Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 21. sejo Odbora za pravosodje.

Lepo pozdravljam cenjene goste ter vse oziroma vabljene, bom rekla, in vse ostale prisotne!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: mag. Urška Klakočar Zupančič, ki jo nadomešča poslanka Katarina Štravs, poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanec Lenart Žavbi.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO O UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI SODIŠČ ZA LETO 2022, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo smo prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta.

K tej točki pa so bili vabljeni Vrhovno sodišče, Sodni svet, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet.

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2022 je Državnemu zboru posredoval predsednik Vrhovnega sodišča, skladno s tretjim odstavkom 60.b. člena Zakona o sodiščih, Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjamo torej z obravnavo Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2022 in besedo dajem gospodu predsedniku Vrhovnega sodišča, dr. Miodragu Đorđeviću.

Izvolite, prosim.

Hvala.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke, poslanci in ostali vabljeni!

Naj vas najprej lepo pozdravim!

Izkoristil sem priložnost ob predstavitvi letnega poročila, da se vam tudi nekako fizično predstavim kot novi predsednik Vrhovnega sodišča. V sistemu delitve oblasti, v sistemu zavor in ravnovesij štejem, da je pomembno, da tudi predsednik predstavi letno poročilo, včasih. Jaz sem se ob tem, ker sem prvič tukaj, odločil, da bom to storil osebno.

Z mano sta še moja dva kolega, na desni strani je generalna sekretarka Vrhovnega sodišča višja sodnica Helena Miklavčič, ki je kot, v svoji funkciji odgovorna pač za materialno, tehnično in finančno poslovanje sodišč. Na moji levi, pa verjetno ga že poznate, je mag. Jaša Vrabec, ki je bil dolgoletni vodja službe za razvoj sodne uprave.

Sem v nekoliko, kako bi temu rekel, nehvaležni poziciji, ker moram kot novi predsednik Vrhovnega sodišča predstavljati letno poročilo, ki ga je pripravil prejšnji predsednik, mag. Damijan Florjančič. Zato bom jaz v svojem, svoji predstavitvi podal nekaj poudarkov, na konkretnejša vprašanja, če bodo, pa bosta odgovarjala moja kolega.

Še druga, bi rekel, tako malce nenavadna situacija je, ker se v bistvu o letnem poročilu za leto 2022 pogovarjamo ob izteku leta 2023, ko misli že uhajajo k pripravi poročila za leto 2023 in tudi, ob tem, ko bom podajal neke poudarke za leto 2022, se bom nehote navezoval tudi na dogajanje v letu 2023, ki pa bo seveda predmet predstavitve v naslednjem poročilu, torej za leto 2023. Pa gremo kar »in medias res«, torej k samemu poročilu in njegovi vsebini.

Za leto 2022 lahko ugotovimo, da so sodišča obvladovala prejete zadeve, da se je povprečni čas reševanja vseh zadev skrajšal, zmanjšalo se je tudi število nerešenih zadev. Vendar pa je treba priznati, da je pa prisotna ena težava. To pa je, da se je število nerešenih pomembnejših zadev povečalo in da se pri teh zadevah podaljšuje čas reševanja. Ko ugotovimo takšno situacijo z analizo je seveda treba storiti dvoje. Najprej ugotoviti vzroke za takšno stanje in drugič, sprejeti neke ukrepe. Mi smo detektirali to situacijo tudi na podlagi analize padca rešenih zadev in ugotovili nekatere vzroke. Ti vzroki so, bi temu lahko rekel, večplastni. Eno so še zamaknjeni učinki epidemije Covid-19, potem je pomanjkanje sodnih izvedencev in pa, bom rekel, tudi, lahko rečemo temu, tega ne moremo zanikati, demotivacija pri sodnikih zaradi nerešene plačne problematike. Glede covida Moram reči, da so težave s tem imele tudi druge države, evropske, ker se je čas, povprečni čas reševanja večine zadev podaljšal. Vendar za Slovenijo lahko ugotovimo, da je dokaj mirno in brez večjih pretresov prestala to obdobje. Je pa ta covid situacija vplivala na dva načina. Eno je, da je spodbudila, dala pospešek digitalizaciji in elektronskemu poslovanju, razvoju teh rešitev. Po drugi strani pa je vplivala na način dela, saj se je uveljavilo delo od doma, delo na daljavo. Vplivala pa je tudi nekoliko na, to je treba realno ugotoviti, odnos do dela. Situacijo, ki smo jo detektirali rešujemo, pa to je zdaj že bolj predmet leta 2023, na več načinov. Rešujemo na primer na področju pravdnih in družinskih postopkov na ta način, da je bilo sodiščem poslan vprašalnik, da poročajo o nerešenih zadevah, kjer ni bilo aktivnosti. Poročajo pa tudi o starejših nerešenih zadevah brez aktivnosti, brez utemeljenega razloga. Na podlagi tega se bo napravila analiza in se bo sprejelo določene ukrepe.

Spreminjajo se merila kakovosti poslovanja sodišč. Sprejet bo oblikovan bo enotni dokument merila kakovosti poslovanja sodišč, ki bo sestavljen oziroma bo vključeval vsebinsko tri vidike: vodenje posamezne zadeve, kar predstavlja poslovni proces, vodenje sodišča oziroma oddelka upravljanje in vidik stranke dostop do sodišča. Časovni standardi se bodo prilagodili novi metodologiji. Omenil sem že delovno skupino Analiza padca rešenih zadev. Ta skupina bo nadaljevala aktivnosti, oblikovala se bo nova skupina. moja kolegica jo bo vodila, kjer bomo naredili naslednji korak v tej smeri.

Aktivno se ukvarjamo s kazensko problematiko. Naslednji teden bo sestanek, kjer bomo ponovno to, o tej temi razpravljali. V okviru tega se pogovarjamo o obremenjenosti sodnikov in enakomerni obremenitvi sodnikov in sodišč. Tukaj veliko pričakujem od kandidatke za podpredsednico, vrhovne sodnice Marjete Švab Širok, s katero sva dogovorjena, da če bo uspešno prestala ta postopek, da se bo posvetila prvenstveno kazensko pravnemu področju.

Rešujemo problematiko upravnega sodstva. Ravno včeraj smo imeli sestanek na upravnem sodišču, kjer smo obravnavali rezultate inštruktažnega pregleda. Odredil sem inštruktažni pregled, kjer smo se seznanili s situacijo, upravno sodišče pa tudi v sodelovanju s službo za razvoj sodne uprave pripravlja program reševanja nerešenih zadev. Tako, da poteka več aktivnosti. Saj, hočem, kaj hočem s tem povedati, ko sem vam vse to naštel? Da, ko zaznamo problem, ga probamo tudi rešiti.

Naslednja stvar, katere bi se mogoče dotaknil, je oziroma odgovoril na neke očitke, ki se pojavljajo, da naj bi naš sodni sistem nazadoval. Težko rečem, da nazaduje. Ponovil bi tisto, kar je bilo že rečeno, da je sodstvo v dobri kondiciji, kar pa ne pomeni, da ne bi bile možne še kakšne izboljšave. Pojavljajo se tudi očitki v zvezi s poslovanjem sodišč, o vračanju zadev. Tukaj je treba povedati, da so v procesno zakonodajo vgrajeni mehanizmi, ki naj bi prispevali k temu, da bi bilo čim manj vračanja. S številkami vas mogoče ne bi utrujal, ampak teh zadev, ki se vrnejo v reševanje, vseeno za ilustracijo povem, je samo 0,15 % vseh rešenih zadev, kar je izredno malo oziroma 0,95 % vseh rešenih pomembnejših zadev.

Sicer pa je vračanje mogoče le v primeru hudih procesnih kršitev oziroma v sklopu zakonsko določenih razlogov. V sistem so vgrajeni tudi določeni mehanizmi, ki preprečujejo vračanje zadev, to so pritožbene obravnave na drugi stopnji, kjer je treba še malce spodbuditi pritožbe na sodišča v to smer in pa v civilnih zadevah obstaja tudi možnost pritožbe na odločitev Višjega sodišča, če zadevo vrača prvostopnemu sodišču. Preizkusijo se razlogi za vračanje zadeve.

Naslednji moment, ki je pomemben, je uvajanje elektronskega poslovanja, v okviru digitalizacije. Tukaj imamo trenutno v delu dva zelo dobra sistema, odmevna, se mi zdi, da bosta. Eden je pretvorba govora v besedilo, to je "speach to text" sistem, to je projekt Tipko, drugi pa je psevdoanonimizacija. V okviru tega je pomembno tudi objavljanje sodne prakse. Tako je na primer na spletnih straneh slovenskega sodstva v letu 2022 bilo objavljeno 10 tisoč 115 sodnih odločb Vrhovnega sodišča in višjih sodišč.

