smo tudi zdaj v tej krizi ugotovili, da so najbolj prizadete bile pogostokrat finančno relativno šibke občine. Tako, da je nek mehanizem, ki ga operativno izvajajo občine, kompenzira pa te stroške država, s čimer bomo omogočili to, da se ta osnovna rešitev bivanja pri sorodnikih in prijateljih na nek srednji rok slučajno ne bi zakomplicirala in bi solidarnost trčila v kakšne druge, druge občutke, recimo temu.

Toliko nekako kar se tiče osnovnih ukrepov s strani našega resorja.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila v okviru svojih poslovniško določenih nalog in pripravila pisno mnenje, ki ste ga prejeli, bom pa iz njega izpostavila nekaj poudarkov.

Predlog zakona na štiri različne načine posega v vsebino Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, poleg tega dodaja nove vsebine, ki jih umešča med odstope od različnih zakonov, čeprav po vsebini ne gre za odstope od teh zakonov, ampak za spremembe zakonov. Vse to zmanjšuje preglednost, razumljivost, jasnost pravne ureditve, zlasti ob upoštevanju, da se predlog zakona, da se s predlogom zakona urejajo pravice in obveznosti širšega kroga naslovljencev, ki svoj pravni položaj vse težje razberejo.

Opozorili smo na potrebo po notranji skladnosti ureditve in na načela pravne države, ki med drugim zahtevajo, da so norme opredeljene jasno in določno. V besedilu je namreč navedenih več pojmov, ki so temeljni pojmi predloga zakona, pa niso zakonsko opredeljeni. Zakonske določbe morajo biti take, da ne omogočajo arbitrarnega ravnanja, in da dovolj določno opredeljujejo pravni položaj subjektov na katere se nanašajo. Zaradi nejasnosti in nedoločnosti nekaterih določb predloga zakona, se po našem mnenju dopušča neenaka obravnava v bistveno podobnih primerih in odločanje brez ustrezne pravne podlage, kar je v nasprotju tudi z načelom enakosti pred zakonom. Naše pripombe se nanašajo tudi na ustreznost nekaterih predlaganih postopkov. V zvezi z nekaterimi postopki smo opozorili, da lahko pomenijo poseg v enako varstvo pravic v postopkih in v pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ki ju zagotavljata 22. in 25. člen Ustave. V zvezi s predlagano razlastitvijo smo navedli pomisleke o ustavni dopustnosti posega v pravico do zasebne lastnine, zlasti z vidika 69. člena ustave, ki posebej ureja pogoje za odvzem lastninske pravice na nepremičnini. Opozorili smo tudi na ustavno načelo legalitete, ki zahteva, ki zahteva, da morajo podzakonski predpisi temeljiti na določeni vsebinski podlagi v zakonu, ki je ne smejo preseči ali jo samostojno urejati. Potem smo opozorili še na povratno učinkovanje predlagane ureditve na že sklenjena pogodbena razmerja, saj to lahko upraviči le posebna, prav povratno učinkovanje predpisa utemeljujoča javna korist, brez katere ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja ureditve, kar mora biti v zakonodajnem postopku posebej ugotovljeno. Naše pripombe so se nanašale tudi na skladnost s pravom EU in na pristojnosti vladne službe za obnovo, do amandmajev pa bi se pa opredelili, če bo treba, ko bodo vloženi.

Hvala.

Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci in vsi ostali vabljeni gostje!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala predlog zakona na 6. izredni seji 8. novembra ter ga podprla. Ob tem se je seznanila tudi s poročilom zainteresirane Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki podpira predlog zakona ter pripombami Skupnosti občin Slovenije. Lahko povem, da je s predstavniki Vlade, ki so predstavljali materijo potekala konstruktivna debata. Mnenje, ki smo vam ga dostavili, je sicer obširno, jaz bi pa rad izpostavil samo ene par pomembnih reči. Kot smo ugotovili, so na seji komisije prisotni predstavniki predlagatelja zakona izkazali pripravljenost, da prisluhnejo posameznim predlogom Skupnosti občin Slovenije. Komisija predlaga, da se pripombe skupnosti občin Slovenije, ki smo jih priložili tudi našemu mnenju, proučijo in v največji možni meri upoštevajo v nadaljnji zakonodajni proceduri. Komisija poudarja pomembnost odgovornega delovanja države in njenih predstavnikov v procesu odpravljanja posledic poplav in zemeljskih plazov ter pričakuje, da bodo prizadeti prebivalci, še posebej tisti, ki so neuki in ranljivi, deležni ustrezne pomoči. Ob tem pa tudi upa, da bo država uspela vzpostaviti razmere, da bodo cene gradbenih del in drugih storitev v okviru odprave posledic naravne nesreče na območju celotne Slovenije vzdržne. Ob zavedanju, da je treba prizadetim prebivalcem nuditi pomoč, komisija opozarja, da nedovoljeni objekti, ki so poškodovani, ne bi smeli biti upravičeni do odškodnin. Ob tem komisija tudi meni, da je zdaj priložnost, da se področje nedovoljenih gradenj uredi in vzpostavijo razmere, ki bodo preprečevale nadaljnje nelegalne gradnje, ki so mnogokrat zaradi neustreznosti postavitve lahko tudi vplivale na sam tok, na primer posameznih rek ali hudournikov. Komisija je velik del razprave namenila vprašanju odnosa države do vseh naravnih ujm, ki so se zgodile v letošnjem letu. Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta letos in predmetna novela zakona namreč urejata ukrepe za odpravo posledic avgustovskih poplav in zemeljskih plazov, ne pa številnih drugih ujm, ki so prav tako prizadele Slovenijo v letošnjem letu, od majskega neurja z deževjem in poplavami med 6. in 7. majem na območju Koroške, Podravske, vzhodno Štajerske in zahodno Štajerske regije, obilnega deževja s poplavami in plazovi od 14. do 23. maja na območju vzhodne Slovenije, močnega neurja z dežjem in vetrom 12. in 13. julija ter med 17. in 22. julijem skoraj na celotnem območju Slovenije, do močnega deževja z nevihtami v začetku novembra 2023 na obsežnem delu Slovenije. Čeprav so avgustovske poplave in plazovi daleč največja naravna nesreča, ki je kadarkoli prizadela Slovenijo, pa je zaradi številnih drugih vremenskih ujm nastala prav tako velika škoda v številnih občinah po Sloveniji, vendar niso deležne podobne obravnave. Komisija zato poziva Vlado, da vse letošnje naravne ujme enakopravna obravnava in pri odpravi njihovih posledic sledi rešitvam, kot jih predvideva Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 in obravnavani predlog zakona. Ker interventni zakon, ki ureja ukrepe za odpravo posledic avgustovskih poplav in zemeljskih plazov zagotavlja enostavnejše postopke ter večji obseg sredstev kot sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, so namreč lahko prebivalci, gospodarski subjekti in občine, ki jih naravne ujme niso prizadele avgusta, ampak v drugem obdobju letošnjega leta, v neenakopravnem položaju s tistimi, ki so bili prizadeti v naravni ujmi 4. avgusta. Vsekakor pa moramo pohvaliti prizadevanja Vlade po dokončni ureditvi normativnih podlag, da bo operativa stekla tako kot je to potrebno v takšnih okoliščinah in situaciji, in zato je prav, da se prisluhne vsem deležnikom v procesu sprejemanja ali spreminjanja zakonodaje.

Hvala lepa.

(Tamara Starič Petrović iz Obrtno podjetniške zbornice.)

