Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 55. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 55. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 14. novembra 2023 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav!

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, 73 jih je tudi glasovalo za, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 55. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z BOJEM PROTI KORUPCIJI V REPUBLIKI SLOVENIJI.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo najprej predstavniku predlagatelja, kolegu Mihi Lamutu. Izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Spoštovane, spoštovani, vsem en lep pozdrav!

Dogajanje zadnjih mesecev je v ospredje ponovno postavilo korupcijo in potrebo po odločnem boju zoper njo. Vsi vidimo in občutimo, da številni podsistemi družbe ne delujejo tako kot bi morali. V Poslanski skupini Svoboda si že ves čas svojega mandata želimo zadeve spremeniti in izboljšati, smo pa doslej že zelo dobro spoznali kruto realnost, ki morda vsem le ni vidna. Eden ključnih razlogov, zakaj je v Sloveniji skoraj nemogoče kaj spremeniti, kaj premakniti, kaj izboljšati je korupcija, je brezkompromisno zasledovanje zgolj in samo lastnih interesov in interesov vpletenih akterjev, ki bi sicer morali delati v skupno dobro vseh in v javno korist, pa to počnejo ne glede na ceno in posledice. Posledice pa po večini žal občutijo ljudje, naše državljanke in državljani, ki skušajo živeti normalno življenje. Odkar sem poslanec v Državnem zboru sem dobil še toliko globlji vpogled v drobovje delovanja naše države in njenih podsistemov ter opazil, da nas najbolj napadajo in nam največ očitajo prav ljudje, ki imajo sami največ masla na glavi, za to da preusmerjajo pozorno svojih nečednih dejanj in rabot na druge. Da s spuščanjem dimnih bomb in ustvarjanjem hrupa zakrivajo da so prav oni največji problem pri tem pa po vzoru skrajnih političnih gibanj iz tujine igrajo na čustva, med ljudmi vzbujajo strah in negotovost denimo z demoniziranjem migracij celo pozivanjem k oboroževanju. Le upamo in želimo si lahko, da zaradi tega ne pride do kakšne tragedije. Da ne bi pisali o koruptivnih poslih, si v SDS, to smo videli in doživeli že večkrat, želijo podrediti medije, če to ni mogoče, pa jih uničiti. V prejšnjem mandatu jim je to skorajda že uspelo: prevzeli so RTV, Siol in načrtno uničevali Slovensko tiskovno agencijo. Ko smo se s kolegi pripravljali na to sejo, smo ugotovili, da je samo mešetarjenje na Telekomu na področju medijev družbo stalo več 10 milijonov evrov. Milijonski računi za njihovo delovanje na RTV pa verjetno še ne pridejo. Prav tako smo v zadnjih dneh priča razkritjem, da so bile koncesije za čiščenje vodotokov podeljene v zameno za to, da je bil del temu namenjenega denarja nakazan medijem v povezavi s stranko SDS. Tem istim medijem, ki so ob letošnjih poplavah sprva namigovali, češ da so za poplave krivi volivke in volivci sami, saj da so glasovali proti Zakonu o vodah, ki je širil možnost postavljanja objektov ob rekah, sedaj pa širijo neresnične zgodbe o tem, kako je sedanja vlada nesposobna, ker ne zmore v nekaj tednih rešiti vseh težav, ki jih je povzročila avgustovska ujma in katere škode se merijo v milijardah evrov. Vemo, da je resnica diametralno nasprotna in je prav ta vlada poskrbela, da se je pripravilo ustrezne pravne podlage, da so prizadeti lahko kar najhitreje, rekordno v naši zgodovini, prejeli sredstva in dobili pomoč. Do sedaj je bilo v ta namen izplačanih že več kot 400 milijonov evrov. Ustanovljena je bila vladna služba, ki aktivno pomaga ljudem, sanacija je v polnem teku. Koliko več strug bi bilo očiščenih, če bi koncesijska podjetja denar porabila za izvedbo del in ne za kanaliziranje javnega denarja v podjetja, povezana z SDS? Koliko manj hiš, proizvodnih hal in premoženja bi bilo uničenih? Koliko milijonov evrov bi prihranil državni proračun? Saj takrat, ko ni na oblasti SDS, ves čas izraža skrb za davkoplačevalski denar, takrat, ko pa so bili v vladi in v času epidemije covida, prav na račun