Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 58. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 58. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v torek 12. decembra s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato predlagam, da za današnjo sejo zbor določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, vsi so glasovali za
(Za so glasovali vsi.)
Ugotavljam, da je dnevni red 58. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O NEVLADNIH ORGANIZACIJAH.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo in za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, kolegu Andreju Kosiju.
Izvolite.
Hvala, spoštovana predsednica za besedo.
Lep pozdrav spoštovani minister, spoštovani državni sekretar, kolegi in kolegice!
Slovenijo so letos v avgustu prizadele uničujoče poplave in plazovi. Za obnovo, sanacijo in razvoj teh območij bodo potrebna znatna finančna sredstva. Vlada dr. Roberta Goloba je zaradi namena financiranja obnove in razvoja ustanovila Sklad za obnovo Slovenije, posegla v že obstoječe investicije, uzakonila dodatno obdavčitev gospodarstva in ostale dodatne obdavčitve za obdobje naslednjih petih let. Prav tako je uzakonila, da se uskladitev skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ne izvede, kar posledično pomeni manjše denarnice vseh zaposlenih.
Ministrstvo za finance med pripravo spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2023 z namenom financiranja obnove po poplavah in zemeljskih plazovih v avgustu 2023 sprejela navodilo, da morajo vsa ministrstva in organi v sestavi ministrstev znižati načrtovane odhodke za vsaj 4 %, glede na takrat že sprejeti proračun za leto 2024. Po drugi strani pa vlada dr. Roberta Goloba ni racionalizirala porabe za tiste nevladne organizacije, ki prejemajo znatna sredstva za projekte, od katerih ni nobene dodane vrednosti. Med obravnavo interventnega zakona smo v Poslanski skupini SDS predlagali, da se prekliče s koruptivnimi tveganji obremenjen razpis Ministrstva za javno upravo, zaradi katerega je odstopila ministrica Sanja Ajanović Hovnik. Sredstva pa naj se namenijo za odpravo posledic poplav in plazov avgusta letos. Sredstva za prej omenjen obremenjen razpis namreč prihajajo iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij, v katerega se stekajo nerazporejena sredstva dohodnine, ki jo davčni zavezanci namenijo upravičencem po Zakonu o dohodnini. Pri dodeljevanju teh sredstev večinoma z redkimi izjemami pa ne gre za izvajanje aktivnosti, ki bi bile v prid ljudem. V Poslanski skupini SDS smo pri sprejemanju interventne zakonodaje zaradi letošnje naravne ujme med drugim tudi predlagali, da se sredstva enega odstotka dohodnine, ki jih ljudje v skladu z zakonom ne namenijo upravičencem in ostanejo za delitev takim projektom, od katerih ni nobene dodane vrednosti, namenijo za obnovo po naravni ujmi. Žal so bili zavrnjeni. Pri financiranju nevladnih organizacij. Vladajoča koalicija namenoma meša nevladne organizacije, od katerih ni nobene dodane vrednosti za ljudi, in predstavlja povladno levičarsko civilno družbo s tistim delom nevladnih organizacij, katerih delovanje pomeni dodano vrednost, kot so na primer Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine in ostali. Nevladne organizacije, ki so zbrane v iniciativo Glas ljudstva, so v času delovanja vlade dr. Goloba sprejela v povprečju okoli 1 milijon evrov mesečno, od nastopa vlade do 30. 9. letošnjega leta pa že 18 milijonov 761.660,39 evrov. Večinoma teh nevladnikov, z nekaj izjemami, pa ne najdemo na seznamu 6714 organizacij, ki so jim ljudje sami namenili en odstotek dohodnine iz proračunskih sredstev in sklada za delovanje nevladnih organizacij se torej financirajo nevladniki, ki jih ljudje ne smatrajo kot take. Očitno ni niti v njih delujočih, sicer bi namenili njihov delež 1 % dohodnine. Država sicer izdatno podpira delovanje nevladnega sektorja, O tem največ pove podatek, da so vse nevladne organizacije pred 20-mi leti prejele 166 milijonov evrov javnih sredstev, v zadnjem obdobju pa se je ta številka potrojila in presega preko 500 milijonov evrov. In prav je, da se vse, ki pomenijo dodano vrednost za posameznika in družbo podpira še naprej. Zato predlagamo, da se sredstva