Dober dan, lepo pozdravljeni! Pričenjam 10. sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Najprej lepo pozdravljam članice in člane te komisije, seveda pa lepo pozdravljam tudi vse vabljene na današnjo sejo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Aleksander Reberšek in gospa Meira Hot. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo; z nami je dr. Tatjana Greif, ki nadomešča gospo Natašo Sukič, gospa Katarina Štravs nadomešča gospoda Miho La Muta, gospod Branko Grims gospoda Dejana Kaloha in gospod Zoran Mojškerc bo odsoten od 16. ure dalje.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer: potek obnove po avgustovskih poplavah v Republiki Sloveniji v povezavi s pravico do zasebne lastnine ter pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - POTEK OBNOVE PO AVGUSTOVSKIH POPLAVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI V POVEZAVI S PRAVICO DO ZASEBNE LASTNINE TER PRAVICO DO OSEBNEGA DOSTOJANSTVA IN VARNOSTI. Na sejo smo vabili predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, ki se nam je opravičil, vabili smo županjo občine Črna na Koroškem mag. Romano Lesjak, ki se nam je res iz tehtnih razlogov opravičila, me je poklicala tudi po telefonu. Vabili smo župana občine Prevalje, dr. Matica Tasiča, župana občine Luče Klavdija Strmčnika, potem župana občine Braslovče, župana občine Ljubno, Solčave, Mozirja, Škofje Loke, Komenda, Šmartno ob Paki, Mestne občine Velenje, Mežica, Dravograd, Slovenj Gradec, Lendava, Kamnik, Mengeš, Medvode, občine Litija, občina Dobrova, Polhov Gradec, občine Žirovnica, županjo občine Domžale, župana občine Trzin ter župana občine Jesenice. Vabili smo tudi Ministrstvo za finance. Tukaj naj povem, da se je ministrstvo opravičilo in tukaj pa vendarle moram reči, da se mi zdi skrajno neprimerno, da ob taki temi se Ministrstvo za finance ponovno opraviči seje, nikogar ne pošlje na to sejo. Danes bomo namreč govorili tudi o tem, kje finančno stojimo glede sanacije in obnove pri poplavah in mislim, da v tej državi brez finančnega ministrstva težko takšne stvari pravzaprav argumentirano razpravljamo in to se mi zdi res moram povedati tudi kot predsednica te komisije, nesprejemljivo takšno ravnanje s strani Ministrstva za finance. Do sedaj nisem nikoli začela uvoda na takšen način ampak tukaj se mi zdi pa pomembno to povedati. Vabili smo Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za delo družino socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za infrastrukturo Ministrstvo za okolje podnebje in energijo, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za notranje zadeve Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije gospoda Srečka Šestana, državnega sekretarja in vodjo Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih gospoda Boštjana Šefica, generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje gospoda Leona Behina, predsednika Sveta Vlade Republike Slovenije za obnovo gospoda Marjana Pipenbacherja, predsednico Društva psihologov Slovenije in redno profesorico na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Anjo Podlesek, Rdeči križ Slovenije generalnega tajnika Slovenske Karitas gospoda Petra Tomažiča, vodjo sveta za vode mag. Roka Fazarinca, poveljnika Gasilske zveze Slovenije Zvonka Glažarja, Gasilsko zvezo Slovenije gospoda Francija Petka, general podpolkovnika Roberta Glavaša, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, potem pa še Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije ter Združenje mestnih občin Slovenije.

Od vabljenih kot rečeno, so se opravičili Ministrstvo za finance, potem predsednik Vlade in pa gospa županja Občine Črne na Koroškem.

S sklicem seje ste s sklicem seje ste kot gradivo prejeli gradivo z dne 26. 10. 2023, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

In sedaj pričenjam z obravnavo te točke dnevnega reda. In najprej mi dovolite samo kratek uvod v to sejo, predvsem o razlogih za sklic te seje.

Najprej naj rečem, da smo županom želeli dati možnost, da povedo kako vidijo potek obnove, vendar očitno ni nekega velikega interesa za to, da bi podali svoja stališča, ampak bomo v nadaljevanju torej tudi še povprašali kdo od županov je prisoten in bi želel besedo.