V zvezi s tem bi želel opozoriti tudi na to, da sem, ko sem prevzel funkcijo predsednika, izdal odredbo, temu se reče predsednikova odredba 2023 - 2025. Nanaša se na uvedbo elektronskega poslovanja, v katerem sem fiksiral aktivnosti, ki jih želim postoriti, ne sam, pač preko projektnih skupin in pa navedel roke z rednim poročanjem. Gre za uvedbo elektronskega poslovanja, jaz bi skoraj rekel v celoti oziroma v čim večji meri. To gre za vlaganje zadev, za vročanje, za oblikovanje elektronskega spisa, kjer bo najprej zagotovljena možnost sodnikom, da lahko brskajo po spisu in si označujejo spis in potem bo tudi za zunanje uporabnike. Tako, da te aktivnosti pospešeno potekajo. Vendar pa moram v zvezi s tem opozoriti na problem razvojnih in sistemskih inženirjev, ki pač glede na ponudbo in pa razmere se raje odločajo za druge ustanove, ne pa za sodišča.

Dotakniti se moram sodniške zakonodaje in reorganizacije sodišč. Izredno smo zainteresirani za uvedbo enovitega sodnega okrožja, kot temeljne organizacijske enote in enovitega prvostopenjskega sodnika. V zvezi s tem smo pa seveda zainteresirani tudi za reformo pravniškega državnega izpita za ciljno usposabljanje kandidatov za sodniški poklic, ki ima določene specifike v primerjavi z ostalimi pravniškimi poklici.

Ne gre mimo tega, da ne bi omenil kadrovsko opremljenost sodišč in pa seveda plačno problematiko. Opozoriti je treba, da se postopno zmanjšuje število sodnikov, kar je vrsto let strateška usmeritev vrhovnega sodišča bila, vendar moram reči, da smo prišli do neke točke, kjer to ni več mogoče, predvsem zaradi vedno novih pristojnosti, ki se nalagajo sodstvu. Lahko ugotovim, da je v Sloveniji nek fenomen, sodstvo nima ravno, bi rekel, izjemno visokega ugleda, vendar po drugi strani si vsi želijo sodne odločitve. Za to se sodiščem nalagajo vedno nove pristojnosti. Ugotovimo lahko, da se je v letu 2022 število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev še nekoliko zmanjšalo, na 878, vendar kot navedeno novo zmanjšanje ni več realna opcija. Ugotovimo lahko, to je, bi rekel, mogoče bolj insajderska informacija, da se bo v kratkem upokojilo večje število vrhovnih sodnikov določene generacije, da se bo upokojilo večje število višjih sodnikov. Tudi to je neka generacija. Mogoče se bo dal ta primanjkljaj počrpati iz prvostopenjskih sodišč, vendar ne vem, kako bomo napolnili bazen na prvi stopnji, saj ni nekega pretiranega interesa na strani pripravnikov in strokovnih sodelavcev. Tukaj bi opozoril na to, da sem bil prejšnji teden na sestanku Networka predsednikov evropskih sodišč držav članic Evropske unije in ena od tem, ki se bo obravnavala na naslednjem Networku v letu 2024 je neatraktivnost sodniškega poklica in kaj storiti, da se pridobijo kandidati. Tukaj moram biti, bi rekel, tudi lojalen do sodnega osebja, ki je nepogrešljivi del sodstva. Brez njih sodniki ne moremo uspešno opravljati svoje funkcije. Bi rekel, da smo ekipa. Zato je treba misliti tudi na ureditev oziroma spremembe kariernega sistema za javne uslužbence. Tukaj bom ponovno omenil neko stanje, ki je zaskrbljujoče, to je demotivacija. Lahko tudi povem, ilustrativno oziroma informativno, da danes imamo še sestanek posvetovalne skupine za izboljšanje položaja sodstva in potem še izredni občni zbor sodniškega društva, kjer se bomo pogovarjali o tej problematiki, ki je, bom rekel, zelo pereča. In lahko rečem, da v sodstvu vlada precejšnja neučakanost, nestrpnost. Kako bi rekel, ta položaj sodstva neustaven traja že kar precej časa. Večkrat smo se trudili, zdaj se trudimo, bi rekel še mogoče vsi kolektivno, tako Vrhovno sodišče kot sodniško društvo kot Sodni svet, vendar ne vem, kako se to dogodi, da imamo vedno neko smolo. Enkrat je pred vrati trojka, potem je žledolom, potem je Covid, potem so poplave, mi pa ostanemo na isti točki, tako da moram reči, da je to, ratuje že nevzdržno. To je tudi potem, se kaže v tem, da za naš poklic, ki pač štejem, da je strogo profesionalen, intelektualen, ni nekega posebnega zanimanja. Amerikanci bi rekli, "It's all about the money", vendar ni vse v denarju, ampak je tudi v veljavi, ki jo poklic uživa v družbi.

Naslednja stvar, ki bi se, v zvezi s tem seveda moram tudi dotakniti, so prostorski pogoji. Problematika prostorskih pogojev se tudi vleče že dolgo časa, predvsem je problem poslovanje sodišč v Ljubljani, predvsem je problem zagotovitev prostorov za velike procese, to so predvsem kazenski postopki. V igri je še ena druga zadeva, kjer bo treba najti pametno rešitev. Jutri imamo naslednji sestanek, to je problem razlaščencev. Jaz moram se na glas vprašati, zakaj ni neke volje, da bi Slovenija kot država dobila neko reprezentativno sodno stavbo, ki bi kazala tudi na veljavo, ki gre sodstvu. Zakaj ne bi imela neko funkcionalno sodno stavbo, ki bi zagotavljala sodoben, varen in učinkovit postopek, predvsem ki zadeva veliko število strank. Koraki so že bili narejeni, projekt je bil že narejen in potrjen, vendar pa se je potem kar spet ustavilo, tako kot je zdaj tudi na področju plač, neko zatišje, in čakamo na realizacijo ustavne odločbe.

Naslednja stvar, ki bi se jo morda še dotaknil. Še dve imam samo. Ena stvar je, to je pa, moram odgovoriti tudi vnaprej na nek, bi rekel temu ponarodel ali pa dežurni očitek naperjen zoper sodstvo, to je, da je največji kršitelj človekovih pravic. To nikakor ne drži, ker je treba upoštevati, da je Slovenija bila v določenem obdobju izpostavljena tem kršitvam, ko je šlo predvsem za leto 2006, ko so bile problem sojenje v nerazumnem roku. Takrat je bilo izdano večina sodb v teh zadevah, potem pa je bil sprejet Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in se je situacija bistveno spremenila. Slovenija dejansko že leta sodi med države z najnižjim absolutnim številom ugotovljenih kršitev. Tako so bile na primer leta 2022 v Sloveniji ugotovljene le štiri kršitve.

Tu, to sem omenil predvsem tudi zaradi tega, ker sem sam predstavnik, kontaktna točka Sveta Evrope v programu Help; to je program za izobraževanje pravnih strokovnjakov varstva človekovih pravic in lahko povem, da na tem področju vlagamo ogromno napora in imamo ogromno aktivnosti. Tako sodnike sproti obveščamo o sodbah mednarodnih sodišč, ne samo strasbourškega, ampak tudi luksemburških. V lanskem letu, ne, letos smo bili na obisku, na primer, delegacija Vrhovnega sodišča na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Za naslednje leto se dogovarjamo za obisk Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, To sem zdaj na tem "networku" govoril s predsednikom, s predsednico O'Leary-jevo in imamo dobre možnosti za 2024. V okviru "networka" predsednikov pa je tudi posebna delovna skupina za primerjalno pravo, v kateri tudi Slovenija sodeluje in ta skupina načrtuje, da bo v letu 2025 se sestala v Sloveniji. Pomemben je tudi oddelek za spremljanje sodne prakse na Vrhovnem sodišču, ki tukaj servisira sodnike in ostala sodišča s temi povzetki in tudi potem so ti povzetki objavljeni v sodnikovem informatorju in na intranetni strani sodišča.

Pa še ena stvar, še eno zadevo bi omenil in s tem bi potem zaključil. To je vprašanje, ki se je pojavilo v javnosti in je potem nekako dobilo neke pospeške. To je vprašanje javnosti sodnih odločb. Jaz sem se kot predsednik ob nastopu svoje funkcije, ob otvoritvi sodnega leta zavezal k transparentnosti delovanja sodišč in v tem smislu bomo tudi podali pripombe na predlagani člen Zakona o sodiščih. Želimo zagotoviti čim večjo transparentnost delovanja sodstva. To si želimo tudi od drugih institucij in v okviru tega se trudimo tudi z različnimi projekti, da bi objavljale se vse odločbe sodišč na prvi stopnji z določenim pridržkom. Glede na število bi to bilo primerno filtrirati, da niso, ker če bi bila prevelika masa, se je veliko tudi teh zadev, ki niso bistvene, tam pa bi bil kriterij morda primeren pomembnosti. Toliko zaenkrat.

