Dobro jutro, lep pozdrav vsem članicam in članom odbora, vabljenim ter ostalim prisotnim. Pričenjam 20. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: poslanec Milan Jakopovič, ki ga nadomešča dr. Matej Tašner Vatovec, potem poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanec Tomaž Lah, poslanko mag. Kert pa nadomešča poslanka Andreja Rajbenšu. Še eno pooblastilo: poslanca Andreja Hoivika nadomešča poslanec Franc Rosec. / referentka jo opozori na opravičilo/ Ššššš! Opravičil pa se je poslanec Zoran Mojškerc. Tole je sedaj to.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oz. za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan na sklic.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRISTOJNOSTI PRAVU, KI SE UPORABLJA, PRIZNAVANJU IN IZVRŠEVANJU UKREPOV TER SODELOVANJE V ZADEVAH V ZVEZI Z VARSTVOM ODRASLIH OSEB IN NA 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O POOBLASTITVI DRŽAV ČLANIC, DA V INTERESU EVROPSKE UNIJE POSTANEJO ALI OSTANEJO POGODBENICE KONVENCIJE Z DNE 13. JANUARJA 2000 O MEDNARODNEM VARSTVU ODRASLIH OSEB.

Glede na to, da sta točki vsebinsko med seboj povezani, jaz predlagam, da opravimo skupno obravnavo pa potem ločeno glasujemo. Se strinjamo? Se.

Kot gradivo nam je predložen predlog stališč. Na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije je Državnemu zboru v obravnavo posredovala predlog Vlada in sta objavljena predloga, torej oba objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo smo vabili Ministrstvo za pravosodje.

Pričenjam obravnavo predlogov stališč, ki jo bomo opravili na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi o predlogih stališč ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in jo poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Uvodno besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje dr. Igorju Šoltesu za dopolnilno obrazložitev predloga stališč. Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav.

Evropska komisija je junija letos predstavila Predlog uredbe o pristojnosti o pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju ukrepov ter sodelovanju v zadevah v zvezi z varstvom odraslih oseb ter Predlog sklepa o pooblastilu držav članic za podpis Haaške konvencije o mednarodnem varstvu odraslih oseb. Torej, komu je ta sveženj namenjen? Definicija v teh aktih je, da so ranljivi odrasli ljudje, starejši od 18 let, ki zaradi invalidnosti ali osebne nezmožnosti ne morejo varovati svojih finančnih ali osebnih interesov. Število takih oseb v EU narašča, zato seveda nastajajo tudi težave, zlasti pri tem čezmejnem varovanju pravic, ker se osebe srečujejo z vpletenimi, včasih tudi nasprotnimi ali pa nasprotujočimi pravnimi ureditvami glede teh vprašanj po posameznih državah članicah. Zato je bilo ukrepanje komisije nujno in seveda dolgo pričakovano.

Kot rečeno, komisija predlaga sprejetje dveh aktov, in sicer skupnega sklopa pravil na podlagi določb že obstoječe haaške konvencije iz leta 2000, ki se uporabljajo za vse države članice in tretje države, ki so pogodbenice konvencije in ga bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju ter pravil, ki bodo omogočala tesnejše sodobno in poenostavljeno sodelovanje znotraj EU na podlagi načela vzajemnega zaupanja in bodo opredeljena v tej novi uredbi.

Predlog pravil poleg seveda pravil o pristojnosti in pravu, ki se uporablja, je pomemben element predloga uredbe poglavje o sodelovanju, ki po vzoru nekaterih drugih inštrumentov predvideva imenovanje osrednjega organa, kar seveda omogoča lažjo in hitrejšo komunikacijo.

Predlog na novo uvaja evropsko potrdilo o zastopanju in vzpostavitev in povezovanju varstvenih registrov.

Republika Slovenija je naklonjena tem ciljem, ki jih prinaša predlog uredbe in meni, da gre za pomemben in dobrodošel inštrument. Vpeljuje namreč primere rešitve za zaščito pravic ranljivih oseb s ciljem povečati pravno varnost, olajšati čezmejno priznavanje varstvenih ukrepov in pooblastil za zastopanje ter hitrejše in cenejše postopke.