Sklicano sejo bi morali imeti, to sejo bi morali imeti že pred mesecem dni, ampak zaradi sklica izredne seje Državnega zbora smo jo torej prestavili na današnji termin. Namen današnje seje je torej pogledati s strani predvsem tistih, ki so najbolj bili povezani s temi poplavami, ki so jih najbolj prizadele, iz prve roke slišati kaj se v tem trenutku dogaja s sanacijo in kako poteka obnova, kaj bi bilo tem občinam seveda še v dodatno pomoč poleg vseh zadev, ki so bile do sedaj sprejete, tudi mislim, da včeraj na Odboru za finance in bodo obravnavane na redni seji Državnega zbora. Koliko sredstev je bilo dejansko do danes nakazanih za obnovo? Kje se zatika mogoče z nakazili? Vemo, da se je šele včeraj začelo tudi z odvzemom mulja, ki je škodljiv, vsebuje težke kovine. Mogoče bi lahko kdo z Ministrstva za naravne vire potem kaj več o tem povedal, kako poteka odvoz. Župani opozarjajo, da je potrebno urediti brežine. Če je kdo od županov tukaj, upam da bo to tudi lahko povedal. Nujno jih je potrebno torej utrditi, predvsem zaradi tega, da ne odnašajo materiala. Dopoldan, kot rečeno, sem govorila z županjo občine Črne na Koroškem, tudi pred približno dvema mesecema, mislim da ob koncu septembra sva se tudi srečali v občini, kjer sem si jaz sama pogledala kot predsednica komisije, kako poteka obnova oz. kakšna je škoda dejansko na infrastrukturi in tudi pri posameznikih, pri ljudeh, ki so se znašli res v hudih stiskah in težkih življenjskih situacijah, torej preizkušnjah. Torej prosila mi je gospa županja, da naj izpostavim, da morajo biti izvajana dela strokovno narejena. Tukaj torej nek apel vsem tistim, ki spremljate to obnovo, da dejansko se ne dela samo za to, da se dela, ampak za to, da dejansko pridemo do izboljšanja stanja, ki bo dolgoročen, ne pa samo na kratek rok. In seveda, da je program sanacije okolja nujen in zato je seveda potrebno čim prej sprejeti sanacijski načrt in pa zakonodajo.

Včeraj, zadnja informacija je, da je Slovenija prejela tudi prvi paket, kolikor vem, nepovratnih sredstev v višini 100 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada Evropske unije, 300 milijonov evrov naj bi dobili še nekje do aprila. Verjetno bo lahko gospod Šefic kaj več o tem povedal. Kot rečeno, nimamo predstavnika Ministrstva za finance. Meni je žal, da se tako, bom rekla, pišmeuhovsko obnašajo tudi do Državnega zbora, in da ne pridejo pojasniti teh stališč. Tukaj nismo neki, bom rekla, ne vem, vsaj jaz ne kot predsednica komisije nekdo, ki bi napadalno govorila do ljudi ali pa do sogovornikov, predvsem dajem možnost, da lahko pojasnite vsi, ki ste tukaj, svoja stališča in tako bi pričakovala tudi od Ministrstva za finance.

