Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!
Pričenjam 46. sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam, da so zadržani naslednji poslanci, in sicer dr. Anže Logar in pa mag. Matej Tonin.
Na seji pa s pooblastilom sodelujejo naslednji poslanke in poslanci in sicer: poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanko Evo Irgl, poslanec Franc Props nadomešča poslanko Lucijo Tacer, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanec Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Leno Grgurevič.
Tako vse lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
10. 11. ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 2.a.
Predlagam najprej, da glasujemo o predlogu za širitev s točko 2.a.
Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ V redu? Ni? Prekinemo? / medsebojni pogovor/ Ja, zdaj sem, prekinil sem glasovanje, da se zberemo. Še enkrat, okej, glasovanje teče.
Glasujemo. Navzočih je 10 članic in članov odbora, za je glasovalo 10, proti nihče.
(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet in je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in seveda tudi z izglasovano širitvijo.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Kot ste že seznanjeni, je ta točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Torej naj vas spomnim, kot vedno, da o smiselni uporabi 245. in 246. člena Poslovnika ustna predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor predstavnika Vlade lahko traja največ 5 minut. Tako kot običajno vas tudi tokrat obveščam, da lahko poslanka ali poslanec na seji postavi največ 2 ustni vprašanji. Možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ 2 minuti in seveda tudi dopolnitev odgovora predstavnika Vlade, ki pa lahko traja največ 3 minute.
Tako kot vedno, bi najprej zbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predali gospe ministrici. Želi kdo besedo? (Da.)
Ja, gospod Stojanovič, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Spoštovana ministrica, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani vsi prisotni!
Prejšnji teden, 8. novembra, je Evropska komisija članicam Evropske unije priporočila začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, ki bi se naj začela čim prej oziroma kar takoj. Priporočili so tudi začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, a šele seveda po izpolnitvi določenih pogojev.
Jaz vem da je širitveni proces eno od najmočnejših orodij Evropske unije pri, zunanjepolitičnih orodij, seveda, Evropske unije, tega se najbrž zaveda tudi naša Vlada, zato je tudi predsednik Vlade, dr. Golob pred mislim, da dvema dnevoma, na podlagi tega priporočila v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu zapisal, da bo Slovenija na decembrskem Evropskem svetu predlagala, da se pristopna pogajanja med EU in Bosno in Hercegovino začnejo takoj oziroma sočasno s pogajanji med Evropsko unijo ter Ukrajino in Moldavijo. Predsednik Vlade je tudi poudaril, da je v luči vojne v Ukrajini treba proces integracije v Evropsko unijo obravnavati predvsem kot stabilizacijsko orodje in instrument za odvračanje vpliva tujih akterjev, ki so zainteresirani za oviranje evropske integracije Bosne in Hercegovine. Pozval je pa tudi predsednika Michela, da se pogajanja med Brusljem in Sarajevom v vsakem primeru uradno začnejo takoj oziroma sočasno s pogajanji med Evropsko unijo in Ukrajino in Moldavijo.
Tako, da jaz mislim decembra 2023 bi se pogajanja lahko začela, če bi države dosegle potrebno izpolnjevanje kriterijev za članstvo, se pravi Bosna in Hercegovina. Odločitev o dejanskem začetku pogovorov bi tako verjetno lahko sprejeli na podlagi poročila Bruslja, ki ga bodo predstavili marca 2024. No, naj spomnim, da je Bosna in Hercegovina prošnjo za članstvo vložila že februarja 2016, decembra pa so ji voditelji držav članic podelili status kandidatke za članstvo, decembra lani.
Zdaj pa vprašanje. Torej, spoštovana ministrica, ali podpirate idejo in ali slovensko Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve podpira idejo oziroma pobudo predsednika Vlade dr. Goloba, da se pristopna pogajanja med Evropsko unijo in Bosno in Hercegovino začnejo takoj oziroma sočasno s pogajanji med Evropsko unijo ter Ukrajino in Moldavijo? Pa morda še, kakšna je realna možnost, da bo takšna odločitev tudi sprejeta na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju, ki bo čez mesec dni?
Mogoče toliko, zdaj pa po vsem tem še kakšna dopolnitev.
Hvala lepa.
