(DAG) – 14.01

Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjam 35. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da imamo dve nadomeščanji, in sicer mag. Dejan Kaloh nadomešča Franca Breznika in dr. Martin Premk nadomešča Tineta Novaka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O MINIMALNEM DAVKU (NUJNI POSTOPEK).

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 64. seji 28. 11. 2023 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je uvrščen na 15. sejo Državnega zbora, ki se bo začela 13. 12. 2023.

K obravnavi te točke so vabljene predstavnice Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

Prejeli ste dodatno gradivo k predlogu zakona, in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 3. 48. 65. 66. 70. 73. 76. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, državna sekretarka mag. Katja Božič.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora, spoštovani vsi ostali prisotni!

Predlog zakona, ki je pred vami, je nov samostojen zakon, ki zagotavlja globalno minimalno obdavčitev za velike mednarodne in domače skupine podjetij. Že na začetku je treba poudariti, da ne gre za tesno povezavo z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, kajti ta predlog zakona ureja le povrhnji davek, ki se določa drugače kot davek od dohodkov pravnih oseb in učinkuje le na nizko obdavčen dohodek velikih skupin podjetij. S tem zakonom Slovenija izpolnjuje zavezo v okviru OECD in EU za uvedbo globalne minimalne davčne stopnje s ciljem odpravljanja konkurence na področju stopenj davka od dohodkov pravnih oseb oz. za preprečevanje erozije davčne osnove in prenos dobička v nizko obdavčene jurisdikcije. Predlog zakona prenaša Direktivo EU iz 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje. Omenjena direktiva dosledno sledi pravilom, ki jih v okviru drugega stebra obsežne globalne davčne reforme za naslavljanje davčnih izzivov zaradi digitalizacije gospodarstva od leta 2016 dalje pripravlja OECD ob podpori G20.

Predlog zakona uvaja nov in kompleksen sistem, kar pa je nujno, da se dosežejo prej navedeni cilji in nameni. Za njihovo dosego je pomembno enotno in čim širše izvajanje tega sistema na globalni ravni. EU je bila na tem področju vodilna, saj je kmalu po pripravi vzorčnih pravil na OECD pripravila direktivo, ki je ta pravila povzela in katere rok za prenos v nacionalno zakonodajo držav članic je 31. december 2023. Sistem, ki ga določa zakon, se lahko opiše v nekaj bistvenih korakih. V obseg pravil spadajo subjekti v sestavi skupin s konsolidiranimi prihodki 750 milijonov evrov ali več. Osrednja določila zakona se nanašajo na izračun dejanske davčne stopnje za subjekte v sestavi v posamezni jurisdikciji, kjer skupina deluje. Dejanska davčna stopnja se izračuna po formuli, poznati je treba zajete davke in kvalificiran dohodek ali izgubo, ki začetno izhaja iz računovodskih pravil in se še prilagodi. Minimalna obdavčitev oz. povrhnji davek se uporabi od presežnega dobička, ki je kvalificiran dohodek, zmanjšan za vsebinsko izključitev dohodka, če je dejanska davčna stopnja v jurisdikciji nižja od minimalne stopnje 15.% Povrhnji davek se naloži subjektu v sestavi, praviloma je to krovni matični subjekt skupine na podlagi pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki je varovalno pravilo oz. kot domači povrhnji davek v Sloveniji. Slovenija je namreč izbrala opcijo, ki omogoča vzorčna pravila o OECD in tudi direktiva EU, da se določi obvezno za domači povrhnji davek v Sloveniji, ki predstavlja t. i. nacionalni davek v okviru sistema, ki ga ureja zakon. Na ta način Slovenija uveljavlja prvo pravico obdavčenja in z vidika davčnih prihodkov zajame davek v svoj proračun oz. ga ne prepusti drugim jurisdikcijam, ki bi ga pobrali v skladu z osnovnima praviloma zakona, običajno od krovnih matičnih podjetij, ki se nahajajo v teh drugih jurisdikcijah.