Naslednji podatki so tudi, da v tem trenutku je še vedno 335 družin takšnih, ki ne vedo kje bodo preživeli zimo. Tukaj je seveda za vse odgovor na vprašanje, kako se to rešuje oz. ali bo to dejansko ob pravem času rešeno. Potrebno je seveda omogočiti normalno in stabilno življenje ljudem po teh katastrofalnih poplavah. Dejstvo je namreč, da so poplave prizanesle oz. zelo močno prizadele kar 104 občine v Sloveniji, med najbolj prizadetimi pa so bile zagotovo Črna na Koroškem, Luče, Braslovče, Šmartno ob Paki, skratka veliko občin in prav zato smo danes tudi povabili župane, da lahko povedo, kako se oni soočajo s to situacijo in kakšno je ne stanje pred štirimi meseci, ampak kakšno je danes stanje na tem področju in kaj še pričakujejo od države. Zdaj spomnili se boste, da se je veliko govorilo o tem, da občine nimajo dovolj denarja v začetku za kritje intervencijskih stroškov pa tudi ne denarja za poplačilo izvajalcev. Ko sem se jaz srečala torej na obisku z, ko sem obiskala občino Črna na Koroškem, takrat so opozarjali na te stvari, no, potem so se zadeve začele premikati in mislim, da so zdaj te stvari urejene. Če pogledamo malo kronološko, 6. avgusta je potem Republika Slovenija aktivirala mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite, nekatere države so potem ponudile konkretno pomoč tudi v obliki mehanizacije ter gradnje kritične infrastrukture. Vemo, kako so se gradili nadomestni mostovi, jaz sem si jih tudi nekaj ogledala v koroških občinah. Zdaj sredstva, ki prihajajo iz tega namena iz Bruslja, če tako rečem, so iz solidarnostnega sklada, iz načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijska sredstva in tukaj me zanima, če so dejansko vsa počrpana oz. koliko jih lahko še pridobimo iz teh treh sklopov. Spomnili se tudi boste, da je potem v začetku takoj Slovenijo obiskala predsednica Evropske komisije, ki je tudi seveda ponudila pomoč. Je pa na državah, da seveda čim prej dajo vlogo in seveda potem nepovratna sredstva lahko pridobijo. Mislim pa, da je po zakonu tako, da najkasneje 12 tednov po škodi mora biti, mora biti takšna, takšna prijava vloga izpolnjena. A zdaj po prvotnih ocenah Vlade takrat oz. Ministrstva za obrambo, je bilo v poplavah povsem uničenih ali pa, če tako rečemo, povsem ali pa neprimernih za bivanje okoli 400 hiš. Vlada je takrat v začetku seveda najavljala podporo občinam. Nekaj zadev je bilo zagotovo realiziranih, govorilo se je, da se bo delalo na iskanju nadomestnih zemljišč, po možnosti komunalno opremljenih, nato pa bi v sodelovanju s proizvajalci montažnih hiš poskrbeli, da se na opremljena zemljišča postavi hiše. Zdaj, kolikor je meni znano, jaz sem še potem s strokovnimi službami malo preverjala te podatke za današnjo sejo, kolikor je meni znano, še vedno imamo dve montažni hiši. Če se motim, če so te številke napačne, me boste v nadaljevanju popravili, verjetno gospod Šefic najbolj pozna te podatke ali pa kdo drug s pristojnih ministrstev. Zdaj zanimivo je tudi to, da je predsednik Vlade v enem od televizijskih intervjujev dejal, da se da za montažne hiše postopke neizmerno pospešiti. Torej to je povedal predsednik Vlade in tudi povedal, da iz zadnjih pogovorov, ki jih je on imel, izhaja, da je možno na mesec zgraditi tudi do sto hiš s strani montažnih proizvajalcev. Zdaj, štiri mesece je od takrat, ko smo doživeli te katastrofalne poplave, številke kažejo, da sta zgrajeni dve montažni hiši, na drugi strani pa predsednik Vlade pravi, da je lahko na mesec, če tako rečem, brez problema zgraditi sto montažnih hiš. Tukaj me zanima zakaj takšen razkorak. Ali predsednik Vlade nekaj govori na pamet, potem pa ugotovi da to ni možno realizirati ali kje se je dejansko ta stvar zataknila in tukaj res želim konkreten odgovor, ker si to želijo tudi prebivalci s teh območij, glede na to, da je 335 družin še vedno ne ve, kje bo preživelo letošnjo zimo. Tako da na to vprašanje bi res prosila, da se mi nanje nanj odgovori, ker je pomembno predvsem zaradi tistih, ki nas bodo spremljali ali nas spremljajo, to je pomembno. V zvezi s tem je takrat bilo slišati tudi opozorila nekaterih občin, da sredstev za komunalno opremljanje nimajo, probleme pa naj bi imeli tudi z iskanjem ustreznih zemljišč. Država je torej ponudila roko, da bo iskala ta ustrezna zemljišča. Zanima me, koliko ustreznih zemljišč je do sedaj že najdenih oziroma seveda je možnost, da se lahko gradi na njih. Zdaj, tukaj imam zadnje podatke Vlade in sicer z dne, 6. 12. to je torej približno 6 dni ali 7 dni nazaj zdaj, ki kažejo, da naj bi predplačila vendarle začeli prejemati tudi posamezniki. Izplačila naj bi se izvedla v štirih tranšah, predvidoma do konca decembra v skupni višini okoli 30 milijonov evrov. Tukaj bi, če bi bilo Ministrstvo za finance oziroma nekdo iz Ministrstva za finance, bi vprašala, ali ti podatki držijo in koliko hitro bo dejansko teh 30 milijonov evrov torej nakazanih tem upravičencem. Tukaj naj bi bilo zajetih okoli 1350, se mi zdi, vsaj take podatke imam, stanovanjskih objektov oziroma 1932 upravičencev, zaradi tega, ker je lahko lastnikov, se pravi nekega stanovanjskega objekta več.

