Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 56. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 56. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 28. novembra 2023 s sklicem seje.

Prehajamo na potrditev dnevnega reda. Odpiram glasovanje. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Ima kdo težave? (Ne.) Vidim, da ne.

Pričenjam z glasovanjem o dnevnem redu. Prekinjam, moja pomota, napačen gumb sem pritisnil. Se opravičujem, tudi to se zgodi. Hvala za opozorilo.

Zdaj pa res glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, 69 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 56. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z IZVAJANJEM ZAKONA O POMILOSTITVI IN POTREBNIMI SPREMEMBAMI TER ZAHTEVO ZA MNENJE PREDSEDNICE REPUBLIKE SLOVENIJE O TEM VPRAŠANJU.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec je na podlagi drugega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 223. člena Poslovnika Državnega zbora tudi predlagala, da Državni zbor od predsednice Republike Slovenije zahteva mnenje o tem vprašanju. Skladno s prvim odstavkom 223. člena Poslovnika Državnega zbora bo Državni zbor o tem predlogu odločil po postopku določenem v desetem odstavku 64. člena Poslovnika.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o tem predlogu.

Za dodatno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku predlagatelja predloga sklepa, mag. Branku Grimsu.

Izvoli.

Spoštovani! Vsem prav lep pozdrav!

Slovenija ni več varna država. Izgubili smo tisto najvišjo vrednoto, ki je bila kvaliteta še v minulih letih in danes smo bili priče že masovnemu, pač številnemu posilstvu, več posameznim poskusom, ropu, v katerem je sodeloval ilegalni migrant z nelegalnim orožjem, številnim nadlegovanjem, napadom, tatvinam, temu, kar je tudi policija zajela v svoji zgodovinski izjavi, ko je povedala, da zgostitev prosilcev za azil na nekem območju pomeni varnostno tveganje.

V takih razmerah je seveda toliko bolj čudno, če uporabim diplomatski izraz, da za zadevo, o kateri smo v Državnem zboru dosegli pred nekaj leti soglasje, to pa je, da je tihotapstvo ali če želite "šverc" ljudi, trgovina z belim blagom, vse podobne stvari, najbolj zavržna oblika kriminala in smo zato tudi zaostrili sankcije za tihotapstvo ljudi. Predsednica države pa je v okviru svojih ustavnih pooblastil izkoristila možnost pooblastitve v tem letu štirikrat po dosegljivih informacijah in od tega je trikrat pooblastila ravno tihotapce, se pravi švercarje ljudi. To je skrajno nenavadno in daje tudi zelo čudno sporočilo javnosti. Že itak se en del zakonodaje očitno ne izboljšuje, vojske in policije na sami meji ni in zato je v praksi taksi služba, ki vozi ilegalne migrante v Ljubljano pa še kam naprej. Gre za masovno zlorabo zakonodaje, za masovno zlorabo azilne, socialne in vseh drugih zakonodaj, ki so sestavni del prava države Slovenije, kar je potrdil včeraj tudi minister za notranje zadeve na seji, ko smo to problematiko obravnavali. Potrdil je tudi, da je v času Golobove vlade v Slovenijo ilegalno preko meje vdrlo že več kot 80 tisoč, približno 82 tisoč ilegalnih migrantov. Da si boste predstavljali, koliko je to, to je več kot jih je bilo v času obeh prejšnjih vlad v minulem mandatu skupaj. In da gre za masovno zlorabo, dokazuje to, da gredo praktično vsi naprej. Potrdil je tudi povečano intenziteto kriminala na nekaterih območjih, / nerazumljivo/ Viča 66 %.

In vse to seveda utemeljuje, da je ta predlog ne samo pravičen in nujen. Na osnovi Ustave, na osnovi 107. člena, zadnjega odstavka torej predlagamo, da se Državni zbor pač s sklepom pozove predsednico Republike Slovenije, da se v 8 dneh izreče o mnenju o izvajanju Zakona in pomilostitvah in o predlogih za spremembo tega zakona in svoje ravnanje opredeli, razloži in utemelji.

Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Borut Sajovic bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda. Izvoli.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane in spoštovani.