Mi sicer nismo vložili pisnega amandmaja, smo pa na težavo, ki bi jo želeli danes izpostaviti, izpostavljali že v prejšnjih dopisih na pristojne inštitucije in sicer menimo, da so iz ukrepov, tako solidarnostne pomoči kot drugih ukrepov neupravičeno izpadli nekateri pravni subjekti v Sloveniji, med drugim tukaj mislimo predvsem na zbornice. Namreč nekatere zbornice, če se skoncentriramo na naše območne, so tudi na območjih, ki so jih prizadele poplave in plazovi v avgustu 2023, in ker seveda ne ustrezajo nobeni od oblik iz Zakona o gospodarskih družbah, zadrugah ali drugih, ki so navedeni v zakonih, niso upravičenci do pomoči, kar pa se nam absolutno zdi nesprejemljivo in neupravičeno. Tako, da bi vljudno prosili, da se med upravičence do vseh pomoči ustrezno dodajo tudi drugi subjekti, v tem primeru mislimo predvsem na zbornice in druge pravne subjekte iz podpornega okolja za podjetništvo.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Zdaj, najprej glede te organizacije dela, moram reči, da se nam pojavlja ponovitev tega, kar smo gledali konec avgusta, ko smo obravnavali osnovni zakon, kar kaže na neko slabo vodenje koalicije in ne samo na tej točki, ampak tudi pri številnih drugih vprašanjih, kar videvamo iz dneva v dan in verjetno, da če gre za slabo vodenje in slabo koordinacijo, ni odgovoren orkester, v katerem je 20, 12 ali pa 7 inštrumentov, ampak je odgovoren dirigent in bi bil čas, da se dirigent zresni ali pa koalicija zresni, in da začnete delo opravljati malo bolj profesionalno.

Danes ste dvakrat prekinili to sejo zaradi tega, ker niste pravočasno vložili amandmajev. Poslovnik je jasen, pravi, da je treba pač amandmaje vložiti do začetka obravnave posameznega člena. Mislim, da je bilo časa dovolj. Bistveno manj določb je zdaj v noveli, kot jih je bilo v zakonu in to kaže na neko neresnost, no, pri pristopu, ki pa ima seveda potem tudi posledice na vsebini pri tistih, ki jim je ta zakon namenjen. oziroma novela namenjena. Nekaj več o tem v nadaljevanju.

Zdaj, uvodoma bi pa jaz vseeno prosil, no, če bi lahko dobili malo bolj eksaktne podatke glede finančnih posledic preden začnemo razpravljati, ker če se spomnite, v osnovnem zakonu so bile takrat finančne posledice za leti 2023 in 2024 ocenjene na 167 milijonov evrov. 145 milijonov evrov več izdatkov in 22 milijonov evrov iz naslova manjših prihodkov. 167 milijonov. Pa je v tistem zakonu samo iz tega solidarnostnega davka bilo predvidenih 160 milijonov. Skratka, finančni učinki niso bili realno ovrednoteni. Bistveno, bistveno nasprotni so bili dejansko s tem, kar se dogaja in danes, ko obravnavamo novelo tega zakona bi jaz pričakoval, da bomo dobili na mizo podatek, koliko je bilo na osnovi tega zakona doslej sredstev izplačanih in koliko je bilo manj prihodkov iz tega naslova, pa tega nismo dobili. Slišali smo ministrico Bratušek, ki se je pohvalila, da ste po dveh mesecih končno uspeli akontacijo občinam nakazati, po dveh mesecih akontacije. Akontacije bi morale biti nakazane najkasneje do konca septembra, ne do konca oktobra, in da je tu 200 milijonov evrov. Ker danes imamo v tej finančni oceni predvideno, da je teh finančnih posledic za 160 milijonov manj na račun ukinitve solidarnostnega davka, da bodo ministrstva s prerazporeditvami zagotovila 6 milijonov, iz splošne proračunske rezerve 5 in 50 milijonov akontacije za poškodovane objekte. Od kje je ta številka 50 milijonov evrov? Če je osnova za to Ajda, pa so podatki jasni, znani, transparentni in danes pri oceni teh finančnih posledic najmanj kar bi moralo pisati, natančen razrez tega po posameznih regijah, koliko na Koroškem, koliko v Savinjski dolini, koliko v vseh ostalih regijah in koliko objektov to zadeva. Ker zdaj, lahko je ta ocena kolikor toliko realna in ustrezna, lahko je pa popolnoma mimo. Tega ne vemo. Iz tega, kar ste vi danes tukaj predložili, ne vemo. Tako da, predno nadaljujem s svojo razpravo bi prosil predstavnike Vlade, če nam lahko postrežejo z malo bolj natančnimi številkami. Se pravi, koliko je bilo doslej na podlagi tega interventnega zakona, ki smo ga sprejeli 30. ali 31. avgusta, izplačanih sredstev po posameznih področjih, in iz kje je cena teh akontacij za stanovanjske objekte v višini 50 milijonov evrov.