Zdaj, rada bi se naslonila še na en segment, ki se mi zdi zelo pomemben pri tej razpravi in zato smo tudi vabili danes predstavnico, profesorico se opravičujem, gospo Anjo Podlesek, tako predsednico Društva psihologov Slovenije in redno prof. na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti. Želela bi namreč tudi spregovoriti o tem, kar sem se tudi pogovarjala na terenu glede psihosocialne pomoči. Kar nekaj ljudi se je znašlo v izjemno zahtevni situaciji, na preizkušnji, ki, dokler tebe ne doleti, verjetno sam težko se postaviš v njihovo kožo, kaj dejansko ti ljudje doživljajo in so mi rekli, da je kar veliko ljudi resnično potrebovalo v tistem trenutku psihosocialno pomoč. Mislim, da je takrat psihosocialna pomoč prihajala tako v obliki prostovoljcev, civilne zaščite, bo mogoče gospod Šestan lahko kaj več povedal, s pomočjo predstavnikov Rdečega križa, slovenske Karitas, kasneje pa je organizacijo nudenja psihosocialne pomoči, kolikor je meni znano, prevzel Inštitut za javno zdravje, torej NIJZ v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, gospa Pirnat bo potem lahko kaj o tem povedala. V okviru Društva psihologov Slovenije pa je začela delovati tudi potem telefonska linija za pomoč žrtvam poplav. Tukaj bi želela mogoče odpreti to vprašanje, koliko je bilo realno oziroma koliko pomoči je bilo dejansko potrebno nuditi na terenu in pa predvsem, ali je bilo dovolj ljudi, ki lahko usposobljeno nudijo pomoč v obliki psihosocialne pomoči na terenu. Zdaj, kljub temu, kar je Vlada z zakoni in potem Državni zbor naredil na področju sanacije in odprave posledic zaradi poplav, pa vendarle je med ljudmi pogosto slišati očitke, tudi še danes, da obnova poteka prepočasi in da pomoč ne prihaja dovolj hitro, tako da tukaj bi jaz res prosila, da usmerimo vse sile v to, da res, zdaj smo formirali končno tudi ministra novega, ki je tudi povedal, da se bo dejavno spustil v to in da je to prva njegova naloga. Mi je žal, da ga danes ni z nami. Bi lahko tudi povedal, kaj, kaj namerava narediti. V zvezi s tem bi pa še nekaj rekla kar sem omenila že zadnjič na seji Državnega zbora, ko smo govorili o tej tematiki. Vlada se je letos odrekla delu evropskih nepovratnih sredstev za protipoplavno zaščito in za zmanjševanje tveganj za druge podnebno pogojene nesreče, ker naj se ti kompleksni projekti, kot so pojasnili, ne bi izvajali v skladu z načrti. Zdaj glede na to, kaj se je zgodilo in glede na to, da je prejšnja vlada zagotovila ta sredstva, in sicer v višini 280 milijonov evrov, potem pa se je ta Vlada odrekla 160 milijonov evrov, torej 120 milijonov evrov je ostalo, 160 se je pa odrekla, in to zaradi tega, ker se to naj ne bi izvajalo v skladu z načrti. Zdaj pridejo različne situacije, ki jih ne moreš predvideti, takšna je bila ta v avgustovskih poplavah. Mislim, da je bilo zelo nespametno, da se je Vlada tako odločila in me zanima ali lahko ta sredstva danes dejansko še vedno pridobimo. Če bo lahko kdo odgovoril na to vprašanje. Zdaj mogoče bi samo še to rekla glede na to, da govorim o evropskih sredstvih. Pomenljiv je podatek primerjalne analize o prejemnikih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost med državami članicami Evropske unije. Zadnji podatki so iz leta iz oktobra 2022, torej eno leto nazaj, iz katerega, iz teh je razvidno, da je Slovenija na predzadnjem mestu, kar zadeva črpanje evropskih sredstev, ki so na voljo iz načrta za okrevanje in odpornost, Slovenija je namreč izkoristila manj kot 10 % teh evropskih sredstev. Pa me zanima, zakaj je temu tako. Tukaj bi spet Ministrstvo za finance moralo kaj odgovoriti in pa seveda ministrstvo za, za črpanje evropskih sredstev. Tako da to v nadaljevanju vsekakor želim, da se odgovori. Pa mogoče samo še to, podatek, zdaj kolikor vem, naj bi bilo ljudem prizadetim v poplavah doslej izplačanih približno 60 milijonov evrov neposredne denarne pomoči. Koliko sredstev bo še nakazanih dejansko ljudem direktno, da si bodo lahko pomagali?

To so moja vprašanja. Upam, da ste si jih pristojni zapisali in želim, da v nadaljevanju tudi nanje odgovorite, ker je to pomembno predvsem za vse tiste, ki živijo na teh območjih in nas tudi spremljajo. V nadaljevanju bom seveda, če bo potrebno, še spregovorila in povprašala kakšno vprašanje. Zaenkrat pa toliko.

In sedaj dajem oz. sprašujem najprej, kdo od županov iz občin je mogoče tukaj, da mu dam besedo, sicer bomo nadaljevali s predstavniki ministrstev. Aha, saj torej ne vidim nikogar od županov, zato ... Želite postopkovno? Gospod Hoivik, izvolite.

Hvala lepa., predsednica.

Zdaj tako kot ste sami v tudi v uvodu lepo obrazložili, današnja seja je bila prestavljena, na novo ste jo sklicali 7. novembra, to pomeni pred več kot enim mesecem. Zdi se mi, da pristojno ministrstvo in to je Ministrstvo za finance, ki glede na tudi vaša vprašanja zastavljena v uvodu, je odgovorno, da na ta vprašanja odgovori. Res je, da smo včeraj spremljali tudi dolgo sejo Odbora za finance, kjer se je obravnaval dotični zakon, vendar današnja tema je v resnici širša, obsega več tem, ne obsega samo ene zakonodajne materije in se mi zdi, spoštovana predsednica, da bi bilo lepo, da pozovemo predstavnike ministrstev oz. ministrstva, v tem primeru imajo štiri državne sekretarke, največ od vseh ministrstev, da se vsaj eden od njih oz. od gospe pridruži in odgovori na ta vprašanja. Ker to sejo smo dolgo časa čakali in se mi pa zdi, da je kljub vsemu malo zoperstavljena v primerjavi z drugimi odbori, tako da jaz dajem postopkovni predlog v skladu s 154. členom Poslovnika, da se še enkrat vljudno pozove in tudi službe, da še enkrat povabijo Ministrstvo za finance in da tudi prisostvujejo tej seji. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Se seveda strinjam z vami, da Ministrstvo za finance bi na tej seji moralo biti. Res je kot ste povedali, štiri državne sekretarje, mislim, da ni opravičljivo, res ni opravičljivo, da ni nikogar tukaj. To je res norčevanje iz Državnega zbora in tukaj, jaz moram to povedati. / oglašanje iz dvorane/

Bom zdaj dala postopkovno še gospodu podpredsedniku te komisije Aleksandru Prosenu, izvolite.

Hvala lepa.