od katerih ni nobene dodane vrednosti namenijo za namene, ki gredo v prid ljudem. V naslednjem petletnem obdobju predlagamo, da se namenijo obnovi po poplavah in plazovih, ki so prizadele državo avgusta 2023. Predlagamo torej, da sredstva, ki jih davčni zavezanci niso neposredno namenili za financiranje splošno koristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko, torej za tako imenovani nerazdeljeni del, in sicer za leto 2024 do 2028, namenil obnovi in sicer s prenosom na Sklad za obnovo Slovenije. Prav tako pa predlagamo spremembo načina financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij in sicer na način, da se sredstva dohodnine, ki davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošne koristi in namenov za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi v skladu z Zakonom, ki ureja dohodnino lahko po letu 2028 prenesel v državni proračun in ne v skladu za razvoj nevladnih organizacij.
Hvala lepa.
Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, mag. Francu Propsu, ministru za javno upravo. Izvolite.
Spoštovana predsedujoča, cenjene poslanke in poslanci!
Zakon o nevladnih organizacijah je krovni zakon, ki ureja delovanje nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji. V slovenski pravni red je prenesel definicijo nevladne organizacije, opredelil status nevladne organizacije v javnem interesu ter uvedel proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki zagotavlja sistemska sredstva za razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji. Po zakonu o javnih financah mora akt o ustanovitvi proračunskega sklada določati namen proračunskega sklada, čas za katerega je ustanovljen. Ministrstvo, ki je pristojno za upravljanje proračunskega sklada in za razpolaganje z njegovimi sredstvi ter vire financiranja proračunskega sklada s ciljem zagotovitve stabilnega in transparentnega financiranja je zakonodajalec z Zakonom o nevladnih organizacijah ustanovil proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij. Kot glavni vir financiranja je določil sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošno koristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko. Sklad za razvoj nevladnih organizacij kot zakonsko zavarovan mehanizem financiranja se je v petletnem obdobju od vzpostavitve dalje pokazal kot primer dobre prakse, ki bistveno pripomore h krepitvi razvoja organizirane civilne družbe. Ukinitev vira sredstev iz dohodnine bi pomenila izgubo ključnega vira financiranja za razvoj in delovanje nevladnih organizacij. Ministrstvo pristojno za delovanje nevladnih organizacij in za upravljanje s Skladom za razvoj nevladnih organizacij izbere prejemnika sredstev sklada na javnem razpisu najmanj enkrat letno. Omenjeno ministrstvo je s sredstvi Sklada za razvoj nevladnih organizacij od leta 2019 do leta 2023 izvedlo 10 več letnih javnih razpisov. V Sloveniji deluje že več kot 27 tisoč 600 nevladnih organizacij, dejavne so skoraj na vseh področjih delovanja družbe. Nevladne organizacije brez dvoma pomembno prispevajo k izgradnji skupnosti, demokratičnosti, solidarnosti in blaginji. Nevladne organizacije delujejo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Na vseh ravneh tako uresničujejo in zadovoljujejo interese in potrebe prebivalcev. Pogosto opozarjajo na nepravilnosti in na različne načine izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev v okolju, kjer delujejo. Vlada Republike Slovenije je prepoznala pomembnost nevladnega sektorja za družbo. Z Zakonom o dohodnini že v letu 2021, delež sredstev, ki jih davčni zavezanci niso namenili za sofinanciranje splošno koristnih namenov političnih strank in sindikatov poviša iz 0,5 % na 1 odstotek aktualna. Vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala k sodelovanju s civilno družbo, ki jo predstavljajo nevladne in prostovoljske organizacije. Zavezala se je tudi k spodbujanju njihovega razvoja, kar bosta obravnavali tudi novi strategiji razvoja področja prostovoljstva in področja nevladnih organizacij. Zaradi navedenih razlogov Predloga zakona o spremembi Zakona o nevladnih organizacijah, ki ga je v Državni zbor vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, Vlada Republike Slovenije ne podpira. Hvala lepa.
Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolegica Tereza Novak. Izvolite.
Hvala. Spoštovane in spoštovani.
S predlogom zakona, ki je danes pred nami, želi predlagateljica, opozicijska SDS, ukiniti Sklad za razvoj nevladnih organizacij. Zakaj? Da se utiša do politike najbolj kritičen in nekonformističen del družbe. Ali take seje potrebujemo, da bo naša država delovala bolje? Odgovor je, ne. Ali take seje prispevajo k večji strpnosti in razumevanju v naši družbi? Odgovor je, ne. Ali potrebujemo nevladne organizacije, da v naši državi živimo bolje? Odgovor je, da. Ali potrebujemo Sklad za razvoj nevladnih organizacij? Odgovor Gibanja Svoboda je, da. Tako kot potrebujemo podporna okolja za gospodarstvo, za šport, za turizem, za šolstvo. Poglejmo, zakaj? Državo imamo za to, da skrbi za red, da ima vzpostavljene mehanizme uravnavanja družbenih razmerij, da v kar največji meri ustvarja enake možnosti za vse, ne glede na vse okoliščine, osebne, bivanjske, kulturne in druge. Po naši Ustavi imamo vsi v Sloveniji enake pravice. Država torej skrbi za sisteme, ki so v veliki meri namenjeni vsem ali so primerni za večino prebivalk in prebivalcev. Zaradi narave stvari morajo biti do določene mere uniformirani in to so vse vrtci, šole, univerze, zdravstvo, domovi za starejše občane, centri za socialno delo, policija, vojska, upravne enote in drugo. Ampak ker je življenje kompleksno in ker vseh okoliščin nikoli ne moremo predvideti, je v interesu družbe, da neguje in spodbuja podsisteme, ki lahko, če so v dobri kondiciji, hitreje in za državo ceneje poskrbijo za tiste, ki jih državni sistemi ne zajamejo, so iz njih izpadli ali pa samo želijo nekaj drugega. Zato je v vsaki demokratični in pravni državi v interesu, da ima vzpostavljen od vlade neodvisni podsistem, ki predstavlja nekakšno varovalno mrežo, ki lahko posreduje, kadar država tega ni sposobna, nima še vzpostavljenega mehanizma za odziv ali ga nima več. To mrežo predstavljajo nevladne organizacije, zaposleni in prostovoljci, ki v teh organizacijah delujejo. Delujejo na način, da pomagajo revnim, obolelim, starostnikom, in da dajo na voljo znanje in vsebine mladim, od športa do finančnih spodbud, pomoči za učenje, psihosocialne podpore in še bi lahko naštevala. Brez nevladnih organizacij marsikatere storitve podpore in pomoči, ki jih imamo na voljo praktično vsak dan, če jo potrebujemo, ne bi imeli. In zakaj nevladne? Zato, ker njihova ustanoviteljica ni vlada, kot je v primeru javnih zavodov in služb. Za te službe mora vlada v popolnosti skrbeti in zato za vlado predstavljajo velik, a nujen strošek. Nevladne organizacije so za državo zaradi prostovoljstva in zbranih zasebnih sredstev bistveno cenejša dopolnilna pomoč oz. podsistem, zato mora biti dobronamerni in pametni državi v kar največjem interesu, da nevladne organizacije obstajajo in so v dobri kondiciji ter tudi, da so raznolike. Gasilci, Rdeči križ, Karitas, opravljajo odlično delo, a so premalo, da bi naslovili kompleksnost potreb, ki jih ima naša družba in naši ljudje.