Jaz se vam zahvaljujem za vašo pozornost. Še enkrat moram povedati, da sem morda nekoliko več govoril o aktivnostih, ki se trenutno izvajajo, torej v letu 2023 in morda nekoliko manj v letu 2022. Vendar so te aktivnosti v letu 2023 nadaljevanje leta 2022. Sodni postopki so nek živ proces, to je neka dinamika, funkcioniranje sodstva je kontinum, ki se ga trudim v tej svoji funkciji s pomočjo svojih kolegov zagotoviti. Če bodo kakšna vprašanja v nadaljevanju sem vam na voljo, pa tudi oba moja kolega. Hvala.

Hvala, gospod predsednik. Bi se samo vam odgovorila glede datuma seje. Mi smo šele 12. 10. prejeli mnenje Sodnega sveta, ki ima pač pristojnost in je praksa, da dokler mnenja ni, tudi ne pride do obravnave. Potem smo pa v najkrajšem možnem času uskladili termine. Vmes smo pa tudi pozivali, toliko bi vam glede tega, ker se strinjam glede poznega datuma.

Sicer pa bom še samo povedala, da sedaj mag. Meiro Hot nadomešča poslanec Jani Prednik.

Nadaljujemo, bi mogoče želel besedo tukaj še gospod predsednik Sodnega sveta? Gospod Horvat, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem skupaj! Spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci, predstavniki ministrstva, oziroma predstavnice Ministrstva za pravosodje in ostali vabljeni na to sejo!

Sodni svet ima v skladu z Zakonom o Sodnem svetu seveda določeno pristojnost glede letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč. To letno poročilo Vrhovnega sodišča oceni in ga tudi vključi v svoje letno poročilo. To vse na podlagi svoje pristojnosti, ko je Sodni svet seveda tudi varuh učinkovitosti delovanja sodstva. Kot v vsakem letnem poročilu je tudi v tokratnem del, bom rekel, kar najpomembnejši del letnega poročila Sodnega sveta prav letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, ki ga je pripravilo Vrhovno sodišče. Tu se ne morem izogniti, glede na to, da je bil moj predgovornik predsednik Vrhovnega sodišča, na eni strani krajšemu poročanju v tem delu. Namreč zakaj? Zaradi tega, ker je tisto kar je povedal in izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča vneseno in poudarjeno tudi v letnem poročilu Sodnega sveta prav v zvezi z oceno letnega poročila Vrhovnega sodišča. Zato bom primerno krajši in se bom seveda skliceval lahko tudi na tisto, kar je povedal predsednik Vrhovnega sodišča. Tudi jaz sem pa seveda v nadaljevanju pripravljen odgovarjati na morebitna vprašanja, ki bi lahko se dotikala te problematike.

Tudi na Sodnem svetu opažamo še stabilen trend, celo izboljšanje reševanja zadev glede, če gledamo na zadevo v celoti, vendar pa se podaljšujejo, kot je poudaril tudi že predsednik Vrhovnega sodišča, časi reševanja in seveda tudi manjše število rešenih zadev pri najpomembnejših zadevah. Če se dotaknem samo ene številke, ki je izpostavljena tudi v poročilu, časi se podaljšujejo, in sicer iz, glede na preteklo obdobje z 8,6 meseca na 8,3 mesece oz. iz 8,3 mesece, se opravičujem, na 8,6 meseca, kar seveda statistično gledano ni neka velika razlika, predvsem pa, kot je poudarjeno tudi v našem poročilu, lahko povzroča neko zaskrbljenost glede gibanja teh zadev tudi v prihodnje. Na tem mestu bi poudaril enako kot moj predhodnik, da se poročilo nujno časovno prepleta s poročilom iz leta 2021 in pa seveda sega problematika in tudi s strani Sodnega sveta predlagani ukrepi tudi še v letu, v leto 2023. No, pa če se vrnem in medias res, število pomembnejših zadev je predvsem lahko izpostavljeno na kadrovskem področju pa seveda tudi na upravnem področju, morda nekoliko manj na družinskem področju pa morda bi se našlo še kakšno drugo področje, na katerega je treba v prihodnje paziti, da se ne bi učinkovitost tu časovno poslabševala. Na tem mestu moram poudariti, da je Sodni svet, kar zadeva kazenskega področja, že v začetku leta 2022 organiziral posvet, na katerem so bili navzoči predsedniki, vključno s predsednikom Vrhovnega sodišča, ministrica in ministrica za pravosodje. Tedaj je Sodni svet tudi izdelal in seveda tudi posredoval sodstvu in Ministrstvu za pravosodje nabor ukrepov, ki bi lahko izboljšali položaj sojenja oz. učinkovitost sojenja na tem področju, v letošnjem letu pa je potem izdelal tudi odgovore oz. posredoval odgovore na pripombe na ta nabor ukrepov s strani sodstva. Tu bi, da se potem ne bi še enkrat pri priporočilih ustavljal preveč, bi poudaril kot seveda tiste ukrepe, ki jih vidi Sodni svet, je pravičnejša, enakomernejša porazdelitev težjih, tudi težjih kazenskih zadev, tu se ograjujem od t. i. najtežjih x zadev, pa vendarle. Torej večja, pravičnejša, enakomernejša porazdelitev teh zadev na posameznega sodnika, kar pomeni seveda tudi na posamezna sodišča. Tu imajo predsedniki in pa tudi predsednik Vrhovnega sodišča lahko večjo vlogo oz. pomembno vlogo, ko gre za preseljevanje oz. premestitev oz. predodelitev spisov iz bolj obremenjenih sodišč na manj obremenjena sodišča. Seveda je tu še ta ukrep, ki pa terja, in tako je prav, ker gre tudi za upoštevanje načela nepremakljivosti sodnikov, ki je uveljavljeno seveda tudi v demokratičnem evropskem prostoru, potrebno soglasje sodnika, pri predodeljevanju spisov pa ne. Tudi v smislu elektronskega poslovanja oz. digitalizacije ugotavljamo na Sodnem svetu, da so te možnosti dane tudi preko predsednikovih plošč. Vendar po drugi strani pa moram nekako priznati oziroma ugotavljamo, da vendarle se tudi na tem področju čuti želja, da bi tudi to metodologijo oziroma te ukrepe predsedniki sodišč začeli v večji meri uveljavljati.

Kar zadeva, če sem že pri kazenskem področju, se ne morem izogniti že kar, bom rekel, mantre prenizkih plač sodnikov, seveda tudi kazenskih sodnikov. Na Sodnem svetu ugotavljamo, da se okrajni kazenski sodniki ne prijavljajo na razpise za, torej na mesto okrožnih sodnikov na okrožnih sodiščih, na kazenskih oddelkih, pa čeprav so oni prav tisti kandidati najbolj želeni, saj so si v dolgotrajnem delovnem obdobju pridobili ustrezne procesne in materialno pravne izkušnje, ki jim omogočajo, po našem mnenju, zelo lahek preklop na reševanje malce ali pa težjih kazenskih zadev. Vendar spet se moram tu dotakniti plačne problematike. Razlika med plačo okrajnega sodnika, še posebej tistega, ki je dosegel recimo že svetniški položaj, in okrožnim sodnikom je tako majhna, da ne spodbuja tovrstne kandidature okrajnih sodnikov, saj to pomeni, da za nekaj višjo plačo, malenkostno višjo plačo rešuješ precej težje ali pa težje kazenske zadeve.

Veliko Sodni svet pričakuje tudi na tem področju od predlagane nove ureditve organizacije sodišč, seveda pri tem mislim enovito okrožje in pa enovitega prvostopnega sodnika, ki bi seveda na tem področju omogočil tudi lažje prerazporejanje spisov, dodeljevanje spisov v skladu seveda s sodnim redom in letnim razporedom in s tem posledično seveda tudi pravičnejšo in enakomernejšo razdelitev obremenitev posameznih sodnikov.

Ob tem morda, da se kasneje ne ponavljam, imamo na Sodnem svetu posamezni oziroma imajo posamezne članice in člani Sodnega sveta tudi pomisleke v smeri bojazni, da bi torej uveljavitev nove organizacijske zakonodaje lahko v nekem obdobju prinesla določene zastoje. Sam moram poudariti, da, pa mislim da nisem pri tem osamljen, da seveda vsak nov sistem, organizacijski, gradimo za nove generacije. Že prej je bilo omenjeno večje število upokojevanj, kar pomeni seveda tudi generacijske spremembe. In jaz sem prepričan, da enovito okrožje in pa enoviti prvostopni sodnik bi se, seveda, izkazal za zelo učinkovitega. Ta spremenjena organizacija bi prav gotovo v nekem doglednem času v prihodnosti, v bližnji prihodnosti predstavljala oziroma prinesla ustrezne boljše, boljše rezultate.