Jaz imam tudi postopkovni predlog glede na to, tudi kot je kolega prej omenil, se je v bistvu vsebina te seje zdaj z včerajšnjim dnem naenkrat razširila, je širša in nimamo niti dejansko s sklicem te seje dodatnega gradiva, o katerem bi lahko še razpravljali, če že govorimo o Ministrstvu za finance. Druga stvar je pa tudi, me zanima na podlagi česa je bila ta sklic te seje komisije sploh sklicana glede na to, no, da ta komisija obravnava vloge državljanov, v gradivu je pa en kup člankov.

Hvala.

Najlepša hvala.

Tudi vam je videti, gospod Aleksander Prosen Kralj, da niste dolgo poslanec tega Državnega zbora, nekateri pa so tukaj že več časa in tudi nekateri že več časa so na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti člani in vedo, kakšne so naloge in obveznosti komisije. Torej mi govorimo o vlogah državljank in državljanov, jih spremljamo, jih tudi obravnavamo vestno, redno, vsak, ki se obrne na nas, spregovorimo z njimi in tudi jim odgovorimo na njihova vprašanja, vse v okviru naših zmožnosti. Seveda pa imamo kot Komisija za človekove pravice seveda pravico, da odpiramo tudi teme, ki so vezane na, na, na kršitve človekovih pravic in da opozarjamo na stvari, ki so se dogajajo nenazadnje ljudem. In je prav, da o njih spregovorimo. In danes je točka dnevnega reda, se ni niti malo spremenila od prejšnjič, ampak je točka dnevnega reda torej Potek obnove po avgustovskih poplavah v Republiki Sloveniji v povezavi s pravico do zasebne lastnine ter pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Jaz ne vidim razlogov, zakaj bi napenjali tukaj neke stvari, če pa želimo samo odpreti temo, da pristojni samo pojasnijo in razjasnijo in nič drugega. To je ves moj namen kot predsednice te komisije in mislim, da je to tudi v dobro ljudi, ki nas spremljajo.

Gospa Meira Hot, ste želeli postopkovno? Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Vi veste, jaz vas zelo spoštujem, ampak tokrat se res strinjam s kolegom. Zdaj kot prvo ni nekako fer, ko nekomu recite nov poslanec in zaradi tega ne poznate v redu delovanja komisije. Kolega je želel opozoriti, da celovitega gradiva nismo prejeli, prejeli smo članke in zahtevo za sklic. To je praksa te komisije sicer bolj kot katere druge, običajno pa ob zahtevi za sklic tudi v prejšnjih mandatih smo dobili seveda tudi obrazložitev gradiva. n če želite, da tudi Ministrstvo za finance se odzove na vprašanja, se odzove na neko gradivo, ne more se odzivati na članke. In v tem kontekstu mislim, da je korektno, kar je kolega rekel in da za neko celovito obravnavo problematike, ki sicer se tiče tudi te komisije v kontekstu pravice do zasebne lastnine, pa vendarle jo je potrebno razmejiti, morda slišati, da tudi državljanke in državljani slišijo, kakšne vloge je ta komisija dobila. Ne govorimo o osebah, govorimo o sami vsebini. In na ta način bi bilo morda in koaliciji in opoziciji lažje izpeljati današnjo sejo, sedaj pa je nekoliko težko, ker razen člankov in seveda vašega uvodnega nagovora v resnici vsaj člani koalicije nismo bili seznanjeni, kaj vse je v bistvu tematika te današnje seje. Zato se mi zdi postopkovno, da bi bodisi morali preložiti sejo in na ta način tudi povabiti potem Ministrstvo za finance in se opredeliti točno, kaj želimo, kaj obravnavamo bodisi dopolniti gradivo.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Jaz bom seveda nadaljevala s to sejo zaradi tega, ker menim, da je pomembno. Že en mesec nazaj oz. mesec pa pol nazaj bi morali to obravnavati pa sem bila korektna, res korektna zaradi tega, ker ste v koaliciji sklicali izredno sejo, pa sem potem prestavila to na ta termin. S tem, da morate vedeti, da tukaj je vabljenih ogromno ljudi, ki ne pridejo samo iz Ljubljane, ampak se morajo še od kje drugje pripeljati. To je specifična, specifično delovno telo in mislim, da, glejte, glede na to, da smo danes pa vendarle se uspeli dobiti, je prav, da to sejo tudi izpeljemo do konca.

In sedaj dajem besedo, ker ni več županov, ni nobenega od županov, dajem besedo gospodu najprej še..., gospodu Boštjanu Šeficu, državnemu sekretarju in vodji Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih. Izvolite, beseda je vaša. Pa če lahko tudi odgovorite na ta vprašanja zaradi tega, ker se mi zdi to pomembno. Gre za res pomembno temo in tudi sama želim, da pač res predvsem zaradi ljudi, ki nas spremljajo to slišijo. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane članice in člani komisije.