Kako lahko država vzdržuje in spodbuja nevladni sektor pri življenju in dobri kondiciji? S tem, da del proračunskega denarja, to je našega skupnega denarja, ki ga prispevamo vsi zaposleni, ne glede na to, kje smo zaposleni, ali v gospodarstvu ali v nevladnem sektorju ali v javnem sektorju, predvidi za programe, projekte in sploh dejavnosti nevladnih organizacij. Država namreč ugotovi kje so težave, in predvidi programe ali projekte, s katerimi bi te družbene anomalije popravila. Ker nima dovolj kapacitet, da to naredi s sistemi s katerimi upravlja sama, to so javni sistemi, zato za ta namen ponudi storitve drugim izvajalcem, v tem primeru nevladnim organizacijam. Vlada mora poskrbeti za vse, kar je neobhodno nujno za delovanje države in življenje ljudi, vse ostalo pa prerazporedi v dejavnosti za katere meni, da so za razvoj družbe pomembne. Tudi programi in projekti, ki jih izvajajo nevladne organizacije, kadar so to storitve, ki jih lahko najboljše izvajajo prav te organizacije, in ker je za dobro delo treba biti v dobri kondiciji, ne glede na to, za kakšno organizacijo gre, je smiselno, da sistematično podpira infrastrukturo, t. i. podporno okolje, ki skrbi za nevladne organizacije, za izobraževanje in seznanjanje s politikami vlade, obenem pa s tem zagotavlja sogovornika med njimi in vlado, javnim sektorjem in gospodarstvom. Na ta način vlada vzdržuje in spodbuja tudi podporna okolja, namenjena na primer gospodarstvu, le da z neprimerljivo večjimi sredstvi, mislim na obrtna združenja, gospodarske zbornice, združenja delodajalcev, itn.
In zakaj nevladne organizacije tako zelo motijo opozicijo? Netenje mržnje proti nevladnim organizacijam je poskus utišanja do SDS kritičnih glasov, zato bodo verjetno danes večkrat ponovili, da so nekatere organizacije, ki delujejo v prid ljudem, druge pa take, ki naj bi samo prejemale denar in naredile nič. To naj bi bile predvsem organizacije, ki opozarjajo na anomalije v družbi in vsakokratni vladi kažejo ogledalo, tudi naši. Motijo jih torej predvsem zagovorniške organizacije. Prav te organizacije pa so še kako v interesu ljudi naše skupnosti, saj dajejo glas tistim, ki so najšibkejši in nimajo drugih mehanizmov pritiska, kot ga imajo druge, močnejše skupine, ki pogosto lahko marsikaj rešijo v zakulisju. Diskvalifikacija teh, ki so kritični in opozarjajo na anomalije v družbi ne koristi prebivalkam in prebivalcem. Ravno nasprotno je, diskvalifikacija način delovanja samodržcev in avtoritarnih vlad in strank, ki vse ki se z njenimi dejanji in politikami ne strinjajo, obravnava kot svoje sovražnike, saj smo to doživeli v času prejšnje vlade, kjer smo bili zaničevanja, diskvalifikacije in nespoštovanja deležni kar prebivalci na splošno, ker se nismo strinjali z načinom vodenja vlade prejšnje garniture. Predlagatelj spremembe zakona se tudi na način kriminaliziranja nevladnih organizacij tudi v vlogi opozicije poslužuje politike strahu in permanentnega netenja konflikta. Tujci, marginalizirani kulturniki, nevladniki so tarče skrajno desnih gibanj po celem svetu in tudi v Sloveniji, žal, ni nič drugače, gre za izjemno zavržno delovanje, ko se skuša na hrbtih najbolj šibkih