davkoplačevalskega denarja urejali biznise z zaščitno in medicinsko opremo jih to ni skrbelo. Ni jih skrbelo, ko so v svojih vrstah imeli ministra, ki se mu davki zdijo glupi, so pa domnevno skrb za plačevanje davkov priročno izrabili za omogočanje brskanja po bančnih računih ljudi, ki jim niso po godu. Ja, obstajajo razkritja, resni sumi o instrumentalizaciji neodvisne državne institucije Urada za preprečevanje pranja denarja za obračunavanja s političnimi nasprotniki. Prav tako jih davkoplačevalski denar ne skrbi, ko njihov predsednik prijateljuje z Rokom Snežičem, davčnim svetovalcem, ki se ga je v javnosti že prijel vzdevek doktor davčnih utaj. To je človek, ki prebivalke in prebivalce Slovenije nagovarja k odpiranju podjetij v Bosni in Hercegovini z jasnim namenom davčne optimizacije. Človek je bil v preteklosti že pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, prestajal zaporno kazen in naj bi se na prestajanju te kazni tudi spoznal z Janezom Janšo. Rok Snežič je, kot vse kaže, tudi ključni človek v aferi Dars. Že leta 2017 je bil človek, ki je preko bosanske državljanke Dijane Đuđić stranki SDS pomagal do spornega posojila. Tako Janša kot Snežič v javnosti večkrat kažeta nespoštovanje do institucij pravne države, državnih organov, sodišč in državnega zbora od neprevzemanja pošte do odkritega roganja. Snežič je celo javno izjavil, da je šel v osebni stečaj z namenom, da se je izognil plačevanju davčnih obveznosti in trdi, da je FURS brezzobi tiger. Živimo torej v državi, kjer lahko posamezniki oškodujejo nekoga, pa tudi državo, nimamo pa mehanizmov, da bi lahko država tako deviantno ravnanje učinkovito sankcionirala. Še več, živimo v državi, kjer take osebe izkoriščajo sedanji sistem ureditve za to, da z vlaganjem tožb ovadb ustrahujejo in odvračajo novinarje ter poslance Državnega zbora, da bi pisali, oz. raziskovali sporno in sumljivo početje. Metode, ki smo jih včasih gledali v najslabših mafijskih filmih, res B, C, Ž kategorije v kakšnem skeču ameriških komedijantov. To je danes v Sloveniji žalostna realnost. Vse to je treba najodločneje obsoditi in sankcionirati. Ravno v tem je namen današnje seje. Vsi našteti primeri namreč kažejo, da je skrajni čas, da se v Sloveniji temeljito pogovorimo o problemu korupcije, ki uničuje medsebojno zaupanje, spodjeda temelje naše državnosti in mu onemogoča, da kot družba učinkovito rešujemo izzive, s katerimi smo soočeni. Iz orisane situacije je jasno razvidno, da so pogosto tisti, ki najbolj glasno govorijo o poštenju in najbolj besno drugim očitajo korupcijo, tudi tisti, ki imajo še največ dela, da počistijo pred svojim pragom. V strankah koalicije pred tem pogovorom ne bežimo, nasprotno, s to zahtevo ga spodbujamo in začenjamo. Predlagatelji izredne seje Državnega zbora menimo, da je v koruptivnih dejanjih treba opraviti temeljito analizo tako zakonodaje kot podzakonskih aktov, predpisov, ki urejajo preprečevanje korupcije, integriteto, transparentnost in kaznovalno pravo ter na podlagi te analize pripraviti predloge zakonodajnih sprememb, ki bodo izboljšali učinkovitost ukrepov, ki omejujejo tveganja za korupcijo, kazniva dejanja ter druga neetična in nedovoljena ravnanja in vplivanja brez ustreznega ukrepanja zakonodajne in izvršilne veje oblasti namreč na dolgi rok izgubljamo vsi. V luči demografskih, podnebnih, tehnoloških, zdravstvenih, varnostnih in drugih izzivov je boj proti korupciji še toliko pomembnejši. Kolegom iz SDS pa priporočam, da naj na prvo mesto postavijo Slovenijo, delovanje v skupno dobro vseh nas, ne pa boj za oblast in lastne interese z vsemi sredstvi, tudi nedovoljenimi kot je korupcija, 30 let istih praks, istih vzorcev, ponavljajočih se istih akterjev, ki so svoje početje razvili celo v poslovni model, kako poskrbeti zase in za svoje bližnje, na svoj račun prejemati denar, se tako ali drugače ukvarjati s koruptivnimi mahinacijami, 30 let koruptivnih zgodb, ki so ostale brez epiloga je namreč več kot dovolj.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavniku predlagatelja, dr. Mateju Tašnerju Vatovcu, izvolite.