Jaz bom seveda poskušal na nekatera vprašanja odgovoriti, na tista, na delih bo seveda tudi kolegi, ki so tukaj prisotni, ampak dovolite mi v začetku poudariti ali pa bi izpostaviti nekaj, nekaj uvodnih ali pa povedati nekaj uvodnih misli. Najprej bi rad rekel, da seveda se je Vlada na to veliko naravno nesrečo, ki se je zgodila 4. avgusta, zelo hitro in učinkovito odzvala tako kar se tiče, bom rekel, reševanja ljudi, njihovih življenj v tistih prvih dneh, in tukaj seveda je treba vsekakor izpostaviti celoten sistem zaščite in reševanja Civilne zaščite, ki je opravljal izjemno delo in jaz mislim, da če že govorimo o tem, seveda je to treba brez dvoma posebej izpostaviti in ta intervencija je bila ena najdaljših oz. sploh najdaljša intervencija. Morda bo kolega poveljnik Civilne zaščite Šestan, me popravil, kolikor vem, je to bila najdaljša intervencija ravno zato, da dejansko na to veliko nesrečo, ki se nam je zgodila, odgovorimo čim bolj učinkovito in da nudimo ljudem, vsem ljudem, ki so bili tukaj prizadeti, maksimalno podporo. Vlada je bila seveda tudi odzivna z nekaterimi ukrepi, ki so zelo pomembni in so omogočili tudi močno podporo ne samo občinam ampak tudi neposredno ljudem, zato je že praktično 9. avgusta bil v Državnem zboru sprejet, so bile sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, da je bil potem že konec meseca sprejet interventni zakon, začel veljati 2. septembra, da so bile v novembru sprejete spremembe dopolnitve interventnega zakona in da je zdaj, upajmo, jutri tudi bo sprejet zakon o novi razvoju in financiranju. Skratka vsi ti zakoni so dali možnost vrste ukrepov, ki so bili usmerjeni tudi k ljudem. Kolegi iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za solidarno prihodnost bodo lahko še enkrat obnovili celo paleto teh ukrepov, ki so seveda lajšali zelo, izjemno težko situacijo ljudi, ki so bili, kot rečeno, na teh območjih zelo prizadeti s to naravno nesrečo. Seveda tudi vsa pomoč, ki je šla občinam tako v predplačila, ki so bila povišana, ki so bila prvič v zgodovini te Slovenije tako hitro tudi izplačana, tudi vsi interventni stroški, ki so bili izplačani. In če sem si, če imam prav zadnje številke, preko 218 milijonov je preplačil in preko 75 milijonov intervencijskih stroškov bilo izplačanih. Seveda to je neposredno pomembno za same občine, vendar tisto, kar so občine delale, so delale za ljudi in je tudi seveda ta sredstva usmerjena, bom rekel, k njim. Tako da je bilo zdaj do 3. decembra preko 453 milijonov sredstev izplačanih, da je 60 milijonov neposredno ljudem, fizičnim direktno in da pričakujemo, da bo do konca leta ta številka 84 milijonov evrov, kajti ta predplačila, ki so bila zdaj v interventnem zakonu opredeljena, bodo izplačana v naslednjih tranšah do konca tega leta. Cela vrsta ukrepov je bila tudi usmerjena gospodarstvu, vendar seveda je imelo neposreden učinek na ljudi, ker niso izgubili delovnih mest. Mi smo uspeli v tej krizi ohranjati delovna mesta in to je zelo pomembno ne samo z vidika podjetij, z vidika države, z vidika slehernega posameznika, ki je na ta način obdržal svoje delovno mesto. Skratka, to je cela paleta, ki je, jaz vendarle mislim, omogočila ljudem, da so v teh prvih mesecih vsi dobili streho nad glavo. Seveda nekateri so si poiskali te zadeve sami oziroma te alternative, nekaterim so seveda zelo odprto priskočile na pomoč občine, država oziroma posamezna ministrstva. Tako, da danes nimamo po mojih zadnjih podatkih, nobenega, ki bi bil brez, kot se reče, strehe nad glavo. In to je zelo pomembno. Res pa je, da se bodo te, da je te razmere treba ves čas spremljati. Namreč, nekaterim bo tudi v, ne vem, v naslednjih mesecih potekla kakšna pogodba, bo treba najti nadomestilo, nadomestno bivališče, če ne bodo v tem času uspeli sanirati svojih objektov z vsemi temi ukrepi, z vsemi temi izplačili, pa mi vendarle menimo, da bo veliko teh stanovanj oziroma hiš seveda saniranih in bodo ljudje lahko seveda se vrnili na svoje domove, kar je najbolj pomembno in seveda zagotavljali jim neko seveda stabilnost.