ter z neprestanim širjenjem strahu in nezadovoljstva najprej razgraditi podsisteme te družbe, nato pa, ko bi bili ti razgrajeni, sebe prikazati kot rešitev ter si tako tlakovati vnovični vzpon na oblast. In tega nihče ne počne bolj odločno kot ravno SDS. To in s podobnimi sejami, s podpisi vseh svojih poslancev, tudi tistih, ki se v zadnjem času v javnosti predstavljajo kot nosilci nove, bolj sodelujoče politike in politike povezovanja. Sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki ga sestavlja procent nerazporejenih sredstev iz dohodnine, ki jih državljanke in državljani Slovenije nismo namensko opredelili, je še kako potreben za vzdrževanje mreže nevladnih organizacij in prostovoljskih organizacij, ki so se tudi v nedavnih poplavah izjemno dobro organizirale in pomagale in še pomagajo ljudem na terenu. Ob vseh strukturah, ki jih ima država Slovenija vzpostavljene, tudi civilno zaščito, so prav društva, ki na javnih razpisih kandidirajo tudi za sredstva Sklada za razvoj nevladnih organizacij, predvsem prostovoljska opravila, izjemno delo v neposredni pomoči ljudem in občinam. Prvi prostovoljci, ki so prišli na teren pomagat, so bili posredovani prav s pomočjo nevladnih prostovoljskih organizacij. Prav tako je bilo v času epidemije covid marsikateri sistem, tudi domovi za starejše, kjer je bilo stanje najslabše, ko je prejšnja Vlada z ukrepi izolacije izjemno otežila delo in življenje v teh institucijah so bile nevladne organizacije tiste, ki so vskočile in zaposlenimi in prostovoljci opravljale nujna potrebna dela, da je bilo življenje ljudi, stanovalcev in tudi zaposlenih v teh institucijah čim lažje. Naj opozorim na izjemno pomembno razliko med SDS in gibanjem Svoboda, ki je v tem, da v SDS kritike medijev, nevladnih organizacij, podjetij naslovijo tako, da jih skušajo prevzeti, zamenjati ali uničiti.
V Svobodi se zavedamo, da potrebujemo delujoče in kritične, ne lažnive, kritične medije, nevladne organizacije in podjetja ter nimamo težav s tem, da nas kritizirajo, četudi večkrat neupravičene na podlagi širjenja lažnih novic, ampak to je cena, ki smo jo pripravljeni plačati, da bomo vsi prebivalci Slovenije lahko še naprej živeli v demokratični, odprti in svobodni državi. Dopuščanje in usklajevanje raznolikih interesov je težko, pogosto konfuzno, a na dolgi rok daje bistveno boljše rezultate in dela družbo bolj kohezivno kot pa politika trde roke, kot jo zagovarjajo naši politični nasprotniki iz opozicije.
Nevladne organizacije imajo torej pomembno vlogo v družbi, saj opravljajo delo, ki ga državne ustanove ne zmorejo ali nočejo in tako kot prostovoljni gasilci potrebujejo gasilske domove, gasilska vozila in opremo, koordinatorja ter izobraževanja in usposabljanja. Tako tudi druge nevladne organizacije potrebujejo institucionalno ogrodje, profesionalno jedro izobraževanja in usposabljanja. Temu je sklad za nevladne organizacije namenjen.
Pri govorjenju o silnih milijonih. Več kot 500 milijonov evrov naj bi bilo v zadnjih letih javnih sredstev, ki jih dobivajo nevladne organizacije letno je treba tudi povedati, da gre za različne organizacije, na primer organizacije, ki izvajajo osebno asistenco.
