Lepo pozdravljeni! Bomo kar začeli. Skratka, pozdravljam vse članice in člane odbora, kandidata za ministra za javno upravo, vse ostale prisotne.

Pričenjam 33. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Imamo nekaj nadomeščanj: poslanec Jonas Žnidaršič nadomešča poslanca Damijana Zrima, poslanec Lenart Žavbi nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski. K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev, oz. za umik zadeve in je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDSTAVITVE MAG. FRANCA PROPSA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA JAVNO UPRAVO.

Del gradiva z dne 1. 12. 2023 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, medtem ko ste preostali del, zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Na sejo odbora je bil vabljen mag. Franc Props, ki je predlagan za ministra za javno upravo in se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in 2. odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot pristojnemu delovnemu telesu ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku kot ga določa Poslovnik, poslala predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade. Imamo še eno pooblastilo, in sicer dr. Matej Vatovec nadomešča Natašo Sukič. Zdaj pa dajem besedo, kar kandidatu za ministra za javno upravo, mag. Francu Propsu za uvodno predstavitev. Izvoli.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi, še vedno. Kljub temu, da se že poznamo, dovolite, da se na kratko predstavim.

Sem diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer sem leta 2008 še magistriral iz poslovodenja in organizacije. Med leti 1991 in 2010 sem delal v podjetju Spelld v Ljubljani, kjer sem bil od leta 1993 tudi direktor tehničnega sektorja. Leta 2010 sem bil zaposlen v kabinetu ministra, takratnega ministra za okolje in prostor in leta 2011 sem se vrnil v SPL, kjer sem bil na to vse do leta 2019 generalni direktor. Od leta 2020 do 2022 sem delal kot načelnik Upravne enote Litija in pa potem na državnozborskih volitvah leta 2022 dobil glasove na listi Gibanja Svobode in bil izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Ministrstvo za javno upravo je odgovorno za opravljanje in razvoj javne uprave, uveljavljanje zakonodaje na področju javne uprave ter zagotavljanje storitev državljanom in podjetjem. Opravlja naloge na področjih javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja in zagotavljanja elektronskih in komunikacijskih storitev javne uprave, dostopa do informacij javnega značaja, integritete v javnem sektorju, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in nalog na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi in akti Vlade. Za vsako od teh nalog, ki sem jih ravnokar naštel se skrivajo pričakovanja in potrebe naših državljank in državljanov. Če jim želimo zagotoviti hiter servis in ustrezne storitve mora javna uprava v ospredje svojega delovanja postaviti uporabnike njenih storitev. Optimizacija javnega servisa se nanaša na izboljšanje storitev, ki zagotavlja javni sektor, da bi bilo, da bi bolje zagotovili, zadovoljili potrebe in pričakovanja državljanov. To vključuje različne vidike kot so učinkovitost, preglednost, odzivnost in kakovost storitev. Naj navedem le nekaj ključnih korakov za optimizacijo javnih storitev. Stalno je potrebno voditi presojo potreb in pričakovanj uporabnikov, saj je razumevanje potreb in pričakovanj državljanov ključno za zagotavljanje storitev, ki so prilagojene njihovim potrebam. Pospešitev digitalizacije in uvedba tehnoloških rešitev lahko ključno pripomore k učinkovitemu zagotavljanju storitev, na primer s spletnimi portali, aplikacijami za mobilne naprave in avtomatizacijo procesov pri izvajanju postopkov. Javni sektor je kot tak zavezan k transparentnosti in odprtosti podatkov. Za izboljšanje transparentnosti je potrebno proaktivno pristopiti k deljenju informacij in podatkov z državljani. Učinkovitost in produktivnost lahko dosežemo z boljšim upravljanjem virov ter procesu v javnem sektorju povečanje sodelovanja in dialoga. T. i. participativni pristop je mogoč le ob vključevanju državljanov v procese odločanja in povratne informacije. Tak pristop lahko izboljša storitve, saj omogoča boljše razumevanje njihovih potreb. Postavljanje standardov in merjenje kakovosti ter stalno izboljševanje storitev na podlagi povratnih informacij je ključno za zagotavljanje odličnih javnih storitev. Investiranje v usposabljanje in razvoj zaposlenih v javnem sektorju z namenom izboljšanja njihovih veščin in znanj, je pomemben korak, ki vodi spet v boljše zagotavljanje storitev. Redno spremljanje in vrednotenje, ocenjevanje in prilagajanje procesov na podlagi rezultatov in povratnih informacij je ključno za trajno optimizacijo tudi na vseh področjih, ki jih država izvaja na področju javnih storitev. Z optimizacijo javnih storitev lahko javni sektor bolje služi svojim državljanom, kar vodi k večjemu zaupanju v državne institucije na vseh ravneh in boljšemu delovanju družbe kot celote.