Omenili ste, da 335 družin ne ve, kako bo preživelo zimo. Vsi ti, ki so danes na tem evidenčnem seznamu za potencialno nadomestitveno gradnjo, seveda danes ima streho nad glavo. Res pa je in to je treba povedati, da nimajo še dokončne odločitve ali bodo lahko ostali na svojih domovih v perspektivi ali se bodo pač morali preseliti in izkoristiti nekatere možnosti, ki jih bo dal zakon, ki jih daje interventni zakon in seveda Zakon o obnovi, razvoju in financiranju. Zato je naša ena od prioritet in prva ali pa zelo pomembna naloga, da čim prej pridemo do, bom rekel, strokovnih ocen ali so te in dokončnih ocen ali so ta območja oziroma ti objekti ogroženi do te mere, da se ogroža tudi varnost ljudi in njihovega premoženja. Mislim, da sem zdaj v zadnjem obdobju večkrat izpostavil in to seveda zelo odgovorno in z zavedanjem, da je to velika naloga, da čim prej pridemo do teh zaključkov, teh, bi rekel sklepov, tako da bodo ljudje jasno vedeli kakšna je njihova, bom rekel, perspektiva in da se z njimi dogovorimo za te alternative. Seveda tudi mislim, da je bilo včeraj omenjeno, da ni jasno kdaj bodo te alternative možne. V teh sporazumih, pogodbah, kakorkoli že bo seveda to tudi jasno navedeno. Zato mi že v tem mesecu in mesecu januarju bomo začeli pogovore z vsemi temi lastniki teh objektov z namenom, da jim seveda predstavimo situacijo na eni strani in seveda na drugi strani, da se z njimi tudi pogovorimo o možnih alternativah, zato da bomo tudi mi vedeli kdo bo šel po kakšni poti, ki je na razpolago v zakonodaji. In poudarjam tudi na tem mestu, naša ambicija je, da se s slehernim od teh lastnikov dogovorimo. To je ključna in bom rekel, ključen naš cilj. Ne gre za to, da bi, bom rekel, kakorkoli dali v prvi plan razlastitve, absolutno ne. To je skrajna sila, če bi kje kdaj morda prišlo do tega in takrat seveda to eventualno po tehtnem premisleku tudi bi šli v tej smeri. To je ena zadeva.

Druga zadeva kar se tiče bom rekel seveda tiste prve ocene, ki so bile s strani zaščite in reševanja in so bile izjemno dragocene za bom rekel nadaljnje delo in načrtovanje so bile seveda prve ocene, kot se reče, tako razen tam, kjer gre za popolnoma uničene hiše, kjer ni bilo res nobenega dvoma. Seveda je bila cela vrsta objektov, ki jih je potem po pregledu s strani državno tehnične pisarne ali pa že samih lastnikov bilo ugotovljeno, da se seveda dajo sanirati, se sanirajo in nekatere so seveda tudi že sanirane. Zato so se razmere tudi spremenile in se bodo še spreminjale. Vse se dela v smeri, da seveda torej na boljše in to čim hitreje. Zdaj pri nekaterih objektih je še nekaj, jih je za pogledati ali bo nadomestna gradnja, se pravi na, na isti, če rečem, na istem mestu, samo da bo nova hiša, nova zgradba, ali pa bo šlo, kot sem rekel, za nadomestitvene gradnje. Tako da mi bomo seveda v naslednjem obdobju, zato ker gledamo naprej in ker so narejene tudi projekcije in ker so kolegice in kolegi tudi v stiku s temi ljudmi in seveda tudi z občinami. Tu moram reči, da je sodelovanje z občinami dobro, konstruktivno. Mislim, da smo v ravnem v prejšnjem mesecu z vsemi bili v kontaktu tako kolegi z ministrstva kot seveda tudi naši sodelavci, preverili vse nastanitve v stanje, tudi časovne okvire in seveda vidimo nekatere potrebe za naslednje obdobje bodisi za stanovanja bodisi za podaljšanje najemov ali pa seveda tudi, da bo v posameznih primerih bomo šli tudi v nakup teh mobilnih začasnih bivališč. In ti sklepi oz. te odločitve bodo še v tem mesecu najverjetneje sprejete, ko bomo imeli, bom rekel, to natančno sliko, koliko v perspektivi, govorim v spomladanskem ali poletnem času bo to, ti objekti potrebni. Zdaj zelo pomembno je, da poudarim, da vse te zadeve se delajo zelo individualno, z vsako, bom rekel, družino, posameznikom posebej. Tako bo tudi pri nadomestitvenih gradnjah. Pogovarjali se bomo ločeno, ker ima vsaka, vsak primer je primer zase, je specifičen in ga je treba tako tudi seveda obravnavati. Zdaj kar se načelno tiče poteka sanacije in obnove, seveda lahko rečem, da gre kar na, torej, da teče po načrtih, pri čemer poudarjam, da mi smo konec avgusta zaključili intervencijo, da se zdaj nahajamo v tej t. i. drugi fazi, ki je nekako vmesna, kjer se opravljajo tiste najbolj nujne aktivnosti glede vodotokov, bo kolegica državna sekretarka govorila, verjetno tudi direktorica direkcije. Na cestah se intenzivno dela na infrastrukturi, sama ste omenila vrsto mostov, ki je bilo postavljeno, skratka ukrepi, ki zagotavljajo neko, bom rekel, relativno, ker težko rečemo v popolni stabilnosti, ker je vendarle še veliko stvari, ogromno stvari za narediti, pa vendarle se razmere normalizirajo in se zagotavlja normalno funkcioniranje tudi na teh prizadetih območjih. Vendar seveda z novim letom se pa začenja obnova in to je tista ključna tretja faza, o kateri smo pogosto govorili. V mesecu januarju je že predvidena priprava in sprejem programa odprave posledic, na podlagi tega pa se bo izdelal tudi operativni načrt za vsako od teh, za vsakega od tega od teh projektov seveda zelo natančno časovno, po nosilcih, rokih, sredstvih itn. In mu seveda bomo to kot služba, ki ima eno primarno nalogo usmerjanje, usklajevanje in seveda tudi spremljanje ali, če želite, nadzor izvajanja vseh teh ukrepov, ker moramo tudi, to bo zakon nas še posebej zavezal, poročati na podlagi poročil ministrstev in občin, poročati tudi Vladi in predlagati ukrepe, v kolikor zadeve ne bi bile ustrezne. Tako da ta obnova, kot rečeno, se začenja z novim letom, glede na to, da bomo imeli cel paket zakonodaje, ki bo seveda to tudi omogočal.