Najlepša hvala, predsednik.
Lep pozdrav vsem! Spoštovana ministrica!
V zadnjih dneh, po tem, kar se je zgodilo v začetku, prej…, v začetku meseca v Gazi in z napadom Hamasa na Izrael, spremljamo vedno bolj zaskrbljujočo situacijo. Prejšnji teden smo lahko spremljali, kako je predsednik Vlade v Franciji pri predsedniku Macronu na konferenci izpostavil seveda humanitarna prizadevanja, ki jih ima Slovenija glede vprašanja vojne na Bližnjem vzhodu, je pa seveda to vprašanje vsak dan bolj ostro. Ne glede na to, koliko si prizadevamo za humanitarno pomoč, je situacija na terenu vedno bolj grozljiva. Prizori, ki jih spremljamo iz napadenih bolnišnic na območju Gaze, so verjetno eden od najbolj pretresljivih v sodobni zgodovini. Število umrlih otrok zaradi te vojne je, presega vse, kar vsakršna možna, vsakršno možno domišljijo, ki bi jo imeli na tem področju. Vem, da ste tudi sami bili precej aktivni na srečanjih v Bruslju zadnje dni.
Tako, da me v prvi vrsti zanima v tem trenutku, koliko imamo nekih možnosti, da bi Evropska unija pristopila bolj enotno k temu vprašanju. Vemo, da so odzivi mešani, predvsem se je Nemčija postavila zelo, zelo strogo samo na eno stran, brez neke resne refleksije, ker seveda krha zaupanje v to, da bi lahko prišli do neke enotne, nekega enotnega odziva Evropske unije na to vprašanje. Dejstvo pa je, da v tem trenutku lahko naredimo veliko več, kot samo pozivamo k humanitarnemu premirju. Moja ocena je, da je humanitarno premirje premalo. Tisto, kar potrebujemo, je dejansko prekinitev ognja in ponovni začetek pogajanj obeh strani, dejstvo je pa, da je tudi zelo verjetno težko priti do te situacije, ampak kot prvo me kot vprašanje zanima, kje so sedaj pogovori in kakšno vlogo igra Slovenija v teh pogovorih?
Ja, hvala lepa predsednik.
Spoštovana ministrica!
Zdaj, vi ste dva dni nazaj pozvali k premirju v Gazi ter podpori, priznanju Palestine. Se mi zdi, da na isti dan so pa evropske države oziroma članice EU obsodile Hamas za uporabo civilistov za živi ščit. Jaz sem včeraj spremljal oziroma predvčerajšnjem, pogovor oziroma prek "iksa" je bil direktni pogovor s piarjem, no, IDF-a, kjer so pravzaprav povedali, kaj se dogaja na primer v bolnišnicah, v šolah, kjer sedaj izraelska vojska, ko gre proti jugu, zaseže kalašnikove, zaseže bombe, zaseže topove znotraj bolnišnic, znotraj šol, znotraj torej objektov, ki so namenjeni izobraževanju in zdravstvu. In me zdaj samo čisto enostavno zanima, vem, da je kompleksni odgovor, kako se boriti proti teroristični organizaciji, ki svoje orožje skladišči v teh objektih. Vsi se zavedamo, da v skladu s humanitarnim pravom, s pravom vseh organizacij ne smeš napadati civilnih objektov, ne smeš predvsem poškodovati bolnišnic, vendar se mi pa zdi, da je tudi ta sorazmernost tukaj v pomanjkanju. Mi se oz. Evropa in cel svet se spopada s teroristično organizacijo, ki je glavni namen, namen zdaj propaganda in pobijanje njihovih, torej Palestincev, za zmago v tej teroristični operaciji. In me zdaj zanima, kako se soočati s tem, da Izrael dokončno po tolikih letih premaga teroristično organizacijo Hamas in, se pravi, kako se izogniti temu, da ob tem umirajo nedolžni civilisti. Ob dejstvu, ki sem ga navajal, poglejte si posnetke, kaj se dogaja v bolnišnicah, kaj se dogaja v šolah in vrtcih. In to je kruta realnost, ki se je moramo zavedati, ki jo moramo tudi pojasniti ne samo mednarodni javnosti, predvsem slovenski javnosti, da se zavedamo, proti komu se bori zdaj izraelska vojska.