Da ne bo kakršnegakoli dvoma, Slovenija je in ostane varna država, mi vsi skupaj v tej dvorani pa moramo biti v sporočilih predvsem resnični, iskreni in pa načelni, ne pa z lažnimi sporočili ustvarjati neko mnenje, ki zavaja slovenske državljanke in državljane. Ustava Republike Slovenije je zelo jasna. Tam so pristojnosti predsednici republike zapisane, da na podlagi prošnje prizadete osebe ali pa po uradni dolžnosti na predlog ministra za pravosodje odloča o pomilostitvah. Z ukazom lahko predsednica odpusti kazenski pregon ali pa popolnoma oz. deloma odpusti izvršitev kazni. Predsednica lahko tudi spremeni izrečeno kazen v milejšo ali pa v pogojno obsodbo ter izbriše obsodbo, odpravi ali skrajša trajanje pravnih posledic obsodbe. Vse to je urejeno v zakonu o pomilostitvah in jasno je, da je končna odločitev o pomilostitvah v rokah predsednice. Ki pa seveda o tem ne odloča površno pač pa skrbno na podlagi mnenja komisije. V Poslanski skupini Svoboda ne nasprotujemo nikoli razpravam o veljavni slovenski zakonodaji, o predlogih za njene spremembe, če so seveda utemeljeni in če so nameni iskreni. V tem primeru pa je jasno, da temu ni tako. Predlog SDS je namreč povezan s točko dnevnega reda, ki nas danes na seji še čaka, in priporočilom Vladi Republike Slovenije za ustavitev nezakonitih migracij, učinkovitejše ukrepe za zaščito meje Republike Slovenije itn. To je nekaterim v tej državi od leta 2016 naprej in od zgodbe v Šenčurju že mantra, političen motiv za to, da se Slovenke in Slovence deli, zavaja, straši, tri pikice in še kaj. Mi v tej zgodbi seveda ne želimo in ne bomo sodelovali, se pa veselimo odgovora predsednice republike Državnemu zboru, v katerem bo svojo odločitev, razloge zanje tudi pojasnila. Hvala lepa.

Hvala. Mag. Dejan Kaloh bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvoli.

Predsedujoči, hvala lepa. Spoštovani kolegi, kolegice.

Zdaj v tem Državnem zboru se res, da o vprašanju pomilostitev sodnih oseb sicer redko pogovarjamo, tako znotraj vsebinskega, zakonskega okvirja, kot tudi siceršnjega nekega širšega družbenega vprašanja, kaj takšne pomilostitve dejansko pomenijo za varnost slovenske države. A danes se tukaj znotraj v hramu demokracije moramo o tem pogovarjati ravno zaradi varnosti naših državljanov in državljank.

Predsednica države je letos marca izdala dva ukaza o pomilostitvi dveh obsojencev, zapornikov, ki sta v vlogi sostorilcev izvajala kazniva dejanja, se pravi, sprovajanja ljudi čez našo državno mejo. En takšen ukaz o pomilostitvi tihotapca migrantov je potem bil izdan še tega meseca novembra. Zdaj, to pa je zadeva, spoštovani in spoštovane, ki zahteva neko celostno obravnavo tukaj v Državnem zboru, še posebej, ker je v tem zadnjem času povečano število nezakonitih migrantov v naši državi. Skladno z zakonom o pomilostitvi, možnosti pomilostitve obsojenca oz. zapornika predsedniku republike daje zakon, a pri tem velja, da se za pomilostitev načeloma odloči, če daje soglasje k temu vse vpletene inštitucije, med drugim tožilstvo, sodišče in pa njena lastna komisija kot posvetovalno telo predsednice Republike Slovenije. Zdaj v primeru ukrajinskega državljana je koprsko okrožno tožilstvo nasprotovalo pomilostitvi tihotapca nezakonitih migrantov, kakor tudi Koprsko sodišče se je postavilo na isto stališče, torej da za pomilostitev ni utemeljenih razlogov. Zdaj, predsednica države je kljub temu tujega državljana pomilostila. Sodišče je celo v tem primeru bilo eksplicitno, se pravi, da je tihotapec lagal, a ta pomembna okoliščina predsednice žal ni prepričala. Predsednica republike za pomilostitev v drugem primeru za isto kaznivo dejanje, se pravi, prepovedanega prehajanja meje v povezavi s samim sprevajanjem, prav tako ni dobila pozitivnega mnenja s strani Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju a spet je sledila pomilostitev. Zdaj, da smo si na jasnem ona seveda ima diskrecijsko pravico in ne rabi upoštevati mnenj deležnikov, ki sodelujejo v samem postopku pomilostitve. Tega ji noben ne oporeka. Pristojnosti predsednika so ustavna kategorija med katerimi so tudi seveda odločanja v zvezi s samimi pomilostitvami, a vsakokratni predsednik naše države, spoštovani in spoštovane, pa ima moralno in etično dolžnost do naših lastnih državljanov, še zlasti, ko gre tudi za vprašanje varnosti državljank in državljanov ter njihovega premoženja so takšne pomilostitve enostavno nesprejemljive. Ob tem je seveda potrebno tudi poudariti, da policija v svojih priporočilih oz. poročilih opozarja na povečano varnostno tveganje zaradi zgostitve prosilcev za mednarodno zaščito na nekaterih javnih mestih, zato bomo v Poslanski skupini SDS ta predmetni sklep, da se sama predsednica Republike Slovenije izreče o izvajanju Zakona o pomilostitvah, seveda podprli. Hvala.