Če se lotim na kratko še upravnega področja, tu se seveda lahko samo pridružujem tistemu, kar je že povedal predsednik Vrhovnega sodišča. Tu smo nekako se ustavili na Sodnem svetu, tudi pri tem, da se v zadnjem času ukinjajo pritožbeni postopki v določenih upravnih postopkih, kar seveda pomeni, da je potem Upravno sodišče bolj obremenjeno z reševanjem tistega, kar bi že pritožbeni organi v upravnem postopku lahko sami rešili. Predvsem seveda mislimo pri tem na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Določen napredek v zakonodaji je pri tem prinesla novela, ki je uveljavila tudi poleg tega, da so seveda obvezne skoraj obvezne glavne obravnave v vsaj pomembnejših zadevah, možnost sojenja oziroma kar sojenje po sodniku posamezniku in ne senatu, kar seveda predstavlja neko poenostavitev v smeri hitrejšega reševanja upravnih zadev. Seveda je tudi tu čutiti pomanjkanje sodno administrativnega kadra, tudi pravnih svetovalcev, ki so nujna opora sodnikom pri, pri učinkovitem reševanju, reševanju sodnih zadev.

Na družinskem področju, tu je še vedno, - še vedno, ponavljam -, tudi v letu 2023, po mnenju Sodnega sveta glavni problem pomanjkanje izvedencev, in sicer kliničnih psihologov in pa pedopsihiatrov, na kar opozarja tudi varuh človekovih pravic, vendar pa z zadovoljstvom sprejemamo oziroma se soočamo z delovno skupino Ministrstva za pravosodje, Vrhovnega sodišča in pa Zbornico kliničnih psihologov. Jaz sem prepričan, da bo ta delovna skupina, no, predsednik Vrhovnega sodišča je omenil tudi inštruktažni pregled, da bo ta delovna skupina, pri čemer smo tudi mi zainteresirani in to smo poudarili, da bi vsaj eden ali pa dva predstavnika Sodnega sveta tudi tu lahko sodelovala, saj sta sodnika na upravnem oddelku Vrhovnega sodišča eden, druga pa je sodnica na Upravnem sodišču in imata prav gotovo pomembno znanje in tudi, bom rekel, ustrezne predloge za izboljšanje stanja na področju upravnega, upravnega sojenja.

Tu, v zvezi s tem bi omenil še poročila, tako imenovano poročilo Rule of law, vladavine prava, Evropske komisije. Evropska komisija pozdravlja trend zmanjševanja števila nerešenih zadev, ustavlja pa se in izraža neko zaskrbljenost, zadržke, pri določenih kazenskih zadevah, predvsem tistih na področju, in to je pomembno, še posebej za tako majhno državo kot je Slovenija, na področju preprečevanja pranja denarja in v korupcijskih zadevah, kjer tudi oni ugotavljajo povečano, povečanje časa reševanja tovrstnih zadev.

Evropska komisija opozarja tudi na javnost objavljanja sodb. Javnost objavljanja sodb je pomembna zadeva, saj zagotavlja transparentnost sojenja in pa seveda dostop strank in pa pooblaščencev strank do sodne prakse, kar po mojem mnenju lahko tudi zmanjšuje število, število sporov in pa tudi število vlaganja pravnih sredstev, saj se na ta način ob doslednem objavljanju tudi sodb višjih sodišč, ne samo Vrhovnega, tu problematike niti ni prisotne, se lahko seznanja s sodno prakso, ki ob nekem razumnem pristopu lahko odvrača stranke in pooblaščence pri vlaganju, torej tožb in pa seveda tudi pravnih sredstev.

Če ostanem še samo za kratek čas pri Evropski komisiji, pa tudi pri mreži evropskih sodnih svetov, pa tudi drugih inštitucij Evropske unije. V zadnjem času sem prejel tri pisma in sicer predsednice Evropskega parlamenta, evropskega komisarja za pravosodje in pa predsednice Evropske mreže sodnih svetov, ki se in to v popoplavnem obdobju, za katerega vedo in sicer, da prosijo, da jim Sodni svet sporoča, kakšno je stanje glede plačnega položaja sodnikov, predvsem v tem smislu tudi, ali se uresničuje že odločba Ustavnega sodišča. Poleg tega jih zelo zanima, kakšne bodo ustavne spremembe na področju volitev in imenovanja sodnikov in kakšne bodo zakonodajne spremembe na področju imenovanja vrhovnih sodnikov? Seveda, tako zanimanje za nas na Sodnem svetu, pa tudi še za marsikoga, ni presenečenje. Že vrsto let Evropska komisija, to pa veste tudi vsi, po mojem prepričanju, spremlja budno, še posebej tudi Direktorat za pravosodje in pa potrošnike, ki deluje v okviru Evropske komisije in ki je zelo pomemben, skoraj ključen organ pri spremljanju stanja na področju tudi slovenskega sodstva.

Morda bi še na kratko glede, in s tem bom seveda tudi končal, ker imam občutek, da sem že precej časa vam vzel, plačni položaj ne le sodnikov, to je zelo ustrezno omenil tudi predsednik Vrhovnega sodišča, ampak tudi pravnih svetovalcev, torej strokovnih sodelavcev, zapisnikarjev, referentov, vpisničark in tako naprej, se mora bistveno popraviti, da bo lahko sodstvo funkcioniralo. Namreč, na razpise se na niti več ne prijavljajo zapisnikarji oziroma tisti, ki bi lahko opravljali delo zapisnikarjev, referentov, vpisničark in tudi tu je že čutiti primanjkljaj, kar seveda ovira učinkovito delovanje sodnega sistema.

Da ne omenjam zgradbe. Sodna zgradba je tu, morda malo bolj slikovito. Bil sem že na nekaj sodiščih v glavnih mestih bivših republik. Naše stanje, lahko ga primerjam z, ko se včasih kdo pošali, z avtobusno postajo in pa železniško postajo v Ljubljani v primerjavi s tisto v Prištini. Taka je pač stvarnost, ki jo, ki jo pač obiskovalcu nudi, če se seveda lahko z njo z njo sooči.

Pa še en zelo pomemben vidik te problematike se je dotaknil tudi predsednik Vrhovnega sodišča, sodelovanje sodstva pri zakonodaji. Seveda, pri tisti zakonodaji, ki se tiče sodstva. Gre za spremembe v procesnih zakonih, tudi v materialno pravnih zakonih včasih, da ne govorim seveda o teh sodniških zakonih. Tu bi pohvalil za leto 2023 Ministrstvo za pravosodje, ki se je odločilo in poslalo v preliminarno razpravo tako imenovan trojček zakonov. In seveda tu nekako še pričakujemo, da se bodo tiste argumentirane pripombe oziroma drugačni predlogi sodstva in seveda tudi Sodnega sveta v nadaljevanju tudi na Ministrstvu za pravosodje upoštevali.

No, še enkrat bi poudaril, sodelovanje res ustrezen diskurz, pravočasen diskurz med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti in sodno vejo oblasti in seveda tudi s Sodnim svetom je tu zelo pomemben, saj včasih lahko prepreči tudi slabe zakonodajne rešitve, ki ne peljejo v smeri povečanja učinkovitosti sodnega sistema.

Morda bi bilo treba še kaj reči. Priporočila si sicer lahko v celoti ogledate. Verjetno ste tudi, sem prepričan, prebrali letno poročilo Sodnega sveta. Morda sem kaj od tega pozabil, ampak mislim, da sem se seveda dotaknil tistega, kar je v tem trenutku in kar je bilo tudi v letu 2022, če sem iskren, zelo zelo pomembno. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želite besedo še gospa državna sekretarka, mag. Jelen Kosi, izvolite.

Lepo pozdravljeni! Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi poslanci, vsi gostje!

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2022 predstavlja pomemben akt in je podlaga za realno oceno učinkovitosti in uspešnosti izvajanja sodne oblasti in omogoča zaznavo širših problemskih izhodišč s katerimi se sooča sodstvo ter oblikovanje predlogov za njihovo rešitev. Letno poročilo je v pomoč ministrstvu pri ugotavljanju odprtih vprašanj in pripravi potrebnih sprememb ter izboljšave na področju delovanja sodstva, tako v okviru pravosodne uprave kot na zakonodajnem področju.

Letno poročilo je pripravljeno v skladu z Zakonom o sodiščih in kot pozitivno ga ministrstvo ocenjuje, da sodstvo kot celota za leto 2022 izkazuje dobro poslovanje. Ne bi se spuščala v številke, so bile že izpostavljene. Čas nas preganja, tako da bi mogoče šla kar v tiste stvari, ki so bile najbolj izpostavljene s strani mojih predhodnikov.

Najprej bi se rada zahvalila sodstvu in Sodnemu svetu za konstruktivno sodelovanje z ministrstvom pri izvedbi skupnih projektov, ki so bili že omenjeni in pripravi predpisov, saj ministrstvo ocenjuje, da je sodelovanje uporabnikov predpisov pri snovanju njihovih sprememb ključno za kakovost in ustreznost normativnih rešitev. Glede razreševanja prostorskih pogojev za delo sodišč pojasnjujem, da Ministrstvo za pravosodje v obdobju 2012 do 2023 za namen izboljšanja materialnih pogojev pravosodnih organov skupno namenja 110 milijonov evrov za investicije, investicijsko vzdrževanje, opremo in tehnično varovanje, energetske prenove stavb, nakup nepremičnin in najemnine. Ministrstvo opravlja skupaj 110 stavb in 420 delov stavb skupne neto tlorisne površine 141 tisoč 400 kvadratnih metrov, v katerih delujejo pravosodni organi. Pridemo pa sedaj seveda do ključne težave. Povprečna starost stavb v upravljanju ministrstva je več kot 80 let, od tega je 70 % stavb starejših od 40 let, kar v veliki meri zahteva potrebna investicijska vlaganja, ki so zelo draga, tudi zaradi tega, ker moramo paziti na arhitekturno dediščino.