Hvala.
Hvala lepa.
Jaz bom čisto kratek, pa ne bom se pozival na piar od IDF-a ampak na razum. In sicer, doletela nas je velika čast, da bomo za dve leti v Varnostnem svetu kot nestalna članica. Mene zanima glede na to, da pač do danes nisem dobil kljub moji prošnji strategije zunanje politike Slovenije, me zanima, kako se slovenska diplomacija pripravlja za drugo leto na, za mirovna pogajanja za dosego dveh držav na območju Izraela in Palestine in kako se naša diplomacija pripravlja za dosego miru v Ukrajini.
Hvala lepa.
Hvala.
V tem sklopu bi še eno vprašanje. Še kdo želi? Vidim, da ne. Potem besedo dajem ministrici za zunanje in evropske zadeve, zadeve, gospe Tanji Fajon. Izvolite, ministrica.
Tanja FajonJa, najlepša hvala. Lepo pozdravljeni. Hvala za vsa vprašanja.
Jaz sem sinoči pozno pripotovala iz Bruslja, tako da vas bom lahko tudi malo bolj obvestila o vseh pogovorih tako glede širitvenega paketa, načrtov, ki jih ima Slovenija, in tudi razprave v Evropski uniji kot glede res zelo zaskrbljujočih razmer na Bližnjem vzhodu.
Najprej glede širitvenega načrta in namer do konca tega leta, ker je nekaj ključnih korakov pred nami. Imeli smo ta teden zanimivo zasedanje zunanjih ministrov skupaj z ministri držav zahodnega Balkana v Bruslju. Jaz sem vesela, da je to špansko predsedstvo pod taktirko Josepa Borrella na pobudo Slovenije organiziralo to zasedanje, ker smo ob začetku španskega predsedovanja res dajali pobude, da naj širitev ostane visoko na dnevnem redu in da se tudi zunanje ministre zahodnega Balkana čim več vključuje v naša zasedanja, ko se pogovarjamo o zunanjepolitičnih izzivih. V ponedeljek zvečer smo opravili to sejo, kjer sem tudi sama vnovič poudarila nujnost, da v razpravah o širitvi, zlasti ko zdaj odločamo o odprtju pristopnih pogajanj na Ukrajino in Moldavijo, novih korakih z Gruzijo, nikakor ne pozabimo na zahodni Balkan. To se mi zdi ključno omenjati, ker se 20 let pogovarjamo o širitvi na zahodni Balkan in vemo vsi, da gre za politične odločitve. In Evropska komisija je dala tokrat res dobra poročila zlasti za Bosno in Hercegovino, tudi sama država priznava, da je bilo verjetno najboljše širitveno poročilo kadarkoli doslej. Torej komisija je spoznala, da je Bosna in Hercegovina naredila z novo vlado znaten napredek in da lahko pogojno začne pristopna pogajanja. Zdaj naše stališče Slovenije je, in usklajeno s Kabinetom predsednika Vlade, skupaj tudi pišemo ta pisma o nameri, pobudo in sodelujemo z enako mislečimi državami, da mora Bosna in Hercegovina do konca leta odpreti pristopna pogajanja brez nadaljnjega odlašanja. De facto pa lahko ta začne marca, ko bo Evropska komisija objavila nova prenovljena poročila in tudi prenovljene ključne prioritete, ker se danes zavedamo, da teh 14 prioritet za Bosno in Hercegovino, marsikatere so ali zastarele ali nemogoče ali preveč dolgotrajne. Tako da jaz mislim, da to politično stališče, da je Bosna in Hercegovina pripravljena odpreti pristopna pogajanja, ključno, ker gre za pomembno sporočilo državi, ki je naredila določen napredek, zlasti če govorimo tudi o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo. Tako da Slovenija si močno prizadeva in tudi pomaga Bosni in Hercegovini, da odpre ta pristopna