Najlepša hvala, podpredsednica. Lep pozdrav vsem! Pred nekaj manj kot dvema letoma smo v tej dvorani razpravljali o odgovoru takratnega predsednika Vlade na moje poslansko vprašanje o mafijskem vodenju države. Lahko rečemo, da je predprejšnja Vlada, vlada Janeza Janše, ki je bila na oblasti v tistem času verjetno simptom tega kako se stvari ne bi smele peljati v državi, simptom tega kako se v bistvu domačijsko domačijska politika zmeša z vrhovi politike, kar zagotovo ne samo, da spodjeda zaupanje državljank in državljanov v upravljanje javnih zadev, ki bi naj bilo prepuščeno nosilcem političnih funkcij, ampak seveda v to, ali ta država sploh ima smisel in je tukaj za njihove potrebe in njihove in njihovo dobrobit. Dejstvo pa je tudi, da je korupcija tako politična, gospodarska, kot sicer vtkana v samo bistvo naše samostojne države. Afere, politične in gospodarske so spremljale to državo od njenega nastanka dalje. In ni to nek pojav, ki obstaja samo nekaj let, ampak je nekaj s čimer državljanke in državljani živijo praktično od 90-ih let dalje. Lahko bi rekli, da je ta država s svojimi osamosvojitelji, nekaterimi ne vsemi, naplavila te afere na dan, spomnimo se vseh zadev okoli orožja in tako naprej in te stvari peljala dalje skozi celotno 30-letno zgodovino, od tajkunov, ki so, ki so nastali, recimo gospoda Bavčarja in vsega kar je naredil v vsem tem času, do afere Patria, TEŠ 6 in nenazadnje s celo kopico stvari, ki smo jih videli v prejšnjem mandatu, ki je seveda močno eskaliralo. Videli smo kako se vse posle pelje po domače, kako je sprega političnega establishmenta in seveda tudi številnih različnih gospodarskih dejavnikov ves čas prisotna. In to so stvari, ki seveda režejo zaupanje ljudi, ne samo v politiko kot tako, ampak v tem, ali sploh imamo neko državo, ki je sposobna te stvari opravljati. Tako da, soočamo se s težavo. Zagotovo s težavo tega, da so institucije podhranjene ali pa celo na tak način zakonsko uokvirjene, da nimajo tudi dejanskih moči. Eden od takih eklatantnih primerov je Komisija za preprečevanje korupcije, ki večkrat pokaže na to, da obstajajo težave, večkrat pokaže na to, da so se zgodili prestopi v okvirih integritete in koruptivnosti, ampak na žalost nima nobenega vzvoda ali pa orodja za to, da takšne prestope sankcionira. To se dogaja prepogosto. In to je verjetno ena od točk, ki jih mora ta država, razprave ta država opraviti kaj bomo naredili s Komisijo za preprečevanje korupcije. Ali bomo nekoč dali dovoljšna pooblastila, da se kršitelje tudi sankcionira, ali pa se vprašamo vsi skupaj, kot družba, kot država, komu je v interesu, da recimo en tak organ nima dovoljšnih pooblastil? Dejstvo je, da je zagotovo štartna točka za to, da se začnemo o tem pogovarjati v Državnem zboru in da najdemo vsi skupaj primere in vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti in odgovornost seveda je tudi na Vladi, da pride z rešitvami oz. s predlogi rešitev za to stanje. Jaz verjamem, da se bomo vsi strinjali, da je korupcija nesprejemljiva, sploh takrat, ko se pojavlja v najvišjih instancah političnega delovanja. Prav tako mora biti nesprejemljiva v gospodarstvu, predvsem pa mora biti nesprejemljiva takrat, ko lahko govorimo o nekakšni legalizirani korupciji. Ko recimo pogledamo na zdravstvo in kako se je sistematično skozi leta naredilo tak sistem, ki je sicer na papirju seveda zakonit, ampak pelje k temu, da nekdo, ki si lahko privošči recimo pregled, lahko do njega pride s plačilom, tisti, ki pa čeprav vsi zavarovani tega ne zmorejo pač tega tudi ne morejo in ne dobijo. Podobno je, ko govorimo o sodstvu, kjer so pač dolge čakalne vrste, tudi v sodstvu in kjer je tudi prednost, če imaš denar za odvetnika, kot če ga nimaš itn. Cela vrsta družbenih problemov obstaja, ki seveda niso neposredno povezani s korupcijo, je pa vezana na premoženjsko neenakost v od primera do primera. Tako da, to so stvari, ki spodkopavajo zagotovo zaupanje ljudi v javno upravljanje z državo in na ta vprašanja bo potrebno postaviti odgovore. Definitivno pa se vprašati ali je dopustno, da se v teh krogih, političnih krogih v spregi z gospodarstvom lahko tolerira korupcija. Po oceni nas predlagateljev je odgovor ne.