S sprejetjem teh skupnih pravil in tesnejšim sodelovanjem znotraj EU se bo omogočila tudi nepretrgana podpora ranljivim odraslim v čezmejnih primerih za vse namene enak dostop. To pomeni seveda enak dostop do sodnega varstva. Možnost, da upravljajo svoje premoženje ali nepremičnine v tujini ter nadaljevanje zdravstvene oskrbe.

Republika Slovenija bo seveda konstruktivno sodelovala v vseh teh pogajanjih v nadaljevanju in si prizadevala za jasno in učinkovito končno besedilo uredbe.

Prav tako Republika Slovenija pozdravlja in podpira tudi prej že omenjeni predlog sklepa Sveta o pooblastilih držav članic, da v interesu EU postanejo ali ostane pogodbenice konvencije o mednarodnem varstvu odraslih oseb. Predlagani sklep je tudi drugi del svežnja, s katerim želi komisija celostno urediti to problematiko. Trenutno je le 12 držav članic EU pogodbenic konvencije, seveda pristop in ratifikacija konvencije s strani vseh držav članic pa je dolgoletni cilj Evropske unije. Komisija je zato tudi predložila to pobudo, katere namen je pooblastiti države članice, ki še niso pogodbenice konvencije, da jo ratificirajo oziroma pristopijo k njej.

Republika Slovenija torej pozdravlja aktivnost komisije glede varstva ranljivih odraslih oseb in podpira predlagani zakonodajni sveženj na tem pomembnem področju, ki se je dolgo časa pripravil. Tam je pa en pomemben premik pri varstvu ranljivih oseb, to se pravi odraslih ranljivih oseb. Hvala.

Hvala lepa, dr. Šoltes.

Sedaj prehajamo na razpravo. Ali želi kdo razpravljati? Mag. Kaloh, izvolite.

Predsednica, hvala lepa, spoštovani kolegi, kolegice, državni sekretar z ekipo. Se strinjamo, gre za pomembno uredbo. Tudi mi opažamo nekaj v širši naši družbeni sredi, da je oseb, ki zaradi invalidnosti ali osebne nezmožnosti ne morejo varovati svojih finančnih in drugih interesov vse več, tudi zaradi tega, ker se siceršnje prebivalstvo stara, tako v Sloveniji, kot v Evropi. To je jasno. Zdaj, sama Vlada ocenjuje, da bo s sprejetjem uredbe omogočeno nepretrgano zagotavljanje podpore ranljivim osebam za vse namene, ki izhajajo iz te predmetne uredbe. Se pravi, enak dostop do sodnega varstva, možnost upravljanja premoženja v tujini, nadaljevanje zdravstvene oskrbe. To seveda lahko pozdravimo in pritrdimo duhu te uredbe, ki zasleduje te cilje. Mi vseeno bolj detektiramo neko bojazen, ki bo mogoče potem nekako pod črto skupni imenovalec bodočih zapletov, to je birokratizacija v vseh fazah postopanja. Jaz predvidevam, da bodo države članice opozorili na ta ozka grla, ki znajo otežiti praktično delovanje potem same uredbe.

Pozdravljamo tudi to, da bo evropsko potrdilo o zastopanju plasiran kot enoten dokument, ki bo pač dokazoval pooblastila zastopnika odrasle osebe v tujini in naj bi bilo enakovredno, nedosegljivo tudi v tujini.

Mogoče pa še nekaj razjasnitev s strani vas, spoštovani državni sekretar, postavlja se namreč vprašanje, ali bo slovenski zastopnik v potrebni meri obvladoval te postopke in pravno podlago v tuji državi, ker bo pač imel na drugi strani tamkajšnje pravne zastopnike, odvetnike, ki nekako domače specifike določenih pravnih poslov vendarle boljše poznajo kot pa naši slovenski zastopniki. Torej, vprašanje, kako se bo ta enakovrednost zastopstva zagotovila v vseh državah članicah.