Toliko za enkrat. Potem bi pa prosil, če lahko nadaljujem.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu!

Danes je 97. dan od teh katastrofalnih poplav, ki so se zgodile v Sloveniji in mene žalosti, da se danes pogovarjamo o stvareh, katere bi morale biti že veliko prej rešene. Mi smo obravnavali interventni zakon konec avgusta, zdaj, če bi takrat koalicija prisluhnila amandmajem Slovenske demokratske stranke, po moji oceni te novele danes, te spremembe tega zakona ne bi bila potrebna, bi lahko že veliko prej obravnavali tudi kakšen zakon o obnovi.

Jaz ne govorim kar tako na pamet, prihajam iz Zgornje Savinjske doline, nenehno sem v stiku s temi, ki so bili poplavljeni, z župani, gospodarstveniki in vsemi ostalimi. Pri nas je mnenje nekako, da smo nekako v Zgornji Savinjski dolini glede tega zapostavljeni. Po mojih podatkih v Zgornji Savinjski še vedno ni tehnične pisarne. Ta tehnična pisarna se iz tedna v teden obljublja, da bo pričela s svojim delom v ponedeljek. Teh ponedeljkov je že bilo kar veliko, veliko pa je tudi nejasnosti. Na tehnično pisarno bi se lahko obrnili tako iz občin, iz gospodarstva, kot tudi oškodovanci, tako pa zastavljajo vprašanja županom, župani pa tudi nimajo odgovorov na vse probleme s katerimi se občani srečujejo. Tako, da tu pride do velikokrat do konfliktov, jaz bi lahko rekel, celo upravičeno, ker za ljudi je, za občane je občina zakon, vse kar je problem, gredo na občino, gredo k županu in tam iščejo rešitve. Zdaj, veliko se govori o teh strugah kako in kaj, ampak teh krajev po Zgornji Savinjski tako kot struge, teh krajev oziroma teh prizadetih območij je veliko. Jaz bi rekel, da za nas v Zgornji Savinjski ni današnji datum, ampak mi smo še kar v avgustu. Veliko krajev je takšnih, v katerih bi se še morala dogajati, bi še morali teči intervencijski postopki za čiščenje strug, za čiščenje naplavin in za urejanje okolice. Tipičen primer je Mozirje, nizvodno dol gledano, proti Letušu, tam se Savinja zelo umiri in je prišlo do velikega nanosa tega gramoza in peska in struga se je dvignila kar za veliko količino. Na desni strani so štiri hiše, katere so od 4. avgusta pa do danes bile že štirikrat poplavljene samo zaradi tega, ker je gladina Savinje neočiščena. Delno je porušilo tudi ta nasip, baje še iz Avstro-Ogrske. V glavnem, ljudje so tam upravičeno jezni. Občani kot tudi župan in vsi iz občinske uprave so klicali na vse možne naslove, ampak ni bilo pripravljenosti, da bi tja poslali se kakšen stroj za 2 dni, pa da bi to zadevo očistil in da bi zaščitili te ljudi. Mi govorimo tu v tem zakonu o odpravi teh posledic, ampak žal, žal smo tu še, vsaj v Zgornji Savinjski, daleč. Potem so tu hudourniki, če gledamo, hudourniki, pritoki Savinje in Drete, to so kot tobogani, to so očiščeni, ko pride do deževja, je vsa količina vode v Savinji oziroma vdreti v parih minutah in to, če gledamo zadnje poplave oziroma zadnji, zadnji pretok Savinje v Nazarjih je v dveh urah narastel za 2 metra in to dobro, da je takrat nehalo deževati, ampak ljudje so zgroženi, strah jih je že vsakega večjega deževja. Tako, da jaz sem prav nekako razočaran, ko tu piše v alinejah kako bomo s tem zakonom omogočili sprejetje teh nujnih ukrepov za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ampak mi še nismo sanacije zaključili, nismo še intervencije zaključili, tako da ne vem, na kakšen način in na katere stroške. To je tudi veliko, če gledate iz Luč gor, ko greste proti Kranjskemu raku gor proti Črnivcu, tam so vsi travniki še v pesku, v kamenju, Iz Mozirja proti Smrekovcu gor so velike količine tega peska, kamenja, še na travnikih, intervencija JE zaključena, ljudje nimajo sredstev, nimajo mehanizacije, da bi to zvozili, koncesionarji ne pustijo. Koncesionarji se ukvarjajo na tistih delih porečja, kjer je lažje za delati po mojih ocenah, ker višje, ko greš v te hudournike, težje je strokovno delo, je bolj zahtevno, verjetno so tudi dobički za njih manjši in ne vem jaz to oziroma ne jaz, ampak tisti ljudje, ki so se obrnili na mene, so rekli, da tu v kratkem ne vidijo rešitev. Zima bo tu, pozimi vemo, kako je, kakšni so pogoji, potem bo pomlad, ko se bo začel sneg topiti, nalivi in bomo tam, ko smo bili avgusta. Tako, da to je zaskrbljujoče. Nihče se pa ne ukvarja s tem. Morate priznati, da ti koncesionarji dejansko niso sposobni v tem času opraviti tega dela in odpraviti te posledice poplav, ki so se zgodile avgusta. Zdaj ne vem koliko so usposobljeni strokovno ampak s stroji sigurno. Tako da, jaz bi tu apeliral, da pričakoval sem v temu zakonu, da se bo tu kaj na to temo zgodilo, da bi mogoče razmislil o tem, da pač te pristojnosti pridejo na občine, da se bodo s tem ukvarjali župani in ljudje blizu županov, oz. zaposleni na občinskih upravah, ker poznajo specifičnosti vseh teh vodotokov: ali se bo ustanovila nazaj kakšna druga družba ali firma, tako kot je že bilo prej, recimo, / nerazumljivo/ ali nekaj podobnega? Mislim, da je tu potrebno neke korake hitro sprejeti, tak mrtvi tek tu sigurno ni namenjen in ne bo prinesel rezultatov.