Predlog zakona določa kar nekaj določb, ki bodo vsaj začetno olajšale izvajanje, prav tako pa si bosta Ministrstvo za finance in FURS prizadevala za ustrezno in za vse deležnike čim lažje izvajanje zakona. Glede na navedeno Vlada predlaga, da se predlog zakona podpre.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno pravne službe? Izvolite, gospa Lenča Arko Fabjan.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je kot je ustaljeno podala pisno mnenje o predlogu zakona. Kot izhaja že iz uvodne predstavitve predlagateljice zakona, gre za prenos direktive Evropske unije v naš pravni red, in sicer je bila direktiva uveljavljena konec prejšnjega leta, rok za njen prenos je pa 31. 12. letos. Sam zakonodajni postopek se je začel 24. novembra letos. Glede na dodelitev zadeve Zakonodajno-pravni službi in sklic odbora je imela Zakonodajno-pravna služba na voljo sedem delovnih dni za pripravo mnenja o zakonu. Kot smo slišali, ki je nov, samostojen, se pravi, uvaja novo sistemsko obdavčitev in ima kot tak kompleksne vsebinske rešitve.

Ena izmed pripomb v našem mnenju, glede na to, da sem omenila časovno komponento, se je nanašala glede na predlog za uveljavitev, ki je bil 15 dni. Ob takem predlogu se je postavljalo vprašanje morebitne retroaktivne uveljavitve, glede na to, da je treba upoštevati možnost, dejavnike, ki bi se lahko uveljavitev zamaknila, kot je to veto, zakonodajni referendum. No, vendar se eden od predlaganih amandmajev treh poslanskih skupin nanaša ravno na to določbo. Predlagana je uveljavitev naslednji dan po objavi; gre za enega redkih amandmajev. Naslednji se nanaša na opozorilo na načelo zakonitosti v prekrškovnem pravu, kjer ni bilo materialne določbe, za katero je predpisan prekršek. Sicer pa pripombe, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba, ostajajo v veljav. Predvsem gre tu za ta naš splošni del, kjer smo poudarili, da gre za vprašanje skladnosti predlaganih rešitev z načelom pravne države iz 2. člena Ustave. Gre za načelo, ki zahteva jasne, razumljive, nedvoumne zakonske norme. Sicer se pri uporabi teh zakonskih norm - ja, to vedno pomeni tudi razlago. V pomoč pri tem je obrazložitev zakonodajnih rešitev, ki pa je v tem predlogu zakona samo nekako načelna, saj povzema kaj se s členom določa oz. je strnjen prepis samega besedila člena. Tako stanje bi lahko pomenilo, da bi se vsebino zakona oz. kaj se od naslovnika zakonskih določb zahteva, lahko točno ugotovilo šele pri uporabi zakona s strani razlage pristojnih organov pri samem izvajanju. Glede tega iz ustavnosodne presoje izhaja, da tak zakon povzroča pravno negotovost in s tem nezaupanje v pravo.

No, na splošno, glede na to, da gre za prenos direktive, pa je treba upoštevati tudi nomotehnična pravila. Ta pravijo, da je vsebino direktive treba vsebinsko prenesti. Predlog zakona direktivo prepisuje. Tako na primer, za ilustracijo, eno od rešitev imamo v predlogu zakona, da je pooblaščeni računovodski organ, da to pomeni organ, ki ima v jurisdikciji pravna pooblastila da predpiše, določi ali sprejme računovodske standarde za namene računovodskega odločanja. Upoštevaje našo veljavno ureditev je v bistvu ta pooblaščeni organ, kratko in jasno, Slovenski inštitut za revizijo. Neuporaba nomotehničnih pravil se odraža predvsem pri sklicevanju na posamezne strukturne enote predpisa, ta sklicevanja so nejasna. Tako imamo na primer dvojna sklicevanja na točke, zaradi česar ni jasno, na kaj se nanaša sklic na prejšnjo točko. Poleg tega velikokrat pri sklicu na točke ni naveden odstavek, potem pri sklicu na odstavek ni naveden člen, pri sklicu na člen pa ni naveden zakon in zato ni določljiva relevantna vsebina. Toliko uvodoma.

Poleg teh splošnih pripomb, ki sem jih povzela, smo pa tudi podali konkretne pripombe k posameznim členom in smo tudi navedli razloge za pripombo. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Izvolite, gospod Mitja Gorenšček, predsednik komisije.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade in ostali prisotni na seji!