Hvala, predlagateljema.

Predlog priporočila je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za pravosodje. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici kolegici Andreji Živic. Izvolite.

Hvala lepa podpredsednica. Spoštovani!

Odbor za pravosodje je na 14. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z bojem proti korupciji v Republiki Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem. V poslovniškem roku so bili v predlogu priporočila vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predloga priporočila poudaril, da je Slovenija v zadnjih 30-letih, da se je znašla v lovkah hobotnic, ki so prepredene s korupcijo, korupcija vpliva na kadrovanje, na delovanje javnega sistema in družbe kot celote ter pomeni rak rano celotnega sistema. Zaradi korupcije imamo vsi manj, ni zaupanja med ljudmi, v sistem, institucije ter politiko in politike. Korupcija zmanjšuje gospodarsko rast in izčrpava proračun. Glede na to, da so v javnost prišle informacije o korupciji na Darsu ter da se tudi niso razčistile določene afere sedanja vlada želi, da se zakonodajo na tem področju prične spoštovati. Državljani si zaslužijo živeti v pravni državi, zato se je treba v javnosti o tem pogovarjati ter jasno in glasno obsoditi tiste, ki te metode uporabljajo za doseganje lastnih interesov in koristi. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da predlog priporočila ustreza naravi in namenu priporočila kot akta Državnega zbora, a je predlagano besedilo v posameznih delih vsebinsko širše od tega, kar izhaja že iz naslova predloga priporočila. Predstavnica Ministrstva za pravosodje je poudarila, da je Ministrstvo za pravosodje pripravilo novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bila sprejeta leta 2020 in je upoštevala priporočila mednarodnih organizacij ter prinesla pomembne spremembe. Odkrivanje in dokazovanje korupcijskih kaznivih dejanj je v praksi zelo zahtevno, saj deležniki teh dejanj največkrat nimajo interesa po njihovem razkritju. Pomembno vlogo imata policija, Nacionalni preiskovalni urad in Državno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek. O odgovornosti posameznikov za korupcijska kazniva dejanja lahko odloča le sodišče v kazenskem postopku, pri čemer Zakon o kazenskem postopku vsebuje tudi stroga pravila glede izločitve dokazov. V letu 2023 je bil sprejet zakon o zaščiti prijaviteljev, ki dopolnjuje veljavni protikorupcijski okvir z obveznostmi preko 2 tisoč 300 zavezancev v javnem in zasebnem sektorju, za katero je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravilo vrsto usposabljanj, rok za vzpostavitev notranjih pravil pa se izteče konec letošnjega leta.