V letu 2023 je ministrstvo v skladu s proračunskimi zmožnostmi izvedlo več projektov za zagotovitev kakovostnejših pogojev dela tudi z vidika dostopnosti in varnosti. Pristopili pa smo k izvedbi presoje prostorskih potreb pravosodnih organov, ki delujejo na območju Mestne občine Ljubljana in možnih alternativnih rešitev rabe prostora v upravljanju drugih organov oziroma iskanje primernih rešitev na trgu. V zaključni fazi je projekt analize stanja in potreb izboljšanja dostopnosti stavb pravosodnih organov, potresne odpornosti stavb, kajti kot smo omenili, gre za stare stavbe, učinkovite obravnave in upravljanja kulturno zaščitenih stavb, v katerih delujejo pravosodni organi in oblikovanje smernic za kakovostne zasnove sodobne arhitekture prostorov sodišč. Rezultati projektov bodo podlaga za pripravo dolgoročnejše strategije upravljanja z nepremičnim premoženjem v uporabo pravosodnih organov.

Glede problematike pomanjkanja sodnih izvedencev na področju družinskih zadev bi rada izpostavila, da ta skupina, ki je bila omenjena, medresorska, v kateri sodeluje Ministrstvo za zdravje, ministrstvo pristojno za delo, družino in socialne zadeve, Vrhovno sodišče, Zbornica kliničnih psihologov, predstavniki psihiatrov, pedopsihiatrov zelo aktivno deluje. Ravno včeraj smo imeli sejo. Bi pa rada izpostavila mogoče malo statistike, da vemo, o čem se pogovarjamo. Konec leta 2022 je bilo v delu 3 tisoč 447 zadev nerešenih s področja družinskega sodstva na ravni cele države. V 5 % se postavlja izvedenec klinične psihiatrične in tako naprej stroke, se pravi, s področja duševnega zdravja ali pa, ne vem, ne duševnega zdravja, da ne bo narobe razumljeno, ampak pač s področja medosebnih odnosov. To je 172 zadev. Moramo se zavedati, da seveda smo mi prišli v zatečeno stanje, ko nam je kronično primanjkovalo kliničnih psihologov, psihiatrov, pedopsihiatrov in v zadnjem letu je vlada namenila sredstva za 100 novih specializacij kliničnih psihologov. Ampak ti klinični psihologi potrebujejo 5 let, da končajo specializacijo in seveda tudi naslednji dan ne morejo biti sodni izvedenci s tega področja. Vendarle si želimo, da imamo tu najboljše strokovnjake. Zato je ministrstvo v sodelovanju z vsemi deležniki, ki sem jih prej omenila, pristopilo k reševanju problematike s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi. S kratkoročnimi ukrepi smo poskušali z intenzivnimi sestanki s predstavniki klinične psihologije, psihiatrije, socialnega dela in tako naprej, povečati nabor teh strokovnjakov. Trenutno je na seznamu 23 strokovnjakov s področja klinične psihologije in v okviru zbornice smo zbornici pomagali, da je postala inštitucija, ki je lahko tudi kot inštitucija postavljena v najtežjih primerih za izdelavo izvedeniškega mnenja. Prav tako lahko izvedenci za potrebe izvajanja izvedeniškega mnenja izvajajo opravo razgovorov v Hiši za otroke, ki je seveda zelo prijazno opremljena, ne predstavlja dodatnega stresa najranljivejšim skupinam, ki nekako vstopajo v te sodne postopke.

Srednjeročni ukrepi so sprememba zakona, ki ureja področje sodnega izvedenstva. V kratkem ga boste, spoštovani poslanci, dobili na mizo. Prav tako bomo spremenili pravilnik, ki bo še dodatno spodbujal sodelovanje najboljših strokovnjakov v teh zadevah in seveda aktivno delujemo na izobraževanju. Že smo izvedli delavnice ob sodelovanju Centra za izobraževanje v pravosodju, ki deluje v okviru ministrstva, kjer so sodelovali tako sodniki, socialni delavci in izvedenci klinične psihologije, psihiatrije in tako naprej, da se še poveča usposobljenost vseh teh, ki sodelujejo v sodnih postopkih, ki so, o tem verjetno ni dvoma, za stranke najbolj občutljivi. Konec leta pa načrtujemo celodnevni izobraževalni dogodek, kjer bodo sodelovali tudi predstavniki Odvetniške zbornice, kajti tudi seveda pooblaščenci strank so pomembni akterji v teh postopkih

Glede zakonodaje. Pomembno, kar je bilo že izpostavljeno, je sprememba Zakona o upravnem sporu, kjer smo s tem, da se v teh zadevah lahko sodi po sodniku posamezniku, v zahtevnejših zadevah pa še zmeraj po senatu, nekako dali orodje Upravnemu sodišču, da bo lahko še hitreje reševalo zadeve, ki jih ima v delu res veliko. In kar moram tu priznati, tendenca je, da se vedno več zadev daje pristojnost upravnemu sodstvu. In tu moramo pa biti mi, izvršna veja oblasti, ki pripravlja zakonodajo, kot tudi vi, spoštovani poslanci, previdni, da ne bi povzročili upravnemu sodstvu res inflacije predpisov, o katerih mora odločati.

Trenutno najpomembnejši projekt, ki bi po mnenju ministrstva lahko nagovoril izpostavljene težave, to je predvsem neenakomerna obremenjenost sodnikov, ki seveda pripelje do tega, da je stranka na enem koncu države prej deležna pravice kot na drugem koncu države. Tako imenovani Paket sodniške zakonodaje. Pripravljamo novelo Zakona o sodnem svetu in nova Zakona o sodiščih in Zakon o sodniški službi. Vsi trije so v medresorskem in strokovnem usklajevanju. Želja ministrstva je, da se z zakonodajnim postopkom intenzivno nadaljuje. Mi bomo seveda vse poslane pripombe zelo podrobno proučili, po potrebi opravili še en krog sestankov in pripravili predlog zakonodaje. Želja je, časovnica je, da bi bilo to konec leta vloženo na Vladi.

Sedaj pa, da še mogoče samo na najbolj izpostavljene stvari odgovorim. Ta nesrečna objava odločb. Ministrstvo za pravosodje je že večkrat pojasnilo pač splošni javnosti, da je pri zapisu 117. člena predloga Zakona o sodiščih, prvi odstavek tisti, ki je najpomembnejši, ki določa generalno pravilo, to je objava odločb. Vse odločbe se objavijo, potem pa je tretji odstavek, ki določa izjeme. Vsi se lahko strinjamo, da odločbe, kjer se govori o varnosti države, kjer so v odločbi podatki, ki so stopnje strogo zaupno, ne morejo biti javni. Prav tako ne morejo biti javni, javne tiste odločbe, kjer govorimo o najintimnejših zadevah, kjer mogoče govorimo o mladoletnikih. In v tretjem odstavku predloga zakona, 117. člena zakona, je določena ta izjema in potem je osmi odstavek, ki določa, da pač tiste določbe, ki pač niso javne, niso informacije javnega značaja.

Pri razumevanju javnosti je prišlo do razumevanja, da je to posebna določba, zato jo bomo mi po, seveda tem, kar se je v javnosti zgodilo, umestili v tretji odstavek, tako, da bo povsem jasno, da se ta izjema nanaša zgolj in samo na te izjeme. Generalno pravilo je še zmeraj, da so vse odločbe javne. Tako, da upam, da smo tole zdaj razčistili, tolikokrat smo že to pojasnili.

Glede enovitega sodnika. Ja, tudi mi, iz naših analiz, ki jih imamo, smo ugotovili, da se okrajni sodniki, ki sodijo v kazenske zadeve, le stežka odločajo za kandidaturo za okrožnega sodnika na okrožnem sodišču. Mislim, da je eden izmed, poleg tega, da seveda gre to za najzahtevnejše zadeve, tudi razlog ta, da se morate zavedati, da okrajni sodnik svetnik je v 53. plačnem razredu, okrožni sodnik je pa v plačnih razredih od 51 do 54, torej okrajni sodnik svetnik ima že plačo okrožnega sodnika in seveda ni motiviran ob trenutnih plačah, kot jih imajo sodniki prve stopnje, da bi kandidiral za reševanje najtežjih zadev.

Zdaj, seveda, mi smo prisluhnili več kot desetletnim opozorilom sodstva, da je potrebno iti na enovito okrožje in na enovitega sodnika.