Če želimo zagotoviti učinkovito javno upravo in optimizirane javne storitve, se moramo poleg učinkovitega upravljanja procesov seveda zavedati tudi pomena ključnega dejavnika te želene učinkovitosti, to so kadri, in ravno področje kadrov v sistemu javne uprave je področje, ki bo na različne načine definiralo moj mandat ministra, ki ga bo za, če mi ga bo ta zbor podelil. Ko govorimo o kadrih na kateremkoli področju, ne moremo mimo plač. In kot vsi dobro vemo, praktično v tem trenutku potekajo pogajanja med sindikati in vlado glede plač v javnem sektorju. Plačni sistem javnega sektorja zajema skoraj 3 tisoč proračunskih uporabnikov in več kot 170 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Za plače zaposlenih se na letni ravni namenja več kot 4 milijarde evrov. Plače ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa temeljna in enotna pravila delovanja plačnega sistema ter enotno metodologijo obračunavanja in izplačevanja plač za vse dejavnosti javnega sektorja. Temeljna načela plačnega sistema so: enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, transparentnost in stimulativnost plač. Plačni sistem javnega sektorja temelji na zakonu in na njegovi podlagi sprejetih predpisih ter kolektivnih pogodbah. Poleg osnovne plače so zaposleni pod pogoji, ki jih določa normativni okvir, upravičeni še do dodatkov in dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Pogajanja med sindikati in vlado so kompleksna. Sindikati javnega sektorja želijo boljše pogoje za zaposlene v javnem sektorju glede plač, delovnih pogojev, socialnih ugodnosti in drugih vprašanj, ki zadevajo javne uslužbence. Ob tem legitimnem cilju sindikatov je potrebno v obzir vzeti javnofinančno danost, ki je v tem trenutku v Sloveniji. Trenutno so predmet pogajanj s sindikati javnega sektorja njihova pričakovanja uskladitve plač z inflacijo ter prenova plačnega sistema zaposlenih, s katero bi odpravili plačna nesorazmerja. Na tem področju je bilo pod mojo predhodnico že veliko narejenega. Z dogovorom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2022, dne 13. 10. 2022 so se s 1. 10. 2022 vrednosti plačnih razredov zaposlenim v javnem sektorju zvišale za 4,5 % s 1. 4. 2023 so se zaposlenim v javnem sektorju plače zvišale za en plačilni razred oziroma 4 % in sicer kot prvi korak k odpravi plačnih nesorazmerij. Plače v javnem sektorju so v letu 2023 višje za 10,2 %, iz tega izhajam in na tem želim graditi. Ob razumevanju pomena dogovora o plačnem sistemu v javnem sektorju ne moremo mimo drugega vidika, to je vidik kadrovskega vprašanja v javnem sektorju, ki bo na pomemben način definiral ne samo moj mandat v sklopu te vlade, ampak tudi prihodnost naše družbe kot celote. V nekem prihajajočem obdobju, ki presega okvire mandata posamezne vlade. Pomanjkanje kadrov v javnem sektorju je tako kot sistem plač kompleksen problem, razlogi za to pomanjkanje pa so raznoliki. Nekateri med njimi so: staranje prebivalstva močno vpliva na število delovnih delovno aktivnih, ki se v primerjavi s številom upokojencev zmanjšuje. To lahko privede do pomanjkanja delovne sile v javnem sektorju, kjer je potreben visok nivo znanja in izkušenj. Razlog za pomanjkanje delovne sile je zagotovo tudi nizka privlačnost zaposlitve v javnem sektorju. V primerjavi s primerljivimi delovnimi mesti v realnem sektorju je lahko plačilo v javnem sektorju manjše, kar lahko zmanjša privlačnost teh delovnih mest. Poleg tega so lahko birokracija, omejitve pri napredovanju in pomanjkanje fleksibilnosti tudi dejavniki, ki odvračajo ljudi od zaposlovanja v javnem sektorju. Reševanje tega problema zahteva celostni pristop. To vključuje spodbujanje izobraževanja in usposabljanja za poklice v javnem sektorju, izboljšanje pogojev zaposlitve, ki bi povečali privlačnost teh delovnih mest ter spodbujanje inovativnosti v javnem sektorju. Ob poznavanju izzivov, ki nas kot starajočo družbo čakajo v prihodnosti, se moramo zavedati preprostega dejstva, da pri obvladovanju teh izzivov bodisi na zdravstvenem, socialno varstvenem, izobraževalnem, varnostnem in drugih področjih. Edini partner, ki nam pri upravljanju teh izzivov lahko pomaga, so javni uslužbenci. Učitelji, negovalke, zdravstveni delavci in drugi so tisti, ki jim že sedaj zaupamo skrb za naše bližnje v prihodnosti in bomo to še v večji meri. Ko katerikoli izmed teh odide na delovno mesto v gospodarstvo, je to za javni sektor nenadomestljiva izguba. Poleg plačnih pogojev so s tega vidika pomembni tudi pogoji dela. Javne uslužbence moramo v čim večji meri razbremeniti birokratskega balasta, s katerim se soočajo in jim seveda ponuditi konkurenčno plačilo za njihovo delo. Demografska situacija ne samo v Sloveniji, ampak v zahodnih družbah nasploh je taka, da nam je vsem jasno, da bo bitka prihodnosti bitka za kadre, in v tej bitki zmaga tisti, ki ponudi boljše pogoje za delo ob ustreznem plačilu. Glede na to, da v javni upravi trenutno slabih 15 % zaposlenih prejema minimalno plačo, nam mora biti vsem jasno, da moramo na tem področju nekaj spremeniti. Plače v javnem sektorju, delovni pogoji in ohranjanje ter razvoj kadrov bodo vsekakor dve izmed mojih temeljnih prioritet na mestu ministra, če me bo ta zbor za to mesto imenoval.