Vlada je februarja letos sprejela program Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti v javnem sektorju 2023-2026, v pripravi pa je tudi prenova resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete ter resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Predstavnica Ministrstva za notranje zadeve je poudarila, da je ministrstvo in policija kot njegov organ v sestavi temu področju namenjata posebno pozornost. Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je poudaril, da ministrstvo za delovanje na tem področju nima neposredne zakonske podlage, prizadevajo pa si, da so predlogi zakoni, ki jih pripravlja ministrstvo, deležni široke razprave in posredovani Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku. Predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije je povedal, da je bil konec oktobra 2023, predlog Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji že posredovan na Ministrstvo za pravosodje. K njegovi pripravi je bilo povabljenih 179 deležnikov in 125 se jih je vabilu odzvalo. V razpravi je bilo s strani koalicijskih poslancev izpostavljeno, da je korupcija pri nas resen problem. Zadnja leta smo bili priča različnim zlorabam položaja za pridobitev koristi zase ali za koga drugega. Večina afer se ni končala s sodnim epilogom, kar posledično pomeni, da ljudje vse manj zaupajo v sistem in institucije. Opozicijski poslanci so izpostavili, da ko se govori o korupciji, se je treba osredotočiti tudi na odločitve sedanje Vlade, med katerimi so nekatere slabe, kot na primer nerealno ocenjena škoda po poplavah, zamrznitev plač v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Odbor v nadaljevanju ni sprejel amandmajev Poslanske skupine SDS. Odbor je v skladu s 171. členom in ob smiselni uporabi 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh točkah predloga priporočila skupaj in jih soglasno sprejel. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za pravosodje, mag. Valeriji Jelen Kosi. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki Vlade in ostali vabljeni, lepo pozdravljeni!

Naj najprej uvodoma opravičim ministrico za pravosodje. Vsekakor bi bila danes z vami tukaj, ampak je na zasedanju odbora Organizacije združenih narodov v zvezi s Konvencijo proti mučenju, katere podpisnica je Slovenija in je prisotnost ministrice za pravosodje tam obvezna.

Problem korupcije je tako v Sloveniji kot drugje v svetu pereč problem, poudariti pa moram, da se s korupcijo soočamo na dveh ravneh, najprej je pomembno njeno preprečevanje, v primeru storitve korupcijskih kaznivih dejanj pa pregon obdolžencev oziroma storilcev. Ločiti moramo med korupcijskimi kaznivimi dejanji, kakor so zapisana v Kazenskem zakoniku, in dejanji, ki sicer nimajo znakov kaznivega dejanja, pa gre za korupcijo v širšem pomenu besede in so v nasprotju z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Kar želim povedati, je, da vsa ravnanja, ki so lahko koruptivna, niso nujno pregonljiva po kazenski zakonodaji. Poleg tega je seveda obsodba koruptivnih ravnanj in zgled nosilcev javnih funkcij pri tem še posebej pomembna, zato pozdravljamo današnjo razpravo v Državnem zboru. Naj najprej pojasnim, da je Ministrstvo za pravosodje pristojno za pravni okvir. Ustrezen pravni okvir je prvi korak brez naporov ustreznih institucij, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, policija, Državno tožilstvo in sodišča, pa je zakon seveda le mrtva črka na papirju. Kot je bilo že prej omenjeno Ministrstvo za pravosodje je v letu 2020 pripravilo novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, tam smo upoštevali vsa priporočila tako posebnega telesa Greca, Sveta Evrope kot OECD. Dosežki komisije za preprečevanje korupcije izhajajo iz njenega letnega poročila, ki ga obravnava tudi Državni zbor. V vsakoletni oceni stanja komisija prikaže zaznana korupcijska tveganja in korupcijo v širšem smislu, s katero se sreča na podlagi prejetih prijav. Kar bi še želela poudariti je, da je odkrivanje in dokazovanje korupcijskih kaznivih dejanj v praksi