pogajanja. Jaz sem se tudi pogovarjala s komisarjem za širitev Varhelyijem, mislim, da imamo vsi iste ambicije. So mogoče dve, tri države v Evropski uniji, ki imajo še določene pomisleke in postavljajo določene pogoje, ampak mislim, da smo na dobri poti, ko gre za razumevanje geostrateške nujnosti in političnega momenta, zakaj je danes širitev izjemno pomembna za zgraditi močno in še večjo povezano Evropo. Jaz sem bila 14 dni nazaj na zasedanju, ki ga je organizirala v Berlinu zunanja ministrica Barbog, ko je za mizo prvič, se mi zdi zanimiv format, povabila ministre tako Evropske unije, vseh šestih držav zahodnega Balkana, Ukrajine, Moldavije, Gruzije in Turčije. Razprava je šla v smer, kako do konca tega desetletja 2030 na eni strani Evropsko unijo pripraviti na širitev, ker je to tudi pomembna politična debata, vzporedno pa, kako na drugi strani vse države, ki želijo Evropsko unijo spodbuditi, da bodo takrat pripravljene. In jaz mislim, da je danes v Evropski uniji zelo močna zavest, da širitev, ki je politično orodje, postaja geostrateška nujnost. Zdaj, ali bomo do konca leta uspeli v svete zaključke Evropske unije, kot Slovenija in recimo še šest enako mislečih držav, spraviti, da na eni strani začnemo pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino, tudi z Ukrajino in Moldavijo, da do leta 2030 se zavežemo na obeh straneh za to, da smo pripravljeni na širitev, mislim, da bi bili zelo pomembni politični koraki in sporočila. Tako da delamo v tej smeri. Zdaj, veliko je aktivnosti, veliko tudi smo se srečali sedem ministrov enako mislečih EU držav skupaj z ministri zahodnega Balkana, kjer se skušamo konkretno pogovarjati, kaj je mogoče narediti. Veste, da do leta 2030 je tudi načrt, ki sovpada z načrtom za gospodarsko rast, ki ga je komisija objavila, in pomembnimi finančnimi sredstvi, da gre za nekakšno postopno priključevanje, ki ga pravzaprav na strani Evropske unije in držav zahodnega Balkana vsi podpiramo. To pomeni, da bi države zahodnega Balkana skozi proces postale ali opazovalke v Evropskem parlamentu ali na področjih, kjer so že uskladile svojo politiko, začela opazovati zasedanja sveta ali tudi vstop na skupni trg. Skratka tu ta gradual integration, o katerem govorimo, je tisti pristop, ki se vsem zdi zelo smiseln, da se tudi države postopoma pripravijo na vključitev. Jaz sem pa še posebej na ministrskem zasedanju pozvala špansko predsedstvo in je naletelo na pozitivno refleksijo, tudi belgijsko predsedujočo v naslednji polovici naslednjega leta, da bi tudi zunanje ministre zahodnega Balkana, ko bodo, ali države, ki so uskladile zunanjo politiko s politiko Evropske unije, povabili tudi kot opazovalce na zasedanja zunanjih ministrov. Ker ni dobro samo, da razpravljamo skupaj o temah, ki so širitev, ker marsikdaj smo tudi že v tem izčrpali vse, kar je za povedati, ampak da se skupaj z državami pogovarjamo o drugih izzivih, ki so v regiji, od vojne v Ukrajini do konflikta na Bližnjem vzhodu, da delimo poglede in tu skušamo tudi zbližati stališča. Tako da takšna se mi zdi pobuda, je smiselna, ima, uživa veliko podpore in tudi to pobudo nas je podpisalo sedem ministrov enako mislečih držav in naslovili smo na svet skupno pismo. Toliko na kratko o širitvi.