Potrdilo bo seveda imelo enake učinke v vseh članicah, kar bo tudi po naši oceni zahtevna naloga. Tudi zajetnost dokumentacije, potrdil samih bo velika. Iz uredbe izhajajoč, smo opazili, da bo, se pravi država članica morala vzdrževati enega ali celo več poenotenih registrov. Ti podatkovni registri bodo seveda morali zagotoviti varovanje osebnih podatkov, tako varovanih oseb, kot pa po drugi strani tudi njihovih zastopnikov. Te osebne podatke bo treba tudi hraniti določen rok, jih sistemsko varovati, še posebej tiste, ki naslavljajo zdravstveno stanje teh oseb. Tu me zanima, dr. Šoltes, če se bodo oblikovali še kakšni dodatni ustrezni zaščitni ukrepi in pa seveda v Sloveniji, če bomo to zmogli, glede na prosluli zakon o digitalizaciji samega zdravstva, ni neposredno povezano, pa vendarle smo dovolj učinkoviti na tem področju.

In pa še zadnje vprašanje iz tega sklopa, temeljni cilj uredbe se našteva dostop do sodnega varstva, lastninska pravica, pravica do samostojnosti in pa pravica do prostega gibanja. Malo je tukaj nekaj nejasnosti, te, da rečem, elementarne nejasnosti, kaj bo zdaj ta uredba pomenila v kontekstu pravice do samostojnosti ali pa pravice do prostega gibanja, se pravi invalidnih oseb, ker prosto gibanje, pa samostojnost tudi v kontekstu varstvenih ukrepov ali pa s podporo tretjih oseb je že ne ustavno zajamčena. Se pravi ustavna varovalka so čez našo Ustavo v 52. členu Ustave, pravice invalidov. Tu me zanima, da ne bo nekih protislovjih polj vizavi naše Ustave s samo uredbo. Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala lepa. Jaz bi sedaj še povabila morebitne člane, ki želijo razpravljati, k razpravi, pa bi potem na koncu odgovorili. Bi še kdo razpravljal? Ne, potem pa prosim, dr. Šoltes, beseda je vaša.

Najlepša hvala. Če se strinjate, bi jaz samo en tak uvod v odgovor dal, potem bi pa prosil kolega /nerazumljivo/, glede na to, da sodeluje na pogajanjih, tudi na komisiji, glede razjasnitve določenih dilem.

Vsekakor je namen, kot smo rekli, obeh teh aktov poenoti oziroma odpravo pravne negotovosti glede tega katera pravila se bodo uporabljala za določene primere in na kakšen način. Gre za to, da so se zdaj, če rečem ranljive skupine ali pa ljudje z invalidnostjo oziroma z drugimi težavami v tem čezmejnem sodelovanju pač srečevali s, tako kot ste pravilno ugotovili, birokratskimi ovirami. Ravno zato niso mogli uveljavljati preko svojih pravic. Ljudje se premikajo po znotraj Evropske unije zaradi različnih razlogov, družinskih, poklicnih, poslovnih, kakorkoli že. In seveda, če smo že v Evropski uniji, je dobro ta določena pravila, zlasti glede tega varovanja nekih osnovnih postulatov poenotiti. In ravno namen te uredbe in sklepa je to, da se pravila med državami članicami, govorim predvsem tudi procesno uredijo, na čim bolj enoten način zaradi tega, da bo zadeva sploh lahko zaživela. Je res da bo ta dokument seveda še, kot smo rekli, še še izpiljen oziroma da se bodo določene stvari še razjasnile skozi sam postopek sprejemanja in oblikovanja tega besedila. Namen je pa seveda jasen, da, ker nam nič ne pomaga, če imamo generalno dober namen poenotenje oziroma olajšati delovanje na tem evropskem, če lahko rečem, trgu, tudi pri varovanju določenih osebnih pravic, če je to v praksi ni implementirano in ravno zato je ta dogovor oziroma to besedilo usmerjeno k temu, da tisto, kar je bilo zdaj pri sami uveljavitvi pravic recimo slovenskih državljanov v, ne vem, v Franciji, Belgiji, Španiji, ne glede na primer nadaljnjega zdravljenja ali pa sodnih postopkov, da se določi zaveza tudi drugih članov, da seveda mu priznajo določene pravice in upravičenja. Tako, da mogoče toliko za uvod. Zdaj bi pa še kolega Mesca prosil za bolj podrobno tam, kjer nisem odgovoril v celoti.