izjemno zahtevno, kot je bilo že rečeno. Pri teh dejanjih načeloma obe udeleženi strani nimata interesa po razkritju. Poleg tega seveda je potrebno upoštevati procesno kazensko zakonodajo, ki vsebuje zelo stroga pravila o izločitvi dokazov, in ta pravila so povezana s konceptom kazenskega postopka, kot ga poznamo v Sloveniji in zgrajenimi varovalkami, ki naj zagotavljajo pošteno sojenje. Naj samo izpostavim zadnjo odločbo Ustavnega sodišča, ki je julija letos razveljavilo nekaj določb zakona o kazenskem postopku, ki urejajo pogoje za dostop do podatkov o uporabniku in o prometnih komunikacijskih podatkih ter do podatkov o imetnikih bančnih in podobnih računov. Ministrstvo za pravosodje intenzivno pripravlja Predlog sprememb Zakona o kazenskem postopku, ki bo upošteval tudi zaostrene varovalke na podlagi odločbe Ustavnega sodišča. Prav tako smo v letošnjem letu predlagali in Državni zbor je sprejel Zakon o zaščiti prijaviteljev kot je bilo omenjeno. Poseben poudarek je dan tudi iskanju začasnemu zavarovanju in končnemu odvzemu premoženjske koristi iz kaznivih dejanj. To je pomemben ukrep pri boju zoper korupcijska in druga kazniva dejanja, ki generirajo nedovoljeno premoženjsko korist in je ena od pomembnih nalog kriminalistične policije in državnega tožilstva. Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sta že sedaj podlaga za aktivnosti delovanja policije in državnega tožilstva. Ministrstvo za pravosodje načrtuje nadgradnjo na področju tega področja, tako da je bila ustanovljena posebna skupina, v kateri sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve in policije. Resolucija o preprečevanju korupcije bo v kratkem predstavljena v Državnem zboru, tako da glede na drugo predlagano priporočilo poudarjam, da bomo nadaljevali s pripravo že predvidenih sprememb zakonodaje na tem področju. Zaključno pa zgolj idealni pravni okvir ne zadostuje, pomembno je zavedanje vseh državljanov Slovenije, da je korupcija tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu škodljiva za družbo. Pri krepitvi osveščenosti pa lahko Komisiji za preprečevanje korupcije pomagamo predvsem nosilci javnih funkcij s tem, da ravnamo s pričakovano integriteto in opozarjamo na korupcijska tveganja. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Levica, za njo kolega Milan Jakopovič. Izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa. Lep pozdrav. Boj proti korupciji je podoben boju proti raku. Bolezen in simptome večinoma prepoznamo družba pa še ni razvila učinkovitega zdravila, a to ne opravičuje kakršnekoli pasivnosti in neukrepanja, ker korupcija ubija našo demokracijo in zaupanje ljudi v demokratične institucije. Že leta in desetletja se gremo neko navidezno vojno proti korupciji, v resnici pa mnogi razkriti primeri kažejo na to, da se zgolj oddaljujemo od problemov, ki so se nam nakopičili v desetletjih in na katerih z vidika preprečevanja nismo naredili prav veliko. Vzrok pa lahko pripišemo enim in istim likom in zaprtim skupinam, ki se jim v našem slovenskem prostoru cedita med in mleko že več let, kot je stara ta država. Lahko bi celo rekli, da se zdi, da je v Sloveniji koruptivno vse, česar se dotaknemo, kar počnemo. Čudnih, nenavadnih, osupljivih, nepričakovanih, nedorečenih, skrivnostnih, nepojasnjenih je tako veliko reči in dogodkov, da vse skupaj smrdi do neba in višje. Vsega je kriva korupcija, ampak najlažje je pokazati s prstom na tiste druge ali pa z generalizirati ta pojav zgolj na politiko, pa to seveda ni res, niti približno. Ko govorimo o korupciji, jo številni v Sloveniji razumejo še zelo dobesedno, kot plačevanje podkupnin, podkupnine nekomu za to, da nam omogoči materialno in ali ne materialno korist. In na prvi pogled zgleda točno tako, sploh ko se ozremo na zadnje dogodke v povezavi z razvpitim znajdi se davčnim svetovalcem in Darsom. V zadnjem obdobju se je razkrilo, da je prejšnja vlada z največjo vladno stranko in pomagači na desni prenesla korupcijo v prav vse pore sistema. Tu ne govorimo o korupciji malih zlikovcev ali morda