Ja, lep dober dan!

Začenjam 66. sejo Kolegija predsednice Državnega zbora in vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da vam je bilo včeraj posredovano gradivo k 1. točki dnevnega reda in gremo kar na 1. TOČKO - DOLOČITEV ČASA OBRAVNAVE TOČK DNEVNEGA REDA 15. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA, TA SE BO ZAČELA V SREDO 13. DECEMBRA, torej jutri.

Gradivo k tej točki ste prejeli včeraj in odpiram razpravo, če kdo želi besedo? (Ne.) Nihče.

Prehajamo na glasovanje in na glasovanje dajem sklep: "Sprejme se čas za obravnavo posameznih točk dnevnega reda 15. seje zbora, ki se bo začela v sredo, 13. decembra 2023."

Glasujemo. Kdo je za? (Soglasno.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem zaključujem to točko.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.

S sklicem seje kolegija ste kot gradivo k tej točki prejeli še zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec za sklic izredne seje Državnega zbora in v zvezi s sklicem 58. izredne seje Državnega zbora se tako predlaga sledeče; predlog dnevnega reda: obravnavali bomo Predlog zakona o spremembi Zakona o nevladnih organizacijah, prva obravnava. Datum seje bi bil v torek 19. 12. 2023, 15 min po končani 15. seji Državnega zbora do zaključka seje, najava časa za razpravo pa za poslanske skupine 1 točka po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika, do pet minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga zakona, to je skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec in do pet minut za predstavitev mnenja Vlade ter do 30 min za razpravo predlagatelja in do 30 min za razpravo Vlade. Želi kdo besedo tukaj? (Ne.)

Na glasovanje dajem torej sklep: "Poslanske skupine k eni točki dnevnega reda 58. izredne seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Poslovnika zbora."

Glasujemo. Kdo je za? (Soglasno.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In na glasovanje dajem še sklep: "Predlagatelj predloga zakona, to je skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, ima za dopolnilno obrazložitev na voljo do pet minut, za razpravo pa do 30 min. Vlada ima za predstavitev mnenja k predlogu zakona na voljo do pet minut, za razpravo pa do 30 min.

Glasujemo. Kdo je za? (Tudi soglasno.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem zaključujem to točko.

Naslednja 3. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO NUJNEM POSTOPKU.

Gradivo ste prejeli s sklicem seje Kolegija in prehajamo na obravnavo predloga, da se po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in besedo dajem predstavnici Vlade, namestnici generalne sekretarke, mag. Barbari Peternel.

Izvolite.

Hvala lepa.

Najprej lep pozdrav vsem!

Vlada predlaga obravnavo zakona po nujnem postopku, in sicer, da se odpravijo te, preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Predlog sprememb in dopolnitev tega zakona pravzaprav sledi direktivi Sveta EU o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkov, tako se v slovenski pravni red prenaša še zadnji ta neprenesen ukrep. Toliko na kratko. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo, če kdo želi besedo. Ne, torej zaključujem razpravo.

In prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se obravnava po nujnem postopku.

Kdo je za? Poslanske skupine Svoboda, Levica in SD. Je kdo proti? Poslanski skupini Nova Slovenija in SDS.

Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem zaključujem to točko.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV ZAKONOV PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Predloge ste prejeli s sklicem seje Kolegija in razpravljali in odločali bomo o treh predlogih za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. Najprej o tem, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor.