V letošnjih prvih 9-IH mesecih so te organizacije dobile 148 milijonov evrov za izvajanje zakona o osebni asistenci. Organizacije, ki tako in drugače pomagajo različnim vrstam invalidov in so zelo potrebne, Rdeči križ in Karitas, izobraževalne ustanove, na primer Zavod svetega Stanislava, svetega Frančiška, Zavod Antona Martina Slomška, Valdorfska šola, Nova univerza, Univerza v Novem mestu, športne organizacije, na primer Olimpijski komite, Smučarska zveza, Nogometna zveza Slovenije, košarkarska zveza. Ali jih ne potrebujemo? Več kot jasno je, da trditev SDS, da nevladne organizacije nimajo nobene dodane vrednosti, ne drži. Res je nasprotno. Jemanje sredstev nevladnim organizacijam je jemanje prepotrebne podpore ljudem, ki jo najbolj potrebujejo. Obenem gre za siromašenje javnega prostora, saj nevladne organizacije turistične, športne, humanitarne, zagovorniške v javni prostor prinašajo mnogotere dogodke, ki bogatijo ponudbo v vseh okoljih, sejmi, turistični dogodki, humanitarne aktivnosti, športne in kulturne prireditve, predavanja, tabori in še in še. Sklad za razvoj nevladnih organizacij je dobra naložba države in za nevladne organizacije nujna. Od leta 2018 je bilo iz sklada za sofinanciranje samo projektov Evropske unije namenjenih približno 8 milijonov evrov, s pomočjo katerih pa so te nevladne organizacije v Sloveniji pridobile več kot 230 milijonov evrov, ki so jih lahko porabile v Sloveniji za pomoč ljudem in za grajenje skupnosti. Iz sklada Vlada podpira tudi razvoj podeželja in športa. A SDS ne motijo organizacije, motijo le organizacije, ki promovirajo demokracijo, aktivno sodelovanje državljanov pri javnih zadevah, nadzoru nad politiko in funkcionarji, želijo sodelovati v razpravah in soodločati. Je to res tako zelo moteče, da jih je potrebno utišati za vsako ceno? V SDS hočejo, z nekaj posamičnih primerov, vse nevladne organizacije prikazati kot slabe. To je tako, kot če rečemo, da so zaradi nekaj slabih direktorjev in lastnikov vsa podjetja slaba ter da zato ne smemo več pomagati nobenemu podjetju. V luči bančne krize, kjer smo državljanke in državljani Republike Slovenije v proces reševanja bank prispevali milijarde, bi po logiki SDS banke torej morali kar ukiniti. Pa ni tako verjetno. Ker lahko tako razumemo, da bi v tem primeru večkrat prišlo do situacije, da bi prizadele številne zaposlene, ki bi v primeru propada podjetja na primer potegnili najkrajšo. Zakaj ne moremo razumeti po tem, da z ukinjanjem finančne podpore nevladnim organizacijam prav tako potegnejo najkrajšo ravni ravno posamezniki, ki pomoč najbolj potrebujejo. Za domnevne napake pri konkretni izvedbi enega od razpisov ne moremo vseh razpisov za nevladne organizacije in te organizacije imenovati za slabe, nekoristne ter jim odreči podporo. Tudi to je tako, kot da v primeru avtomobilske nesreče ne prepovemo vožnje z avti ali prepovemo prodajo teh.
Zaradi 10 milijonov evrov za nevladne organizacije se ustvarja velik problem. Zakaj? Da se ne govori o 5,65 milijardah evrov, ki so se jih pogosto kar po domače, brez ustreznih zakonskih podlag porabilo za protikoronske ukrepe. Na desetine, na stotine milijonov evrov se je porabilo za neustrezne maske in nepotrebno ali neustrezno zaščitno opremo, razdeljevalo denar skupinam in organizacijam, ki so blizu strankam SDS. In kdo je opozarjal na ta, po našem mnenju kriminal? Ravno nevladne organizacije, ki jim sedaj v SDS skušajo vzeti denar, ker je potrebno utišati tiste, ki si jih drznejo kritizirati.
Zaradi vsega navedenega v Gibanju Svoboda menimo, da je poskus ukinjanja Sklada za razvoj nevladnih organizacij za slovensko družbo škodljiv in zato predlagan Zakon o spremembi Zakona o nevladnih organizacijah po naše ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
Hvala lepa.