Kot nekdo, ki je v sistemu javne uprave tudi sam deloval, moram povedati, da poleg kadrovskega vprašanja na področju javne uprave vidim še en pereč izziv, in sicer Zakon o upravnem postopku, ki se je v zadnjih letih pokazal kot eden izmed elementov, ki zavira proces modernizacije javne uprave kot tudi nujno njeno ažurnost in učinkovitost, potrebuje tako nadgradnjo kot poenostavitve. Zakon o upravnem postopku je ključno orodje v vsaki državi, ki ureja postopek, po katerem javna uprava izvaja svoje odločitve, vendar pa se pojavljajo izzivi oziroma težave v povezavi s tem zakonom. Naj navedem nekatere pogoste probleme, s katerimi se srečujemo. Postopki so lahko zaradi nepotrebne birokracije zapleteni, dolgotrajni, po nepotrebnem se tako povečuje obsežnost posameznih zadev, kar otežuje učinkovito odločanje uradnikov, ki postopke vodijo. Posamezni postopki morda niso dovolj pregledni za stranke, kar lahko vodi v zmedo ali nejasnosti glede pravic in obveznosti. Zaradi zastarelosti posamezni predpisi lahko postanejo neprimerni za sedanje potrebe in izzive, kar povzroča težave pri izvajanju. Včasih lahko pride do neenakopravne obravnave strank, kjer eni v postopku uživajo privilegije in prednosti pred drugimi upravni organi, ali stranke v postopku morda ne razumejo vseh vidikov posameznega predpisa, predvsem ne njegovega namena, zato določil ne uporabljajo smiselno, kar lahko privede do napačnih odločitev. Zaupanje v postopke pred upravnimi organi je manjše tudi, ko posamezniki ali organizacije morda nimajo ustreznega dostopa do pravnega varstva in pritožb. Zaradi nedosledne uporabe predpisov s strani različnih organov ali institucij lahko pride do njihove različne interpretacije ali uporabe, kar lahko ustvari negotovost glede izida postopkov. Slaba, otežena ali nerazumna komunikacija med organi in strankami lahko vodi v nejasnosti ali v napačno razumevanje prej omenjenih postopkov in odločitev. Obstajajo različni pristopi k reševanju teh težav, vključno z revizijo zakonodaje, izboljšanjem usposabljanja za upravne organe, povečanjem preglednosti postopkov in zagotavljanjem boljšega dostopa do pravnega varstva za vse stranke. Trenutno na dveh ravneh poteka analiza Zakona o upravnem postopku, tako na ravni delovne skupine Ministrstva za javno upravo kot tudi preko Pravne fakultete Ljubljana v sklopu projekta pod okriljem Agencije za raziskovanje in razvoj Republike Slovenije. Na podlagi teh analiz in predlogov, ki bodo iz njih izhajali, nameravam do konca tega mandata implementirati spremembe Zakona o upravnem postopku na način, da bo slednji postal pregleden in jasen, tako za zaposlene v javni upravi, kot za vse ostale deležnike.