Hvala. Dr. Vida Čadonič Špelič bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija Krščanski demokrati. Izvoli.

Hvala. Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!

Zakon o pomilostitvah seveda daje predsednici možnost, da obsojenega, ki prestaja zaporno kazen, pomilosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, je od nastopa svojega mandata do danes pomilostila tri tujce. Predsednica je tako pomilostila tudi dve osebi, ki sta se ukvarjali s tihotapljenjem nezakonitih migrantov. V javnosti so se pojavile številne informacije in interpretacije teh pomilostitev, zato bomo v Novi Sloveniji podprli sklep, da predsednica Republike, Nataša Pirc Musar v roku osmih dni izreče svoje mnenje o izvajanju Zakona o pomilostitvah. Hvala lepa.

Hvala. Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil dr. Matej Tašner Vatovec, izvoli.

Najlepša hvala podpredsednik lep pozdrav vsem. To, čemur smo priča danes, ne samo s to točko dnevnega reda, ampak tudi s tisto, ki sledi, je po oceni Poslanske skupine Levica verjetno najbolj nizkoten način kako zlorabljati nesreče posamičnih ljudi za neke lastne ali pa širše politične interese. Vprašanja, ki jih Slovenska demokratska stranka odpira glede migracij niso dobronamerna, niso takšna, da bi želela dobro državljankam in državljanom Slovenije, ampak so, niso nič drugega kot zgolj vzbujanje strahu, sovraštva za to, da bi na koncu na podlagi teh močnih čustev, čustev dosegli neko reakcijo pri ljudeh seveda računajo na to, da bo ta reakcija v njihovo podporo. Ta trend gledamo po celotni Evropi. Skrajno desne stranke se poslužujejo vprašanja migracij kot eno glavnih političnih kampanj seveda v domačih volilnih tekmah. Močno pa se sedaj seveda že pripravljamo na evropsko volilno tekmo. Ne glede na vse to bomo v poslanski skupini podprli predlog sklepa, da se predsednica opredeli do predlog priporočil, ki so jih predlagali Državnemu zboru v obravnavo. Jaz mislim, da je nekatere stvari že javno pojasnila, mislim pa, da je tudi prav, da ji damo možnost, da še bolj natančno in v pisni obliki obrazloži svoj vidik. Vsekakor pa pričakujem, da ne bo ta Državni zbor postal poligon za strašenje ljudi. Danes smo že v začetku slišali, kako je Slovenija nevarna država. Jaz si tega sporočila ne želim slišati, ker faktično ne drži. Temu pritrjuje tudi policija. Mislim, da je najslabša stvar, ki jo lahko počnemo tukaj na javnem, iz te javne govornice kot predstavniki politike, da dodatno kurimo neke skrbi, ki jih ljudje imajo. Težav imamo seveda veliko, zaradi številnih okoliščin je mogoče boljše, da se usmerimo v pozitivne zgodbe in v reševanje tistega, kar bo bistveno bolj prispevalo ljudem.