Naslednja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega Žan Mahnič. Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi.
V Slovenski demokratski stranki podpiramo nevladne organizacije, namenjamo jim svoja lastna sredstva, plačujemo za njih članarine, smo člani mnogih nevladnih organizacij, kulturnih, športnih, turističnih društev, planinske zveze, gasilske zveze, lovske zveze, ribiške zveze, strelske zveze in še ostalih za družbo koristnih nevladnih organizacij brez katerih Republika Slovenija ne more financirati, ne more funkcionirati, se opravičujem. Podpiramo nevladne organizacije, hkrati pa opozarjamo, da postane problem, ko nevladne organizacije postanejo vladne organizacije in toliko vladnih organizacij, kot jih imamo v tem mandatu, izdatno financiranih iz državnega proračuna, v Republiki Sloveniji še nikoli nismo imeli. Da je temu tako, priča tudi izjava kolega poslanca vodja Poslanske skupine Svobode, Boruta Sajovica, ki jo je izjavil 14. marca letos, ko je na monitoringu združenja nevladnih organizacij pod glas ljudstva, ko so se srečali, dejal sledeče: "Vidim, da smo vaša Vlada, da delimo iste vrednote in da smo sodelavci in zavezniki še naprej." Konec citata. To je vlada nevladnih organizacij, ki so ji tudi seveda lansko leto in tudi v času celotne covid krize, s takšnimi in drugačnimi akcijami pomagali, da danes vlada Roberta Goloba obstaja. Skratka, ne moremo več v celoti v Republiki Sloveniji govoriti o nevladnih organizacijah, ker imamo s strani Vlade Republike Slovenije izdatno financirane vladne organizacije.
Veseli nas podatek, da so nevladne organizacije, ki pomagajo starejšim, ki pomagajo onemoglim, ki pomagajo invalidom, do sedaj dobile 148 milijonov evrov. Naš zakon je tak, da teh 148 milijonov evrov tem nevladnim organizacijam ostaja, kajti ta denar so nevladne organizacije dobile direktno iz proračuna Republike Slovenije, tega pa se ta zakon ne tiče in zato bom, ker sem za razliko od nekaterih očitno ta zakon prebral, povedal kaj v tem zakonu piše. Mi spreminjamo 28. člen, naslov tega člena je Sklad za razvoj nevladnih organizacij. Glede na to, kaj se danes v Republiki Sloveniji dogaja in glede na to, katere organizacije so tudi izdatno financirane iz tega sklada, je že naslov malo neresničen, kajti brez problema bi lahko napisali pod to vlado tudi Sklad za obvodno financiranje volilnih kampanj levih političnih strank.
O čem govorim? Govorim o tem, da so nevladne organizacije, ki so v prejšnjem mandatu in pa v volilni kampanji za državnozborske volitve leta 2022 javno podprle zdajšnje stranke koalicije, v največji meri predvsem Gibanje svobodo, iz tega sklada danes tudi največje prejemnice denarnih sredstev. In kaj govori ta 28. člen, ki je trenutno v veljavi in ki ga želimo spremeniti. Pravi takole: Ustanovi se proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki je namenjen financiranju projektov in programov iz osme in devete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona. Viri financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošno koristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko, in druga sredstva, če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali če tako odloči donator.