diletantov. Tu danes govorimo o sistemski in politični korupciji, kjer se ne vrti nujno vse zgolj okoli denarja, gre tudi za vplive na sisteme nadzora in pregona koruptivnih dejanj, ki že kažejo znake kaznivih dejanj, pregonljivih po uradni dolžnosti. Spomnimo se nekaterih dejanj prejšnje vlade in koalicije. Takratni minister za okolje in prostor se je dogovarjal s tajkunom in mu obljubljal servilni nadzorni svet in možnost prevzema druge družbe v državni lasti, če se bosta seveda dogovorila. Medtem je njegova stranka v medijih razglašala boj proti ta istim tajkunom. Predsednik stranke se je dobival z dobavitelji v zdravstvu in njihovimi lobisti na eksotičnih, pred slovensko javnostjo skritih lokacijah, medtem ko je njegova poslanka v Državnem zboru na ves glas razglašala boj proti korupciji v zdravstvu. Vlada je žrtvovala pravosodno ministrico, ki je zagovarjala zakonit postopek izbire evropskih tožilcev, zato, ker sta bila izbrana tožilca, ki nista bila všeč predsedniku Vlade. Nov, servilen minister je nato na vse kriplje poskušal proces izbire diskreditirati. Sledil je še poizkus spremembe zakonodaje, po kateri bi seveda Vlada imela glavno besedo pri imenovanju tožilcev in po kateri bi urejala stvari malo za nazaj. Na neimenovanje številnih državnih tožilcev v Sloveniji in s tem slabenje pregona kaznivih dejanj pa je javnost ob vseh aferah prejšnje vlade že skoraj pozabila. Osebnemu odvetniku predsednika največje vladne stranke je bilo prepuščeno premoženje v državni lasti, v gospodarskih družbah so kadrovali generalni sekretarji strank in davčni utajevalci. Gremo naprej, sredi največje zdravstvene krize na družbenih omrežjih zasledimo vesele fante, ki se z eksotičnih destinacij hvalijo, kako dobre posle so sklenili s to vlado. Vlada SDS in njeni lakaji so v epidemiji nakupovali papirnate maske in neustrezne teste, s katerimi bi lahko testirali le zaslužke prijateljskih podjetnikov. Testi bi pokazali pozitivno rast dobičkov. Imune na korupcijske skušnjave seveda niso bile niti Vlade, ki jih ni vodila SDS in kompanjoni. Spomnimo se T6, Ultra, Maketa, drugi tir, tudi te vlade Boruta Pahorja in Mira Cerarja se niso znale upreti skušnjavi in tega ne gre zanikati ali potisniti pod preprogo. Tudi ti korupcijski podvigi so vplivali na razgradnjo zaupanja ljudi v institucije. Kar je v tej točki najbolj pomembno, pa je dejstvo, da so naštete zadeve zgolj vrh ledene gore. V resnici gre za nadzor nad družbenimi podsistemi in za napajanje iz javnih sredstev, In zmotno je prepričanje, da je glavna pri tem zgolj vsakokratna politika. Po nekem čudnem naključju lahko opazimo vedno znova isti vzorec vedno iste peščice ljudi, lahko jim rečemo posebne vrste elita, ki nas iz amorfne gmote prepričujejo, da nimamo pojma, da pa imajo oni vse recepte, le poslušati jih je treba. Sporna privatizacija nekdaj družbenega premoženja in hitra čudežna obogatitev tistih nekaj, ki so bili baje na pravem mestu ob pravem času, se ni zgodila naključno. Vse te Pandorine skrinjice korupcije je treba odpreti in se z njimi soočiti, ne po sistemu naši - vaši, ampak tako, da bo jasno, da koruptivne metode, da koruptivne metode delovanja niso sprejemljive, pika, ne glede na to, kdo jih uporablja, ker niso dovoljena vsa sredstva, ne smejo biti nikomur. Je pa cilj desnice v ljudeh zasejati misel, da smo v politiki vsi enaki, vsi pokvarjeni. Motijo se, nismo vsi enaki! Ljudje v Sloveniji znajo ločiti zrno od plevela, vsaj velika večina njih, in današnja razprava bo samo podčrtala to, kar je mnogim že dolgo jasno. S priporočili Vladi predlagamo, da se tega problema loti sistematično, saj to področje potrebuje nujno posodobitev, da bodo koruptivna dejanja promptno ugotovljena, kršitelji ustrezno sankcionirani, in da primeri ne bodo zastarali. To je abeceda protikoruptivnega delovanja, ki pa je v Sloveniji žal še nismo v celoti osvojili, zato še enkrat poudarjam, ne, niso dovoljena vsa sredstva nikomur na katerikoli strani že je.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega mag. Darko Krajnc. Izvolite.