Naj še to povem. Vse ukrepe, ki smo jih z dosedanjo zakonodajo sprejeli, tudi sproti spremljamo njihovo učinkovitost in recimo v spremembah in dopolnitvah interventnega zakona smo že predlagali nekatere dodatne ukrepe, za katere smo ocenili, da so potrebni.

Mulj, ministrstvo pristojno za to področje in kot ste rekla, se je pripravilo cel program. Mi smo ga tudi v okviru delovne skupine obravnavali, veliko komunicirali glede tega, tudi z občinami, tudi se pogovarjali neposredno z njimi in kot ste ugotovili, ta mulj se je začel odvažati. V Zakonu o obnovi je seveda tudi dodaten ukrep, ta center bo ustanovljen za to, da bomo lahko tudi sami v prihodnosti te tovrstne zadeve predelovali in ne bo potrebna vožnja v tujino.

Glede sredstev sem že v glavnem odgovoril.

Zdaj, kar se tiče solidarnostnega sklada Evropske unije, je ta seveda podatek točen. Tudi včeraj je državna sekretarka, gospa Jazbec, to na seji odbora povedala. Seveda pa, kar se tiče finančnega dela seveda to bo še naprej vodilo Ministrstvo za finance in bodo seveda tudi natančno pojasnili ves ta celoten sistem.

Torej, seveda, ljudi absolutno razumemo in tudi to smo velikokrat pojasnili, da z vidika ljudi je vsak dan ali pa vsaka aktivnost, ki jo izvajamo še tako hitro, prepočasna, kar je razumljivo. In seveda moramo te ljudi razumeti, da bi želeli, bom rekel, še hitreje. Je pa tudi res, da seveda obstajajo bom rekel vendarle kljub velikim prizadevanjem, kljub res intenzivnem delu, sprotnem spremljanju, spodbujanju in usklajevanju vseh teh aktivnosti, zaradi česar je bilo tudi morda narejeno na posameznih področjih več, kot smo tudi včasih ocenjevali, pa seveda želimo te zadeve še dodatno, dodatno pospešiti zato, ker se ravno to zavedamo, da je ta časovna komponenta za ljudi izjemno, bom rekel problematična oziroma želijo seveda hitrih rezultatov. Zato vse to kar sem povedal bomo naredili in mi dejansko pričakujemo v naslednjem, torej v letu 2024 ta ključen, ključne premike in pa potem v letu 2025. Seveda je pa jasno, da nekateri ukrepi, ki morajo biti izvedeni, bodo verjetno, zlasti kar se tiče vodotokov bodo povedali, pa bodo šli seveda skozi naslednja leta glede na, bom rekel, obseg ukrepov, ki jih bo potrebno narediti na tem področju. Toliko morda za začetek, pa potem še kaj naknadno. Hvala lepa.

V kolikor se bodo še odprla potem vprašanja, bom seveda vesela, če boste nanje odgovorili.

Sedaj pa dajem besedo Ministrstvu za naravne vire in prostor, gospe Lidiji Kegljevič Zagorc, državni sekretarki.

Lepo pozdravljeni, najlepša hvala za povabilo. Tudi mi smo razumeli današnjo sejo, da predstavimo vse aktivnosti, ki tečejo in se pravi tudi tiste, ki so nekako že zaključene in tiste, ki so planirane v letu 2024. To bom prosila moje kolege, ker zelo poznajo detajlno, se pravi situacijo in vse te ukrepe, ki se izvajajo.

Popoplavna obnova je seveda ena ključnih nalog na našem ministrstvu, tako da tudi aktivno delamo na pripravi, se pravi tako planov za naslednje leto kot seveda dokumentacije. Zelo veliko je, kar se pa tiče Zakona o obnovi, tudi mi ga pričakujemo, ker noter je nekaj poenostavitev predvsem v smislu gradenj, nadomestnih gradenj, tako da upamo, da bodo predvsem ti postopki, se pravi, priprave na samo gradnjo stekli nekoliko bolj enostavno in hitreje in skratka, da pridemo tudi do teh komunalno opremljenih zemljišč. Jaz mislim, da bomo s to predstavitvijo v nadaljevanju tudi odgovorili na večino vaših vprašanj, ki so bila zastavljena. Bi pa samo to poudarila, da mogoče smo se nekoliko bolj osredotočili na teme, ki so v gradivu. Zdaj, če bi kakšno vprašanje mogoče ostalo neodgovorjeno, bomo pa naknadno pojasnili. Tako. Hvala lepa. Neža, mogoče.