Mogoče v ilustracijo glede obremenjenosti posameznih sodnikov. Če gremo na kazenske zadeve in pač podatke imam iz te analize, ki je bila prej omenjena, v letu 2021 je bilo povprečje rešenih navadnih kazenskih zadev na sodnika 117. Najbolj obremenjeni sodnik na najbolj obremenjenem sodišču je imel 205 zadev v delu. Najmanj obremenjeni sodnik na najmanj obremenjenem sodišču pa 51 zadev. Torej, morate vedeti, da stranka, ki je pristopala na tisto sodišče, kjer je imel sodnik v delu samo 51 zadev, je prišla prej do pravice kot stranka, ki je pristopala na sodišče, kjer je imel sodnik v delu 205 zadev. To je temeljni namen, ki ga mi z enovitim okrožjem in enovitim sodnikom rešujemo.

Tudi ministrstvo za pravosodje deli skrb, da ne bi s to spremembo prišlo do zastojev. Naša želja nikakor ni, da se ponovi leto 1995. Za to bomo mi naredili dovolj dolgo prehodno obdobje, napisali bomo prehodne določbe tako, da v bistvu tiste zadeve, ki se že rešujejo, se ne bodo prerazporejale, ampak se bodo prerazporejale samo nove vrste zadev, ki jih bomo, kako se bodo razporejale pa seveda s podzakonskimi akti ob sodelovanju sodstva, določili tako, da seveda ne bi kršili pravila zakonitega sodnika in tudi seveda tega, kar je predsednik Sodnega sveta utemeljeno opozoril, posega v neodvisnost posameznega sodnika v zvezi s tem, da res smernice sepeža(?) določajo, da se sodnika več kot 50 km ne sme premikati.

Tako, da v bistvu merila, kako se bodo zadeve delile in kako bodo sodniki pristopali, bodo določena, osnove, v Zakonu o sodiščih in malo smo že določili, po pripombah bomo te stvari ponovno proučili in dodelali in seveda v podzakonskem aktu.

Kar je pa predsednik Sodnega sveta rekel, da je lažje premikati zadeve kot sodnike, je pa seveda tudi dvorezen meč. Verjetno stranki, ki je nekako vložila zadevo na sodišču na enem koncu države, težko pričakujemo, da se bo na obravnavo vozila na drugi konec države, kajne. Moramo vedeti, to ji povzroča dodatne stroške in njenemu pooblaščencu, in tako naprej. Tako, da tudi to razporejanje spisov po državi ima seveda svoje omejitve, se pa strinjam, da s kombinacijo obeh ukrepov je pa mogoče doseči, da bodo sodniki po celi državi enakomerno obremenjeni.

Da se trend neenake obremenitve sodnikov po državi izkazuje, pa v bistvu opažamo tudi po tem. Sodišča so na Ministrstvu za pravosodje v skladu z Zakonom o sodiščih poslala letne programe dela za leto 2024. Na ministrstvu smo jih natančno proučili in seveda ta trend obremenitve posameznih sodnikov na posameznih področjih se še veča in s tem se veča tudi reševanje, predvideno reševanje zadev na posameznih področjih kjer so sodniki najbolj obremenjeni.

Potem pa, seveda, da me ne boste spraševali glede plač, lahko rečem samo to. Koalicija se je zavezala k spoštovanju pravne države. Upoštevanje odločb Ustavnega sodišča je ena izmed temeljev tega načela in zavezuje tako izvršno, kot zakonodajno vejo oblasti. In to je to, kar lahko v tem trenutku sama povem. Hvala.

Hvala lepa. Želi še besedo predstavnik Državnega sveta? Izvolite, gospod Školč.

Hvala lepa. Torej, pristojna komisija Državnega sveta je tudi poslušala, bom rekel, vse te stvari, ki ste jih danes tu slišali in jih zato ne bi v celoti ponavljali. Vi ste pač naš zapis te seje dobili.

Rekel bi pa, da se je tudi tam postavilo nekaj vprašanj, na katere smo dobili pravzaprav v celoti odgovore, s katerimi smo bili v tistem trenutku zadovoljni.

Glede reforme sodišč in pa vzpostavitve tega enovitega sistema so kolegi moji pač postavili vprašanje kakšna je stopnja soglasja. In seveda je bilo pojasnjeno, da vsi temu predlogu ne ploskajo, da pa je zelo visoka stopnja soglasja in da bi to te spremembe pomembno pripomogle k učinkovitosti sodnega sistema in varstva pač pravic in pričakovanj naših državljanov z argumenti, ki smo jih tudi danes tu slišali in so pač razumljivi.

Precej razprave je bilo tudi glede vprašanj problematike teh sodnih izvedencev, predvsem za področje družinskih zadev. In tudi tu je naša komisija na stališču, da je potrebno podpreti vse ukrepe, ki peljejo v izboljšanje tega stanja, ob normalnem pričakovanju, da se to ne more zgoditi čez noč in da realno primanjkuje usposobljenih ljudi, ne samo na področju sodstva, ampak praktično na vseh področjih, od šolstva, zdravstva in tako naprej, da so to neki širši problemi, s katerimi se sooča Slovenija, kot razvita družba.

Mislim, da velja poudariti mogoče malo bolj trdo tudi to, da je ne glede na to, da pač vsak reče, da to mogoče ni vse in da ni bistveno, da je pa ključna tudi problematika sodniških plač, pa tudi vseh drugih plač, ki so vezane na delovanje sodstva in da tu pravzaprav ni opravičila za to, da se, da se pač odločbe Ustavnega sodišča ne, ne izvede, če rečem tudi z mojim komentarjem, tudi ob teh nedvoumnih obljubah, da je to pravzaprav relativno preprosto postoriti.

Pri tem je bilo tudi izpostavljeno vprašanje pogajanj glede vseh uskladitev plač in zapletov, ki so nastale znotraj tega, da da pač ni jasno kdo bo dolgoročno vodil ta pogajanja ob umiku ministrice, ki je to počela. Na to so pravzaprav družno opozarjali na to težavo tako predstavniki ministrstva, pa seveda Sodnega sveta in sodišča.

Bilo je tudi vprašanje ali je bilo kaj storjenega v smislu pridobivanja evropskih sredstev za reševanje problemov prostora in to. In tu smo dobili pojasnilo, da je pač Vrhovno sodišče pridobilo denar za centralni digitalizacijski in dokumentacijski center. O tem je predsednik Vrhovnega sodišča nekaj na začetku govoril, se ne bi ponavljal. In da je ministrstvo za pravosodje pridobilo sredstva za energetsko sanacijo treh sodnih stavb in pa tudi za zapor Dobrunje.

Mimo tega, kar smo danes tu slišali, se je odprlo še vprašanje, kaj pomeni geotehnologija umetne inteligence v sodstvu in ali se kdo s tem sooča in kako. Seveda to spet presega, bom rekel, poročilo za leto 2022, tako kot večina današnjih teh pojasnil in razprav. In predstavnik Vrhovnega sodišča je izpostavil, da se pripravlja okrogla miza na to temo in morebiti je del rešitev, ki so tehnične, kljub vsem opozorilom, da je tu treba biti skrajno previden, tudi v smotrni rabi teh tehnologij.

Skratka, mi smo bili s poročilom in razpravami, ki so sledile, zadovoljni in mislimo, da so te razprave take, da lahko peljejo k smiselnemu uveljavljanju sprememb na tem področju tako za odločitve, ki jih mora sprejeti Vlada, kot za odločitve, ki so v pristojnosti Državnega zbora in vam želimo, da jih v čim večji meri čim prej pač izposlujete. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa odpiram razpravo. Kot prvi se je prijavil, tako kot običajno, mag. Kaloh. Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Najprej pozdrav seveda deležnikom iz pravosodja, predsedniku Sodnega sveta, predsedniku Vrhovnega sodišča, državni sekretarki z Ministrstva za pravosodje ter seveda nam, kolegom poslancem in poslankam.

Zdaj, kot je dejal dr. Miodrag Đorđević, on je to poročilo sicer podpisal, ni ga pa nekako, ni še bil v tej vlogi sam, da rečem, spisal. Vendarle, imate izkušnje, ste bili prej od leta 2019 do 2023 podpredsednik Vrhovnega sodišča, tako da ta opazka je potem mestoma upravičena. Hočem pa povedati, da dejansko poznate materijo, tako da ste verodostojen predstavljalec tega poročila.

Ko so nekateri kolegi oziroma deležniki iz pravosodja govorili, da pač morajo strniti svoje nastope, zdaj neke omejitve nimamo. Zdaj, kdo zna artikulirati svoje misli zna strniti razpravo 10, 15 min, tako da to ni noben problem. Nobenemu se ne rabi muditi, še zlasti ne nam poslancem, ki nas za to seveda davkoplačevalci plačujejo.