Spoštovani. Kot kandidat za ministra za javno upravo ne želim dajati visokoletečih javnih obljub, kaj vse bomo naredili. Oglašal se bom, ko bom imel kaj za povedati, predvsem pa, ko bom imel kaj za pokazati. Vloga ministra, Ministrstva za javno upravo znotraj Vlade Republike Slovenije je nekoliko specifična, saj je eno tistih, ki je najbolj odvisno od dela drugih ministrstev, hkrati pa lahko pomembno vpliva na njihovo delovanje. Želim javni sektor, v katerem bodo zaposleni zadovoljni, bodo radi opravljali svoje delo in poslanstvo ter bodo te bo privlačna karierna izbira za mlade ambiciozne ljudi, ki želijo izboljšati življenja vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije. Prebivalstvo Slovenije se stara, prav tako zaposleni v javnem sektorju, zato bo zagotavljanje, zagotovitev spodbudnega okolja za delo in ustvarjanje zaposlenih, ustvarjalnih zaposlenih še kako pomembna zato, v kakšnem okolju in družbi bomo živeli njeni prebivalci. Delim prepričanje moje predhodnice, da mora biti javni sektor tisti, ki ustvarja vrednost za vse, sektor, s katerim smo zadovoljni uporabniki njegovih storitev, in sektor, v katerem opravljajo delo zadovoljni zaposleni. Tako bodo uporabniki dobili hitro in kakovostno storitev, zaposleni pa bodo razbremenjeni nepotrebnih podvajajočih nalog, da bodo, da se bodo lahko posvetili uporabnikom ter bodo za svoje delo ustrezno nagrajeni. Spremembo organiziranosti sistema upravnih enot v smislu krčenja teh ne načrtujemo, ukvarjali se bomo z izboljšanjem organiziranosti, ukvarjali se bomo s poenostavitvijo postopkov, kar lahko poteka samo ob sodelovanju z drugimi ministrstvi. Izboljšati si želimo uporabniško izkušnjo in povečati zadovoljstvo uporabnikov storitev javne uprave. Prav tako želimo imeti zadovoljne in učinkovite zaposlene. Pomembno je doseči poenotenje postopkov, kar se lahko stori preko večjega poudarka na izobraževanju. Prav tako bomo poskušali proces priprave zakonodaje v večji meri vključiti njene izvajalce, saj se je večkrat izkazalo, da je slednja na čase preveč neživljenjska. To pa sprožata slabo voljo tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Občine so pomemben steber razvoja in delovanja Slovenije. Želja po spremembah financiranja in tudi organiziranosti občin je velika in veliko jih je teh želja. Pogosto so si med seboj nasprotujoče. Pomembno je iskanje soglasja med različnimi združenji in interesi. Pogosto se postavlja vprašanje, kolikšen je obseg nalog ter katere so tiste, ki jih želimo prepustiti občinam prav tako koliko pristojnosti in nadzora želi ohraniti država. Imamo veliko število majhnih občin, ki so kadrovsko podhranjene, in take, ki so dovolj velike, da bi lahko bile samostojne pokrajine. A brez doseganja širšega soglasja in konsenza do sprememb ne more priti. Predstavniki občinskih združenj in minister Boštjančič so dosegli dogovor o financiranju in višini povprečnin za prihodnji dve leti. To je osnova, na kateri bomo gradili odnose z občinami. Za regionalizacijo trenutno v družbi ni zaznati političnega soglasja in za to ne bo med prioritetami ministrstva. Če do potrebnega poenotenja pride, ministrstvo seveda ne bo ovira, ampak bo aktivno pomagalo pri pripravi rešitev, zagotovo pa je to področje pomembno in ga bo potrebno v bodoče nasloviti ter pripraviti rešitve, a namesto o številu pokrajin in njihovih mejah ter imenih se moramo pogovarjati o njihovih nalogah: razmerju med občinami in državo ter seveda o ustreznem modelu financiranja. Pogosto se namreč zdi, da je pri nekaterih interes samo to, da pridemo do pokrajin, četudi bodo te, potem same sebi namen in ne bodo izboljšale kakovosti življenja svojih prebivalcev ter bomo dobili samo še eno plast birokracije več ter dodatne težave. Če želimo delujoče in funkcionalne pokrajine bodo morale biti te dovolj velike in finančno samostojne, da bodo zmožne opravljati svoje naloge. Na njih bo potrebno prenesti nekatere naloge, ki jih sedaj izvajajo občine ter tudi država, pri tem pa vzpostaviti tudi ustrezne kontrolne mehanizme, da ne bo prihajalo do zlorab ali večjih regionalnih razlik. V pripravi strategije razvoja nevladnih organizacij in strategije razvoja prostovoljstva za obdobje 2024-2029 s strategijo razvoja nevladnih organizacij in strategijo razvoja prostovoljstva Vlada opredeljuje in določa ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije kot eden izmed ključnih gradnikov civilne družbe prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi. Resor, ki mi bo zaupan v vodenje in če mi bo ta zbor izrekel podporo je kompleksen in zajema veliko področij, ki sem jih navedel na začetku predstavitve. Osredotočil sem se zgolj na nekatere od njih, ker v dolge predstavitve ne verjamem. Bolj sem naklonjen principu manj govora in več dela. Vendar to ne pomeni, da vsako od teh področij nima svoje pomembne vloge v mozaiku javne uprave in družbe kot celote. Preko odgovorov na vaša vprašanja sem prepričan, da se bomo dotaknili tudi področij, ki jih moja predstavitev ni zajemala. Hvala lepa.