Zdaj, če nadaljujem z, z Gazo in z razpravami, ki smo jih imeli, tudi s stališčem Slovenije. Zdaj, jaz se strinjam, razmere so iz dneva v dan bolj drastične. Humanitarna katastrofa je v bistvu kriza humanosti, je tudi kriza svetovnega reda, kar smo priča dogajanju danes v Gazi. In tudi vidite, da iz dneva v dan se vrstijo tudi naši pozivi, ključno je zdaj humanitarno premirje. Ali kličemo to prekinitve ali premori, ključno je, da se zaustavi nasilje, da pride elektrika, voda, medicinska pomoč, hrana do ljudi v bolnišnicah, do ljudi, ki so prizadeti. Evropska unija je oz. zunanji ministri smo v ponedeljek zvečer uspeli ob velikih naporih Josepa Borrella, in jaz mu tu dajem vse priznanje, poenotiti stališče, da je nujna humanitarna pomoč, da je nujna zaščita civilistov in da so nujni humanitarni premori. Jaz sem šla tudi korak dlje, humanitarno premirje in pa gre za grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Dejstvo je, da mednarodno humanitarno pravo ne dovoljuje uporabe civilistov za živi ščit, ne dovoljuje prekinitev oskrbe ključne infrastrukture, bolnišnic, ne dovoljuje stradanja ljudi. In zato lahko danes mirno rečemo, da smo priča mednarodni oz. kršitvam mednarodnega humanitarnega prava. In izjavo smo uskladili, jaz bi rekla na žalost tudi, pozno. Dogajanje v regiji je zaskrbljujoče, vsi si želimo, da se konflikt ne prelije v regijo. Jaz se pogovarjam z mnogimi kolegi, tudi v regiji, tudi načrtujem obisk regije v kratkem, vendar zaradi varnostnih razlogov o tem ne morem govoriti.
Še enkrat pa na vprašanje ali je mogoče uničiti Hamas. Zdaj vsa ta humanitarna katastrofa, številne žrtve med civilisti, med otroki, zaprte bolnišnice, večina bolnišnic je praktično že zaprtih, to vse dodatno spodbuja terorizem na tleh. In pričakovati, da v taki situaciji kdorkoli lahko eliminira Hamas ali ideologijo, ki je zadaj, je izjemno težko. Jaz mislim, da z vsakim dodatnim napadom, z vsako dodatno civilno žrtvijo, z vsakim ubitim otrokom je ta jeza večja, zato se mi zdi, da je ključno vzpostaviti neko premirje in se angažirano pogovarjati, kaj potem. Mi smo imeli zelo zanimivo razpravo na zasedanju zunanjih ministrov o prihodnji politični arhitekturi oz. kaj po tem, kako upravljati z Gazo. Zdaj, Gaza že danes dejansko je pod nadzorom UN / nerazumljivo/, tam praktično je tista, ki zares skrbi za infrastrukturo, za elektriko, za bolnišnice, so Združeni narodi, ki danes, veste sami, imajo izjemne izzive, izjemno je tudi pobitih osebja Združenih narodov in tudi težko je razdeljevanje humanitarne pomoči, ki je omejena. In Hamas praktično skrbi bolj za, je teroristična organizacija, skrbi za uničenje Izraela. To so zelo nevarni konflikti, tudi nevarno je, kar se dogaja. Na drugi strani je treba povedati, da tudi naraščajoč antisemitizem je izjemno nevarno.
Tako da vse, kar lahko delamo v smeri prizadevanj mednarodne skupnosti, posebej z močnim arabskim "footprintom", s pogovori v regiji, da razmere ne eskalirajo in da se lahko resno pogovarjamo o rešitvi dveh držav, kar je nenazadnje tudi resolucija Združenih narodov izpred mnogih let, je tisto, kar smo se tudi v Evropski uniji pod črto strinjali. Nadaljnja arhitektura, strinjali smo se, da si želimo, da je Evropska unija aktivna pri iskanju rešitve in oživljanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa na podlagi rešitve dveh držav, da ne dovoljujemo prisilnega preseljevanja palestinskega naroda iz Gaze, da se bo treba pogovarjati, kako okrepiti palestinske oblasti in jim dati verodostojnost, da bodo lahko imele nadzor in seveda, kako omogočiti Združenim narodom, da bodo tam lahko delovali.
Skratka, Gaza je humanitarna katastrofa, tudi Zahodni breg, so številne žrtve in še enkrat, delamo na tem, da ne bo cel konflikt izbruhnil v regijo, si pa jaz tu predvsem največ prizadevam tesno sodelovati z državami in, kot so Španija, Irska, Belgija, Luksemburg, mogoče z vidika tega, da imamo razumevanje, drugačno ali pa drugačen zgodovinski kontekst, tudi v preteklosti smo skušali delovati na priznanju Palestine, ta hip skušamo deeskalirati sam konflikt.
Hvala.