Kar se tiče kadrovske opremljenosti, jaz sem zdaj najprej si pogledal, res je Vesni odgovorni poslanci smo si poročilo prebrali smo ga nekako obdelali. Jaz sem si konkretno celega prebral. V letu 2021, se pravi še pred tem poročevanjem letom, smo uspeli nekako zmanjšati število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, se pravi na 42, to je bil tisti prvi cilj tako imenovane strategije Evropa 2020, tudi nekako strateški cilj slovenskega pravosodja, ker smo res over presendet, kar se tiče zastopstva sodnikov na 100 tisoč prebivalcev. Jaz sem si šel pogledat Zbornik iz Nemčije Judiciary at a glance in Germany iz leta 2021, samo da imamo malo slikovito primerjavo. V Nemčiji je imela v letu 2021 25,2 sodnika na 100 tisoč prebivalcev, pa govorimo o 80-milijonski Nemčiji, mi pa imamo v dvomilijonski Sloveniji, imamo še vedno 41,6 sodnika na 100 tisoč prebivalcev. To so podatki iz konca leta 2022, se pravi, nekje v povprečju v EU znaša, znaša 24 sodnikov, ne, tista mediana je 24 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev in pa 3 nesodniško strokovno osebje na sodnika. Zdaj, mi se ubadamo še vedno, tudi poročilo o tem govori, da je drugi cilj strategije Evropa 2020, da imamo 4,3 zaposlenega na sodnika in da bi morali na ta konto zaposliti še 443 javnih uslužbencev. Tam imajo 54 tisoč 118 zaposlenih, v Nemčiji Namreč, ker referiram še na to poročilo, namesto sodniškega osebja, kar pomeni nekje 2,5 zaposlenega na sodnika, pa tam zadeve tečejo, vsaj koliko primerjalno pravno gledamo, precej bolj tekoče kot pri nas, tako da ne vem zdaj, od kod logika, da mi v Sloveniji potrebujemo dobre 4 zaposlene na sodnika. Bo mogoče še potem predsednik na to temo kaj povedal. Zdaj, opazil sem trend upadanja števila sodnikov v najbolj ustvarjalnem obdobju, ko so, bi rekel, nekako na višku svoje mentalne kapacitete, to ste takoj že v poročilu na 8. strani sami seveda zapisali. Meni so sicer mimogrede všeč ti kvadratki, ki, ne, dodatno pokažejo poanto določene problematike. Zdaj, v starostni skupini 30 do 44 let se upad nadaljuje, in to po moji oceni zelo drastično. Deset let nazaj slabih, leta 2014 smo imeli v tej starostni skupini 348 sodnikov, na dan 1. 1. 2023, se pravi letošnjega leta, pa je bilo teh sodnikov 139, kar je 60 odstotni upad. Zdaj po drugi strani se veča število sodnikov v starostnih razredih od 60 do 70 let, to skoraj za 100 %. Vi zdaj sicer pišete tukaj, da ti starejši kolegi nekako strokovno dobrohotno vpliva na mlajše kolege, ker pač prenašajo znanje, pa vendarle gre potem tudi za vsaj delno kontradiktornost, ker teh mlajših kolegov, ki so v najbolj ustvarjalnih letih, ki imajo to, bi rekel, da tako rečem, življenjsko moč, pa umanjkajo. Zdaj s tem je seveda tudi povezano neposredno sodniško pripravništvo, ki ga obdelujete na strani 86. Zdaj ti podatki seveda nikakor niso spodbudni. V tem, v tem diagramu, ki ste ga pripravili, se pravi, pripravniki, ki sklenejo delovno razmerje, so zgolj, ta mesta so zasedena zgolj v 58 %, se pravi 120 mest je bilo teh. Tu vidimo, da gre v bistvu za skoraj isti podatek iz leta 2021, kjer je bila ta zasedenost 55 odstotna. Še bolj zastrašujoče pa je, da so volonterska mesta zasedena zgolj 14 %, ne, od 394 mest jih je zasedenih zgolj 56. Zdaj, to, kar ste potem izpostavili, da se je ta zdaj v letu 2022, da teh kandidatov skorajda ni več, verjetno vi razpolagate z odgovori, zakaj je temu tako, kaj se dejansko dogaja. Zdaj, če karikiram, da bi tudi morali v sodnem miljeju narediti kakšne resničnosti šov Sodniški pripravnik v akciji, da se seveda malo šalim, ker to so naredili, namreč na obrambnem ministrstvu, ki tudi beležijo upad neke volje za ta poklic vojaka. Se pravi, tukaj, dr. Đorđević, verjetno imate kakšne poglede na to, kaj narediti, da se bodo mlajši pravniki sploh prijavljali na ta mesta. V naših študentskih časih pa kasneje, ko smo se mi prijavljali na pripravništvo, smo celo na volontersko pripravništvo čakali, ne vem, tam po 2, 3 leta, zdaj pa skorajda več ni interesa. Čemu tako? Zdaj, seveda, to je tudi logično podvprašanje, ali v sodstvo res prihajajo najboljši sodniki. Zdaj, če držijo podatki, da tudi včasih se zgodi, da predsedniki sodišč sami pokličejo kakšnega okrajnega sodnika, pa mu rečejo, daj kandidiraj za okrožnega ali višjega sodnika, potem to res ni neko strokovno merilo, ker gre pač za neki, da temu rečem, prijateljski krog. Tako, da tukaj se morate potem tudi sami vprašati, zakaj je trenutno umanjkanje, umanjkanje sploh volje postati sodnik v naši državi.

Zdaj, kot ste sami dejali, spoštovani predsednik, poročilo opozarja dejansko na boljšo učinkovitost dela sodišč. Z to, da rečem zdaj, famozno reorganizacijo prvostopenjskih sodišč, z enovito oziroma z uvedbo enovitega sodnega okrožja, enovitega prvostopenjskega sodnika. Zdaj, jaz cenim prizadevnost tako državne sekretarke kot same ministrice. Bili ste v zadnjih tednih res piar zelo aktivni, ste predstavljali javnost, ta sodniški trojček, ki naj bi romal na Vlado sredi decembra, gre seveda za predloge treh zakonov: o samem sodišču, sodniški službi ter noveli zakona o Sodnem svetu. Ti zakoni so seveda drug od drugega odvisni, so nekako povezani, a vendarle obstaja nekako bojazen med širšim prebivalstvom v Sloveniji ali bodo ljudje imeli še vedno isto dostopnost do sodišč, po tem, ko se bodo okrajna sodišča ukinila oziroma vi ste to nekako spretno piarovsko opredelili, da bodo postali zgolj zunanje enote okrožnih sodišč. Mogoče bi potem tudi državna sekretarka, če ta bojazen ljudi je upravičena, se pravi, da bodo imeli dostopnost do sodišč kot so jo imeli do sedaj.

Zdaj, vsi ste govorili bolj ali manj o plačah sodnikov. Zdaj, jaz ocenjujem, da ministrica spoštovana gospa Dominika Švarc Pipan je bila, je bila tu bi rekel brezkompromisna, ko je nalila čistega vina premierju Golobu, ko je dejala, da je tistih obljubljenih 600 evrov dodatka, da je predstavljalo dejansko ključno napako, tako se je izrazila, ki je potegnila za sabo seveda plaz drugih sindikatov, seveda po zahtevah po višjih plačah. Zdaj, seveda smo potem videli, da so si sodniki obrisali za nos zaenkrat za teh 600 evrov dodatka. Zdaj, reforma, plačna, s posebnim stebrom za sodnike pa se nekako zamika v zelo zamegljeno prihodnost.

Vemo, tudi sami ste omenili, da nekako se trudite uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, ki je pač junija presodila, da so plače sodnikov prenizke in je pač nekako nam zakonodajalcu naložilo, da je treba to neustavnost odpraviti do januarja prihodnje leto. Tako, da, čakamo kaj bo zdaj koalicija s tem storila, pa upamo, da bodo ostali v nekaterih zakonskih rešitvah, da tako rečem.

Kar se tiče sodne statistike, dr. Đorđević je povedal oziroma sami smo si prebrali, da sodišča v letu 2022, tako poročilo, vsaj obvladajo prejete zadeve. Zmanjšalo se je število prejetih zadev za en procent, število nerešenih zadev in povprečni čas reševanja vseh zadev pa se je skrajšal za 0,2 meseca. Ponovno je zmanjšanje števila nere…, pardon, rešenih zadev, kar je trend sicer zadnjih nekaj let, povprečni čas reševanja pomembnejših zadev pa se je podaljšal za 0,3 mesece, tako v letih 2021 kot v tem poročevanem letu 2022.

Zdaj, poročilo navaja, pa tudi predsednik Vrhovnega sodišča je rekel, še vedno Covid-19 in mene je sicer malo zmotilo, da bo to ta trend oziroma ta trend, da bo ta vpliv opazen tudi v prihodnjih letih. Zdaj, glede na to, da so se s covidnim repom predvsem ukvarjali v zdravstvu, jaz vseeno mislim, da je težko verjeti, da bodo zdaj ti vplivi glede na to, da se je epidemija Covida že dejansko končala, da se bo še vedno v naslednjih letih to čutilo. Tako, da to mogoče, ta premislek ni najboljše bil zapisan po moji oceni.