Hvala lepa za predstavitev. Zdaj prehajamo na vprašanja članic in članov odbora za kandidata, pri čemer se vprašanja lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za javno upravo, kot ga določa 34a. Člen Zakona o državni upravi. Če se strinjate, predlagam da zastavimo pet vprašanj in potem minister odgovarja, kandidat za ministra odgovarja na vprašanja. Želi kdo besedo? Najprej Jonas Žnidaršič. Izvoli.

Kar nekaj vprašanj imam pripravljenih v imenu Poslanske skupine

(magnetogram v izdelavi)

Kar nekaj vprašanj imam pripravljenih v imenu Poslanske skupine

(magnetogram v izdelavi)

Ker je bilo vprašanj kar dosti, če želite, lahko kar odgovarjaš, ja.

Hvala lepa, spoštovani poslanec, za vprašanja.

Prvo se je nanašalo na pogajanja in pa sistem plač v javnem sektorju in Zakona o javnih uslužbencih. Stvari so povezane. Tako kot sem že omenil v moji predstavitvi, je interes, prepričan sem, obeh strani v pogajanjih, da pripeljejo celoten proces do zaključka. Mi seveda vemo, da bolj je ta proces voden, bom rekel brez različnih vplivov, katerih predstavlja tudi, bom rekel pogajanja pred žarometi, lažje ga je pripeljati do konca. Treba je pa vedeti tudi, da v tem procesu sta dve strani in ne more zgolj ena stvar, stran, zaključiti pogajanj in jaz sem prepričan, da pogajalci na strani sindikatov, ki imajo velik mandat in so zaupanja vredni in tudi jim je ta mandat bil podeljen s strani velikega števila ljudi oziroma javnih uslužbencev, se zavedajo svoje odgovornosti, ravno tako kot se te odgovornosti zaveda Vlada. In sem prepričan, da nam bo uspelo pogajanja v tem delu zaključiti.