Dajem besedo predstavnici predlagatelja predloga zakona, kolegici Terezi Novak. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Gre za predlog za novelo Zakona o volitvah v Državni zbor, ki smo ga 5. 12. koalicijski partnerji Svoboda, Socialni demokrati in Levica vložili v Državni zbor. Ključna rešitev te novele je v tem, da se osebam, ki so jih sodišče postavi pod skrbništvo, vrne aktivno volilno pravico oz. se je niti ne odvzema več. Ureja se tudi pravica do pomočnika. Predlagano je, da je lahko pomočnik, mora biti polnoleten, ni pa nujno, da je sicer asistent ali karkoli, lahko je kdorkoli po izbiri. Glede na to, da gre po vsebini, ne po pomenu ampak po vsebini za manjšo nadgradnjo zakona in da govorimo o manjši skupini volivk in volivcev, predlagamo sprejem tega zakona po skrajšanem postopku. Bi pa tudi rada opozorila na to, da je tudi postopek, od postopka odvisno, kako hitro lahko državni zakon, zbor to novelo zakona obravnava. V kolikor bi se našla politična volja, da podpremo ta zakon, bi lahko veljal tudi že ob, že pred razpisom volitev v Evropski parlament, ki bodo verjetno v februarju oz. marcu. In zato pač naprošam vse tu, da podpremo skrajšani postopek in se ta zakon umesti na januarsko sejo Državnega zbora.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj odpiram razpravo na tem mestu mi dovolite samo, da še jaz nekaj povem kot tudi drugo podpisana pod ta predlog. Gre seveda za vrnitev aktivne volilne pravice, to se pravi pravice voliti, in ta volilna pravica je bila velikokrat odvzeta skupaj z odvzemom poslovne sposobnosti v preteklosti. Danes več tega ni odvzema poslovne sposobnosti, ampak je institut odvzema poslovne sposobnosti nadomestil drug institut, to je postavitev pod skrbništvo. Volilna pravica se je odvzemala na sodišču sicer posebej, najprej poslovna sposobnost, potem še volilna pravica, je sicer bilo, vsak odvzem je bil posebej obravnavan ali pa naj bi bil, dejansko v praksi je to bilo bolj kot ne avtomatizem, da se je z odvzemom poslovne sposobnosti odvzela tudi aktivna in pasivna volilna pravica. Jaz menim, da se mora Slovenija priključiti vsem modernim demokracijam, ki ustavnih pravic več ne odvzemajo, ampak ustavna pravica osebi ostane, ne glede na to ali jo je sposobna ali jo ni sposobna izvrševati, to je potem drugo vprašanje. Mu pa kot neka osnovna človekova pravica ostane. Toliko z moje strani.

Zdaj pa odpiram še oz. vam dajem besedo, kdor želi. Izvolite, kolega Černač.

): Ja, lep pozdrav vsem.

Pod naslednjo točko imamo tudi predlog za obravnavo po skrajšanem postopku novele istega zakona, vsebinsko podoben, pa me zanima, koliko predstavniki organizacij invalidov s predlagatelji tega zakona ta predlog usklajevali, koliko časa je to usklajevanje trajalo, kje ste dobili kakšna mnenja glede tega. Najprej toliko.

Hvala lepa.

Izvolite, kolegica Novak.

No, gre za pobudo invalidskih organizacij in pravzaprav vse invalidske organizacije, ki se ukvarjajo z osebami, ki jim je odvzeta, ki so postavljene pod skrbništvo zdaj po novem, so nekako prispevale svoj glas k temu zakonu in predlogu.

Hvala lepa.

Izvolite, kolega Černač.

Ja, zdaj nisem dobil odgovora na vprašanje, ampak ni toliko pomembno. Zanimivo, da se pojavlja ista materija v približno istem časovnem okviru, približno podobna materija, pri čemer je ta predlog, ki ga imamo pri naslednji točki, Državni svet, kot sem jaz seznanjen, ta postopek potekal kar nekaj časa. in ne morem se znebiti nekega čudnega občutka pri vlaganju tega zakona. Prej nič, ne, toliko mesecev, eno leto pa pol ste že na oblasti, vas te stvari niso zanimale, niso bile pomembne očitno dovolj, potem pa, ko se preko Državnega sveta napove vložitev nekega zakona, ki obravnava isto materijo, se pa takoj čudežno zgodi 5 minut pred 12. vložitev zakona s strani koalicijskih poslanskih skupin. Zdaj jaz ne bi želel biti grob in nesramen, ampak imam občutek, da neka ta kozmična dogajanja, ki smo jim bili priča pred dvema ali tremi tedni, se bodo v prihodnje še dogajala na različnih področjih, kar dodatno meče na to koalicijo eno čudno luč in na njeno delovanje.

Hvala. Drugače pa nobenih težav glede postopka za sprejemanje sprememb teh zakonov.