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je predlog zakona obravnavala na seji, na 9. izredni seji, 4. decembra letos. V razpravi članov komisije je bilo izpostavljeno vprašanje kakšna so možna odstopanja od predlaganih določb zakona, vezana na podjetja, ki delujejo v tako imenovanih offshore conah. Razprava je tekla tudi o tem, ali je 15 % davek relativno visok ali nizek, saj je pri primerjavah med državami pomembno upoštevati skupno obdavčitev. Dodatno je bilo s strani predstavnic Ministrstva za finance pojasnjeno, da brez ureditve minimalnega davka primerjalno gledano izgubljajo predvsem majhne države, kot je Slovenija. Pri tem nas lahko veseli, da je dogovor o minimalnem davku sprejelo že več kot 140 držav oz. da ga je poleg Evropske unije sprejelo že 50 drugih držav. V kolikor sprejme ta davek večina držav, ki so gospodarsko najmočnejše, bo to po oceni ministrstva za finance zagotovo imelo vpliv tudi na tako imenovane offshore države. Predstavnica Ministrstva za finance je v odgovoru na vprašanje, na katera oz. koliko podjetij, ki delujejo v Republiki Sloveniji, bi lahko vplivale določbe predloga zakona, pojasnila, da v Sloveniji deluje 148 tovrstnih velikih mednarodnih skupin podjetij, vendar jih manj kot 10 dosega 750 milijonov evrov dohodka, ki je določen kot meja, pri kateri se začne uporabljati določbe aktualnega predloga zakona. Lahko pa se pričakuje, da se bo zakonodaja na tem področju še dopolnjevala, ko se bo analiziralo učinke trenutno predlaganih rešitev v praksi. Prejeli smo tudi pojasnilo, da je zakonska ureditev minimalnega davka visoko uvrščena na politični agendi Evropske unije, s ciljem, da velike skupine podjetij, ne glede na to, kje delujejo, plačajo vsaj nek minimalni davek. Zavedati se je namreč treba, da nizke davke ne zagotavljajo le tako imenovane offshore države, temveč tudi druge, saj imajo države davčne olajšave različno urejene.

Komisija k predlogu zakona ni imela vsebinskih pripomb in mu je v okviru glasovanja izrekla podporo.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. in 2. člen, h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Gospod Soniboj Knežak, izvolite.

Hvala, predsedujoča.

Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi!

Najprej uvodoma povem, da bom zakon seveda podprl, ne zato, ker gre za prenos direktive, temveč gre za večletna opozarjanja s strani Socialnih demokratov, da je to področje, ki ga moramo urediti. Že več let izpostavljamo to izogibanje multinacionalkam, ki ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugim državam Evropske unije poberejo veliko, večmilijardne zneske. Nenazadnje pa je tudi naša evropska poslanka Mojca Kleva v svojem mandatu izdala tudi poročilo o davčnih utajah, kjer je tudi izrecno izpostavila potrebo po uvedbi globalne minimalne davčne stopnje, ki bi tem korporacijam nekako preprečila davčno izogibanje in pa zagotovila, da plačajo, bi rekel, nekako bolj pošten delež teh davkov. Ta zakon je en korak v tej smeri. Hvala lepa.

Hvala lepa! Gospa Monika Pekošak, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Najprej bi izrazila, v bistvu sem vesela, da se tudi Državni svet strinja s takim davkom, ker to je, gre pravzaprav tudi za zaščito slovenskih podjetij, ki načeloma niso tako velika kot so te skupine in obravnavamo davek, ki bo računsko drugačen kot DDPO in ta zakon dejansko so sprejele članice OECD in tudi Slovenija kot članica sledi tem prizadevanjem in velikokrat se res dogaja, da zaradi preusmeritve prometov in dobičkov v države, kjer so manjše obdavčitve ali celo ničelne obdavčitve, v bistvu država ne pobere tistih sredstev, ki bi jih morala. In to, da se je OECD začela boriti proti davčnemu izogibanju je predstavil tudi Evropski taks observatorij in tukaj je dokument točno predstavil vpliv, ki jih te zapletene lastniške strukture, ki jih prevečkrat tudi vidimo na naši televiziji, žal povzročajo tem za to davčno izogibanje in gre zato, da skupine, ki bodo v bistvu, končni plačnik bodo tiste, ki bodo imele 750 milijonov evrov na leto prometa ali celo več in gre za mednarodno dogovorjeno davčno stopnjo 15 %, se pravi se bo plačala samo razlika med DDPO, se pravi našim davkom na dobiček pa med razliko 15, če bo katera efektivna nižja. In mislim, da je zelo pomembno, da se vsi zavedamo, da je izogibanje davkom pravzaprav pot v zmanjšano kvaliteto življenja, da to zmanjšuje vsa sredstva, ki jih imamo mi in za šolanje in za zdravstvo in v infrastrukturo, tako da pozdravljam ta davek in ga bom podprla. Hvala lepa.