Kar se tiče nagrajevanja, ki ste ga omenil, seveda oziroma nagrajevanja, kako stimulirati ljudi v javnem sektorju. Mi vemo, da obstajajo določene težave v zvezi s tem, bom rekel, nagrajevanjem in v tem zdajšnjem obliki postavitve in tukaj je pač potrebno stremeti k temu, da bomo v ta predpis oziroma ureditev, ki bo v nadaljevanju urejala zaposlene v javnem sektorju oziroma njihove dolžnosti, pripeljati motivacijske oblike, ki bodo zagotavljale hkrati tudi to, da bomo kot tisti, ki ponujamo servis javnega sektorja, bolj učinkoviti. Pomanjkanje kadrov na lokalnem, bom rekel, nivoju, omenjali ste urbaniste, ipd. je seveda problem, ki je rešljiv, po mojem mnenju, s tem, da poskušamo del teh pristojnosti, ki so znotraj občin in se že, bom rekel, do zdaj izvajajo, prenesti na skupne občinske javne uprave, ki lahko zagotovijo in pokrijejo, bom rekel, večje število kadrov.

Kar se tiče organiziranja pokrajin, sem povedal že v moji predstavitvi, da je tukaj treba se najprej dogovoriti o tem, kaj bodo naloge, ki bodo prenesene s strani občine ali države na pokrajine. Potrebno je najti vir financiranja in da bomo to stvar, v kolikor bo konsenz političen, zadosti širok in se bo šlo v ta proces, da se ustanovijo pokrajine, bo Ministrstvo za javno upravo seveda nudilo vso podporo, ki je potrebna pri tem.

Financiranje občin in primerna poraba, kontinuirano teče do zdaj dialog med, pred temi različnimi skupinami, ki zastopajo posamezne skupine občin, SOS, ZMOS in ZOS mislim, da so, in ta, bom rekel, kontinuirano sodelovanje in pa usklajevanje bo teklo tudi naprej. Vem, tako kot sem seznanjen, smo v tem delu v že zdaj v obdobju v preteklem prišli do nekaterih rešitev, ki pa jih ne poznam do podrobnosti in jih ne morem komentirati, bodo pa naslovila tudi ta vprašanja, ki ste jih izpostavili v zvezi s tem, kako financirati v tistih občinah, kjer je pač, bom rekel, ta povprečnina, ki je izplačana z nekimi dodatki, prenizka. Povedal sem, da upravnih enot ne bomo ukinjali, oz. jih ne nameravam ukinjati. Mislim, da je upravna enota pač ta podaljšana roka države na lokalni ravni, ki pač zagotavlja uporabnikom storitev tisto storitev, ki jo pač mora država zagotavljati za svoje državljane, njim blizu. Je pa zagotovo potrebno pogledati, da razbremenimo ljudi znotraj teh upravnih enot, nepotrebnih administrativnih postopkov in ta stvar bo naslovljena tudi skozi ta, bom rekel, predvidene spremembe Zakona o upravnem postopku. Pa seveda mi vemo, da tudi digitalizacija, ki pač prihaja tudi v državni sistem, sicer z nekaj zamika, bo prinesla določene organizacijske spremembe, ki pa niso mišljene, v tej smeri, da bi se ukinjale upravne enote, kvečjemu bodo šle te stvari organizacijsko v podporo tam, kjer imamo, bom rekel, mi vemo, da imamo eno skupino upravnih enot, ki je popolnoma drugačna po velikosti od velike večine ostalih in te srednje velike upravne enote seveda je treba reševati na drugačen način. Tukaj je zelo težko neke organizacijske prijeme vpeljevati, veliko lažje jih je vpeljevati tam, kjer imaš ne vem 100 ali pa 150 ali pa 200 ljudi zaposlenih.