Zdaj, prej je bilo, piše tule notri tudi recimo, da se bo povrnilo 20 % te ocenjene škode prizadetim stanovanjem. Zdaj stanovanje, to je tak pojem, mislim, da ni primeren. Mi smo ocenjevali takrat stavbe, hiše: so to enostanovanjske, so dvostanovanjske, v glavnem, ni problem v tem - problem je v teh 20.% Jaz sam sem tudi sodeloval v popisni, občinski popisni komisiji in verjemite mi, da ni bilo prijetno, ko si prišel k ljudem domov, pa si videl zalito pritličje. V glavnem: v Mozirju je bilo zalitih, poškodovanih približno 350 objektov, v vseh je bilo v povprečju tam od metra pa do metra in pol vode. Zdaj, če dobi oškodovanec 20 % od tega, povprečna škoda bi naj bila nekje okoli 100 tisoč evrov na objekt dobi 20 tisoč evrov, od teh 20 tisoč evrov se odšteje tiste dele kot tisti del, ki so pač dobili od Karitasa, oz. od Rdečega križa je nekje v povprečju še dobil po 15 tisoč evrov. Poznam ljudi, ki so sanirali zadeve, da lahko sedaj živijo v stanovanjih, v hišah, imeli so uničene ogrevalne sisteme s toplotnimi črpalkam vred, to je bila investicija na palec, od 15 do 20 tisoč evrov. Zamenjati so morali vhodna vrata, garažna vrata - tu je bil strošek velik - notranja vrata, okna, ne vsa, ampak na tistem delu, v katerem je pač voda drla v prostore. Tla, estrihe so morali zamenjati, da ne govorimo o slikopleskarstvu, pa v okolici. Ko jim je vse odneslo, karkoli so imeli. Tu so že nekateri porabili vse svoje prihranke ali pa si si izposodili pri svojih sorodnikih. Poznam primer, ko je človek po najnižji oceni materiale kupoval v upanju, da je v redu, ni kupoval visoke kakovosti in visoke kvalitete in so porabili tam od 70 do 90 tisoč evrov za te najosnovnejše zadeve, do okolice še sploh niso prišli. Zdaj po tem zakonu jim pa ponujate 20 % te škode. Jaz bi rekel, da je to norčevanje oz. je smešno. Tisti, ki niste tega doživeli, verjetno tega ne občutite. Jaz vam predlagam, da greste malo na teren, da greste tudi malo stran od centra, od Savinje, od Žalca, iz Mozirja, od te doline pogledati, pa malo vprašate ljudi na kakšen način so reševali te zadeve, pa vam bo verjetno se vam bo, potem lažje odločiti, pa sprejeti kakšno odločitev, zato smo tudi v naši poslanski skupini pripravili nekaj amandmajev.