Ja, izvolite gospod Mesec.

Hvala za besedo in hvala kolegu poslancu za zelo relevantna vprašanja. Ja, najprej je treba vedeti, da so pogajanja še v zelo začetni fazi. Se pravi, do zdaj je bil samo en sestanek, kjer smo v bistvu samo glavne elemente in opredelitve pojmov obdelali, ampak se tudi ostalim državam članicam pojavlja veliko vprašanj, tako da pričakujemo kar časovno dolga pogajanja, relevantno. Zdaj bom probal iti po točkah. Ta uredba v bistvu ne harmonizira postopkov nacionalnih, ampak v bistvu vnaprej določa, da bo vsak vedel vnaprej, ko se bo podal pač v nek posel ali karkoli na nakup nepremičnine ali pa selitev ali pa v drugo državo članico, katero pravo se bo uporabljalo in katero sodišče bo pristojno. Vedno, ko se ti preseliš oziroma greš v nek posel v tujino, moraš biti pripravljen na neke prilagoditve, se pravi, da tam veljajo pravila tiste države članice in največ težav do zdaj je bilo ravno v tem, da se pri takih poslih ni vedelo točno, katero pravo bo v primeru težav, če človek izgubi recimo poslovno sposobnost, pristojnost za reševanje teh zadev. Se pravi, tukaj bo zdaj v bistvu neka pravna varnost, če pride do te situacije in vsaka oseba bo lahko v bistvu računala po tej uredbi katero pravo se bo uporabljalo, katero sodišče bo pristojno, se pravi, v tem elementu je ta varnost zagotovljena. Potem pa veljajo seveda notranja pravila.

Omenili ste birokratizacijo. Ja, birokratizacija je problem, ampak v bistvu njej se poskušamo izogniti, prvič, z imenovanjem osrednjih organov, to je zelo pogosto s področja družinskega prava, ker gre za zelo občutljiva vprašanja po navadi in je potem v bistvu ta osrednji organ neka vstopna točka, ki potem pomaga v komunikaciji z organi. Druga zelo pomembna stvar pa je digitalizacija, se pravi, digitalizacija bo obvezna med osrednjimi organi in pa med organi, bo pa opcijska med organi, osrednjimi organi ter stranko, se pravi, če bo stranka hotela, da se vse pisno dogovarjamo, osebno, karkoli, bo to vedno imela na voljo, kar se mi zdi, da je v tem primeru zelo pomembno.

Tretja stvar, ki sem si jo zapisal, glede varstva osebnih podatkov, pa lahko v tej fazi samo rečem, da bdi nad tem GDPR, bomo pa pozorni v bistvu med samimi pogajanji, ko pridemo do teh konkretnejših vprašanj, vemo, da so v bistvu zdravstveni podatki zelo občutljive narave in hvala za to opozorilo. Zdaj mislim, da sem več ali manj vse, če je še kaj, pa.. /oglašanje iz klopi/.. absolutno Ustava seveda, to vedno, ko pride do konflikta, tudi komisija to razume in potem v bistvu obdržimo mi seveda ustavne pravice. Hvala lepa.

Hvala lepa. Še doktor Šoltes bi dopolnil nekaj.

Ja, jaz sem samo glede, pa glede varstva osebnih podatkov se mi zdi mogoče še pomembno poudariti, da smo letos s sprejetjem tega našega Zakona o varstvu osebnih podatkov dosegli kar visok standard. Je pa res da tudi druge države članice so imele ista izhodišča kot mi se pravi evropski pravni red ki ga je bilo treba implementirati tako da glede tega mislim da je vsaj kar se tiče Evropske unije, vzpostavljen kar visok standard za varovanje osebnih podatkov, kar mogoče ni vedno trdi za kakšne druge celine. Hvala.