Kar se tiče reforme lokalne samouprave. Če bo konsenz znotraj države, da se reformira lokalna samouprava, kar pomeni tisto, kar sem že prej omenjal, da bi ustanavljali pokrajine, bo Ministrstvo za javno upravo sledilo temu kar bo družbeni konsenz, oz. politična odločitev s potrebno večino znotraj pač države.

Prazne nepremičnine. Ministrstvo za javno upravo ima svoj Direktorat za stvarno premoženje. Že zdaj vem, ker sem bil sam udeležen, se dajo stvari urejati v zvezi s tem, kako te prostore ustrezno, v kolikor so prazni, v dogovoru z lokalnimi skupnostmi ponuditi tudi njim v uporabo in tukaj stvari ne bomo spreminjali. Ugotavljali bomo, če je kje mogoče kakšne stvari, zaradi Zakona o stvarnem premoženju potrebno spremeniti ampak zaenkrat kot stvari poznam, mislim, da tukaj ni odprtih vprašanj. Če se pa kje zadeve kažejo kot, bom rekel, take, da ne gredo zadosti hitro naprej, je pa treba pač se individualno o vsaki stvari pogovarjati. Hvala lepa.

Hvala. Bomo zdaj šli na naslednje tri člane, oz. članice, ker bo verjetno pet vprašanj hitro pa, potem odgovor. Najprej dr. Vida Čadonič Špelič. Izvoli.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni spoštovani kandidat, ostali prisotni!

Ja, Ministrstvo za javno upravo je zame krovno ministrstvo, ker dejansko menedžerira 170 tisoč javnih uslužbencev, ki so zaposleni in tudi plačani samo za to, da so servis državljanom, zato je to ministrstvo zame zelo zelo pomembno. Moram reči, da so mi bili določeni detajli iz vaše predstavitve všeč, pa bom tudi povedala, kaj, pa bova videla, če enako razumeva? Najprej, če sem vas prav razumela, ste ugotovili, da je eden glavnih problemov v javni upravi kriza kadrov, to se pravi, staranje javne uprave, kar je značilno tudi za vse ostale sisteme. Vendar ponavljam, govorim o zelo velikem sistemu, ki je namenjen servisu ljudem. Zdaj jaz sem tukaj pogrešala mogoče, da bi se dotaknili vodenja sistemov, zato je moj komentar, da je poleg te pomanjkanja kadrov in predvsem staranje kadrov in premajhnega priliva mladih kadrov v državno upravo, problem tudi vodenje, kriza vodenja. Vas sprašujem, če se s tem strinjate oz. kako bi se lotili tudi tega. Jaz trdim, da vodenje v javni upravi ni učinkovito, pa vam tega zdaj ne bom razlagala, svoje teorije, ker je bolj pomembno, kaj mislite vi, ne kaj mislim jaz. Se pravi, prvo je to vodenje. Drugo, kako bi pomladili javno upravo, kako bi pridobili mlade ljudi. Potem dalje. Omenili ste kar določena področja vaših sogovornikov. Jaz vas bom na ene spomnila in to so seveda občine, ki ste jih vi že lepo izpostavili. Jaz mislim, da so občine eden od pomembnejših vaših sogovornikov, ker glejte, edino vaše ministrstvo ima direktorat za lokalno samoupravo in vsa vprašanja, ki se na občini nabirajo tako glede strokovnih, pa kot tudi kadrovskih, procesnih in še marsikaterih drugih postopkov, se obračajo na ta direktorat, zato je prav, da ga imate okrepljenega, da je okrepljen, da ima vašo posebno, bi rekla, skrb za njega. Bi pa rada vas vprašala, kakšen je vaš odnos do medobčinskih služb, čeprav ste že nekaj omenili, do financiranja medobčinskih služb. Namreč, v vaši koalicijski pogodbi piše, da boste spodbujali medobčinsko sodelovanje skozi širjenje možnosti ustanavljanja medobčinskih skupnih služb. Podpišem. Vendar, da ne bi zašli v skušnjavo, kot je bivša ministrica, ki je na pogajanju z združenji občin rekla, da bo, da ministrstvo razmišlja o ukinitvi financiranja, tega delnega financiranja, ki ga vi najbrž dobro poznate, če pa ne, pa se boste še o tem podučili, da bi popolnoma ukinili sofinanciranje skupnih medobčinskih uprav. Torej, kakšen je vaš odnos do tega in tudi do te namere, ki potem k sreči ni postala realnost v tem trenutku, ko so se pogajali o povprečnini in o rebalansu proračuna, ki ga je potem Državni zbor sprejel. To se pravi, plačni sistem je nekaj česar se bo treba lotiti in vi ste, zdaj govorim spet iz koalicijske pogodbe, napisali, zdaj ne mislim vi osebno, ampak stranka, da boste takoj en mesec po ustanovitvi Vlade lotila pogovora s sindikati in socialnimi partnerji. Zdaj vemo v kakšni situaciji smo, dejansko smo že o tem govorili. Jaz bi vas prosila, da ta socialni dialog dejansko vzamete resno in z javnimi uslužbenci resno vzpostavite dialog, kajti slišim, da so v posameznih sektorjih, ministrstvih, javnih zavodih, javni uslužbenci tako demotivirani, da dejansko ne opravljajo svojega dela tako kot bi ga morali. Nekateri celo govorijo o tako imenovanih belih stavkah, ali drugače povedano, da se zatekajo ali k bolniškim, ali k iskanju drugih služb. In da je to res, vam bom povedala, da je minister Šarec, ko je začasno prevzel vodenje Ministrstva za kmetijstvo, napisal zaposlenih eno zelo lepo motivacijsko pismo, ki sem ga jaz dobila, kot dober primer komuniciranja z zaposlenimi, ampak to ministrstvo je imelo izgleda tak razpad sistema, da je bilo treba tako nagovoriti zaposlene in upam, da boste šli skozi vsa ministrstva, ker ste vi krovno ministrstvo in poskušali motivirati nazaj, če kje temu ni tako, javne uslužbence, da bodo delali. Rada bi vas vprašala, kakšen je vaš odnos do tega. Kakšen je vaš odnos do inšpekcijskih služb? Kot veste, boste po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru tudi vi predsednik inšpekcijskega sveta, ki je koordinativni organ za vse inšpekcijske službe, mislim, da trenutno deluje v Sloveniji 27 različnih inšpekcij, zelo so različne, vendar trdim, da lahko te inšpekcije združijo moči in znanje in da so pri posameznih nadzorih lahko zelo učinkovite, če združijo moči in grejo skupaj in pogledajo neke, bi rekli, neke nosilce dejavnosti in s tem naredijo veliko preventivne koristi za prebivalce, pa tudi so učinkovitejši. Me zanima vaš odnos do Inšpekcijskega sveta.