Tudi na upravnih enotah nimajo nekih navodil oz. niso niti bili med naslovniki, da bi sprejeli to novelo Zakona o odpravi posledic oz. kasnejši zakon katerega bomo sprejemali. Dobile so ga lokalne skupnosti dobile so ga pač politične stranke. Na upravnih enotah po mojih podatkih pa so ljudje zadolženi za pripravo teh prostorskih zadev. Tudi pripravljavci teh OPPN so nekako v skrbeh. Nekatere občine so že poslale ta gradiva za sprejem, oziroma za spremembe teh con, industrijskih, imajo že tudi zemljišča nekako nagledana, kje bi se lahko ti, katerim so bile hiše, jih je uničila poplava ali plaz, kje bi lahko gradili, ampak glede na te spremembe katere se pripravljajo, so mnenja, zdaj, če je drugače, me popravite, da bodo, da bo to trajalo zelo zelo dolgo, da bodo lahko prišli do novih zemljišč.

Zdaj, veliko je govora tudi, koliko objektov bo treba porušiti. Nekaj je tega, kar so dale podatke lokalne skupnosti, oziroma občine, drugo so podatki s katerimi verjetno razpolagate vi v strokovnih službah. Jaz bi pričakoval nekje, da bi bile javnosti tudi v okviru tega zakona nekako poslane tudi ti predlogi razlivnih področij. Vemo, da razlivna področja bodo morala biti. Zdaj, karte so takšne in drugačne in tu nekako prihaja do nekih razlik. Zdaj, kot sem rekel, lokalne skupnosti so nekako zadolžene, da bi ljudem pripravile prostor za objekte. Zdaj, ljudje so nekateri ugotovili, so bili seznanjeni, da se njihov objekt kakorkoli, da ga bodo morali zapustiti, in zdaj prihajajo z vprašanji, kje bomo, kdaj bomo in na kakšen način, in pričakoval bi, takrat, ko ljudi obvestite, da ne bodo mogli živeti v svojih domovih v katerih so pustili ogromno svojih sredstev in dela in spominov, da bi jim istočasno tudi ponudili neko rešitev, ne pa, da jih pustite v tej negotovosti in to so strašne, strašne skrbi katere verjemite, da niso prijetne.

Toliko mogoče v začetku tega, pa bi prosil za kakšne konkretne odgovore. Hvala lepa.

Ja, javil sem se zaradi tega, ker se očitno nismo razumeli. Jaz sem predlagal, da dobimo najprej te odgovore, ampak ker ste to zadevo zastavili drugače, bi pa prosil, če lahko razpravljam naprej.