Zdaj, na Vrhovnem sodišču ste tudi na podlagi ugotovitve posebne delovne skupine predlagali pripravo dodatnih aktivnosti za izničevanje obremenitev sodišč, ko ste dejali, zdaj, jaz pač moram skočiti na novelacijo tega sodniškega trojčka, sama ministrica je dejala, da je Okrožno sodišče v Ljubljani tisto, ki je najbolj obremenjeno in da se tudi predvideva zdaj rešitev, da bo poleg predsednika sodišča imela še tri podpredsednike; za kazensko, civilno področje ter podpredsednika še dodatno za vodenje zunanjih enot. Zdaj, jaz srčno upam, da to ne bo v kontekstu oziroma v domeni tajanja nekih novih funkcij, da se bodo potem res zaostanki zmanjšali, da bo pripad zadev vse lažje, če tako rečem, v navednicah, menedžiral. Če bo to vplivalo na samo učinkovitost in uspešnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, pa bomo torej videli.

Vedno neka zimzelena tema je na Odboru za pravosodje ob obravnavi tega poročila vprašanje sodne zgradbe v Ljubljani. Jaz vas tu, spoštovani predsednik, seveda razumem, tudi spoštovanega gospoda Horvata, ko hodite po tujini in vidite, kje sodniki sicer delajo. Ta slikovita primerjava z železniško avtobusno postajo je na nek način pomenljiva, se tukaj delno lahko strinjamo, da pogoji za delo sodnikov, ki so, ne vem, neprimerni, nekvalitetni, da se morajo izboljšati. Res je, da je potem Ministrstvo za pravosodje lansko leto, zdaj bo leto dni, decembra 2022, tik pred podpisom pogodbe, ko so že bili v teku projektiranje nove sodne palače ob Dunajski cesti, je pač ocenilo, da trenutna javno finančna situacija ne omogoča, da bi se takšen velik zalogaj pač v nekem doglednem obdobju rešil, ampak, da hkrati pa seveda opravljajo celovito analizo dejanskih potreb. Mi, ko smo imeli potem rebalans proračuna tudi na področju pravosodja je ministrica potem rekla, da so določene sodne stavbe, ki so v vaši lasti, se pravi sodišče na Ptuju, in tako dalje, da bodo deležni nekaterih nujnih obnov, ampak tudi mi seveda poslanci pričakujemo od Ministrstva za pravosodje, da pripravi to dolgoročno strategijo reševanja prostorske probleme na sodišču, zlasti ker sodne palače pač ne bo.

Govorili ste tudi o informatizaciji. Res je, da v času Covid-19 informatizacija in posodabljanje je vplivalo na zmanjšanje vpliva te nesrečne epidemije, te smrtonosne bolezni in da tudi v poročevalnem letu je bila to prioriteta.

Jaz bi vseeno potem še tu vprašal predsednika Vrhovnega sodišča, ko je omenjal ta sistem v letu 2022 za pretvorbo govora v besedilo, tipko, ste dejali, in za sistem za psevdo anomizacijo prvostopenjskih sodb in to predvsem bistvenega pomena. Kdo je delal? Je to domače znanje iz Vrhovnega sodišča? Ste koga outsourcerji? In pa, in pa če, ker pač imamo v tej vladi tudi Ministrstvo za digitalno preobrazbo, če na splošno sodelujejo z vami na področju informatizacije slovenskega sodstva? Tudi smo detektirali mogoče mali sotrg, da rečem, med Sodnim svetom in samim Vrhovnim sodiščem v tem, da ste pač nekako opazili, da so težave z večkratnim dodeljevanjem sodnikov na oddelek za informatizacijo Vrhovnega sodišča, ker bojda temu nasprotuje Sodni svet. Jaz mislim, da se boste verjetno glede tega uskladili. Ampak to smo pač opazili, da to zna biti problem.

Zdaj pa še mogoče na neka konjunkturna področja, ki jih je tudi izpostavila spoštovana državna sekretarka gospa Jelen Kosi, predvsem dostop do informacij javnega značaja, ki je tudi vsebina tega poročila. Mi vsi smo, tudi novinarji, ne samo poslanci ter drugi, ki jih pač to področje tako ali drugače tangira zastrigli z ušesi, ko smo opazili ta sporen 118. člen Zakona o sodiščih, kjer bi bile naj po novem samo dostopne javnosti tiste pravnomočne sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče po lastni presoji samo objavilo na spletni strani sodišča. Vi ste sicer zdaj pojasnili, smo vas pozorno poslušali, da temu ne bo tako. Ker res je bila ta bojazen, da sodstvo, ki se na nek način deklarativno izreka v imenu ljudstva in posledično javnosti, da zdaj tudi preko teh zahtevkov po Zakonu o informacijah javnega značaja, bo zdaj, bi rekel, zadeva zaprta. Tako da državna sekretarka je pojasnila, da temu ne bo tako. Kajti vemo, da za transparentno sodstvo kot takega bi to res bil, ne vem, bi rekel, novodobni precedens, da bi se vrnili spet v neko zapiranje, da bi spet imeli slonokoščene stolpe sodstva, ki so hermetično zaprti, bi to verjetno, tudi malo verjetno vaši partnerji v Evropi to čudno gledali. Sem pa še opazil, da pri predlogu Zakona o sodniški službi, to pa ni bilo tolikokrat izpostavljeno, tudi, sicer v povezavi z načrtovanimi spremembami Zakona o sodiščih. Kako bo po novem glede dostopa do informacij o sami sodniški službi, med drugim tudi recimo podatkov o plačah in o prenehanju službenega razmerja sodnikov. To je za vse nas funkcionarje, je to javno, če bo to tudi še dalje ostalo bolj javno.

Z zadovoljstvom javnosti, s poslovanjem sodišč, v poročilu ga najdete na strani 82. Zdaj, mislim, da je gospod Horvat referiral na Just Board Score, mislim, da poročilo. Zdaj, zdaj, na splošno gledano pa lahko ocenimo, da ugled sodnikov, samega sodstva je v slovenski družbi nizek. Mislim, da tudi samo poročilo ga tako okarakterizira. V enem pasu so seveda, ja, rezultati slovenskih in evropskih raziskav o zaupanju v sodstvo kažejo, da je slovenska javnost kritična do slovenskega sodstva in da mu ne zaupa najbolj. Za, dejansko berem iz poročila za leto 2022, Glejte, tudi, verjetno je to posledica nekaterih katastrofalnih sodnih odločitev, recimo vsi smo bili zgroženi, ko so se razveljavljale neke sodbe za skupinska posilstva, kjer kljub eksplicitnim dokazom, so potem sodniki še želeli dodatno ugotavljati, pazite, vrstni red teh posiljevalcev. Potem so bili tukaj vsem znani sodniški ekscesi s promoviranjem totalitarnih simbolov v preteklosti, nekateri sodniki so celo pijani povzročali prometne nesreče, in tako dalje. Tako, da jaz mislim, da za ugled sodniške službe v prvi vrsti morajo skrbeti sodniki sami in imeti tisto neko stopnjo samokritike, da tudi, ko se o tem pogovarjamo, seveda, dobronamerno z nekimi argumenti, da nam tudi, nam poslancem, prisluhnejo.

Kar se tiče kršitev človekovih pravic in ESČP. V poročilu navajate štiri primere, ki so v obravnavanem poročevalskem letu. Zdaj, neka časovnica, časovnica za širšo javnost sicer je znana, pa vendarle - pa zaključujem potem počasi. Od začetka, se pravi samostojne Slovenije do konca leta 2022 je ESČP izdalo sodbe v 377 primerih, kršitev pa je ugotovilo v 346 primerih. Se pravi, da je bila vsaj ena človekova pravica kršena. Jaz zdaj sem si te primere pogledal, pod eno, celo pod eno, en akcijski načrt, je bila podpisana spoštovana državna sekretarka Jelen Kosi. Šlo je za zadevo Dolenc proti Sloveniji, ampak vseeno bi rad tu obelodanil to časovnico, ker me vseeno malo zmoti, pa verjetno tudi koga, zakaj takšen dolgi čas, da se spiše akcijsko poročilo? Kajne, kot odziv na sodbe ESČP.

Se pravi, v tej zadevi Dolenc proti Sloveniji, je ESČP sodbo objavilo 20. oktobra 2022, potem datum dokončnosti je bil 20. januar 2023, potem je pa 19. julija 2023 romal ta vpis akcijskega načrta na oddelek za izvršitev sodb pri Svetu Evrope. To me samo tako zanima, je to sicer praksa, ker zdaj, jaz sem si tisti akcijski načrt prebral, bil je na treh straneh in pol, pa me res zanima, če je potrebno za tri strani in pol akcijskega načrta pol leta časa? To mogoče odgovor potem kasneje po razpravi poslancev.

In za čisto za zaključek, spoštovana ministrica, bom jo pač zdaj pod črto parafraziral, je nedavno dejala: V vladavino prava je treba verjeti. Jaz vendarle mislim, da je vladavino prava predvsem potrebno udejanjati, predvsem čez sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pa s sodbami, ki so vredne papirja, na katerem so napisane.

Hvala za pozornost.