In zadnje, zelo mi je bilo všeč, da ste omenili revizijo Zakona o upravnem postopku. Mislim, da ima Zup več kot 300 členov. Naloga Zup-a je ščititi pravice stranke, ne ščititi javnih uslužbencev. Javni uslužbenci morajo delati v skladu z Zupom, da ima stranka vse pravice, ki mu grejo in težko je delati v skladu s 300 členi in mnogokrat lahko rečem, da imajo javni uslužbenci težavo in če jo imajo oni, imajo tudi stranke. Zato sem prepričana, da dokler takšen Zup, kot je, obstaja, se ga je treba sveto držati, ker vsak odklon od Zupa pomeni lahko grožnjo kršenja pravic posameznih strank. Vendar kot sem rekla, zelo podpiram, da bi ga se poenostavilo, zato vas sprašujem ali veste kako daleč je priprava spremembe Zupa? Zelo sem vas razumela, da ste rekli, da do konca mandata želite, da bi bil nov ZUP sprejet, sem vas prav razumela? Pozdravljam. Vas, pa sprašujem, katere vrste strokovnjakov neimensko boste pritegnili zraven k pripravi novega Zupa, če že verjetno, da delovna skupina obstaja, omenili ste tudi Pravno fakulteto, ampak prepričana sem, da boste prevetrili delovne skupine znotraj ministrstva. Kateri so po vaše tisti strokovnjaki, ki morajo absolutno sodelovati pri reviziji Zupa? Hvala lepa.

Hvala lepa. Gremo naprej z vprašanji. Ali želite odgovarjati, ker je vprašanj res veliko? Izvoli.