Po trenutno veljavni zakonodaji lahko vsak državljan procent svoje dohodnine nameni nevladnim organizacijam tisti državljani, ki se za to ne odločijo, del sredstev ne dajo nevladnim organizacijam in potem Vlada Republike Slovenije konkretneje Ministrstvo za javno upravo samo dodeli ta sredstva, ki jih državljani od dohodnine niso namenili od tistega procenta tisti, ki niso izkoristili, sama razdeli potem nevladnim organizacijam oziroma bolj kot nevladnim v primeru te Vlade. In kaj mi predlagamo? Da se teh 10 milijonov evrov gre za letos, recimo približno 10 milijonov evrov, ne da več Vladi Republike Slovenije, da prosto razpolaga z 10 milijoni in jih deli nevladnim organizacijam, pač pa predlagamo, da gre teh 10 milijonov evrov v Sklad za obnovo po poplavah. Če državljanke in državljani ne prepoznajo vrednosti določenih nevladnih organizacij s tem, ko ne izkoristijo možnosti, da bi jim namenili svoj odstotek dohodnine zakaj bi Vlada bila tista, ki sebi všečnim, prijateljskim in podporniškim nevladnim organizacijam, potem razdeli ta denar? Državljan, ki v Legebitri prepozna neko pozitivno vrednost, bo odstotek svoje dohodnine namenil Legebitri. Državljan, ki neko dodano vrednost prepozna v enem lokalnem turističnem društvu, bo svoj odstotek dohodnine namenil temu turističnemu društvu. Državljan, ki prepozna to dodano vrednost v Slovenski filantropiji, bo namenil njej. Tisti, ki tega ne izkoristijo, se pač za to niso odločili in zakaj bi potem Vlada bila tista, ki financira tiste nevladne organizacije, ki so njej najljubše? Tudi če se naredi razpis, vemo kako in to ste tudi dokazali. Ministrica za javno upravo, vaša Sanja Ajanović Hovnik je ravno, zaradi tega morala iti. Kako v tej Vladi pripravljate te javne razpise. Izdatno do 17. decembra letos, od lanskega junija še dodatno financirate ravno nevladne organizacije, ki so združene pod glasom ljudstva. Od junija leta 2022 do decembra leta 2023 ste jim skupaj namenili 18 milijonov 761 tisoč 660,39 evra. Naj povem, da je ta znesek identičen tistemu znesku zaradi, zaradi katerega ste tukaj govorili kako ste drugače glasovali kot je monitor pokazal, ko smo mi predlagali amandma, da se socialni transferji uskladijo z inflacijo, točno za 18 milijonov evrov je šlo. Takrat je bil problem, čeprav ste kasneje to sprejeli, 18 milijonov dobrih evrov za te nevladne organizacije, pa tukaj ni problem. Od tega je Slovenska filantropija dobila več kot 2 milijona evrov. Bivša direktorica, dolgoletna vodja Slovenske filantropije, naša kolegica Tereza Novak je poslanka stranke Gibanje Svoboda in če je politik, ki ne pade kar čez noč, mora imeti neka stališča, mora imeti neka prepričanja, da se odloči za kandidaturo, če nekdo vodi takšno organizacijo, če je sam vodja politično motiviran in nihče ne bo prepričal, da je takšna organizacija nevladna in predvsem politično nevtralna, politično objektivna. Nihče nas v to ne bo prepričal.
Mirovni inštitut. Dolgoletno vodjo Mirovnega inštituta je ta vladna koalicija imenovala za ustavno sodnico Republike Slovenije. Nihče nas ne bo prepričal, da vladajoča koalicija ne imenuje ustavnega sodnika, ki je po volji vladajoče koalicije in pa glavne stranke. Legebitra 688 tisoč, Zavod Maska Ljubljana: to so tisti trije, ki so spremenili svoje ime in priimek in se preimenovali v Janeza Janšo. 534 tisoč evrov: Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Forum za enakopraven razvoj, Sindikat novinarjev Slovenije. Danes je nov dan, Društvo Parada ponosa, Zavod 3. Večino teh podpisani pod poziv predsedniku vlade, kako naj se uvede sankcije proti Izraelu, kako naj se prepove potovanje izraelskim državljanom v Evropsko unijo, itn. Ni pa tukaj v takšnih zneskih Društva za srčno-žilne bolezni, ni Slovenske Karitas, ni Rdečega križa, ni Društva upokojencev Slovenije, ni gasilskih društev, ni lovskih družin, ni ribiških družin, ni jamarjev, ni športnih klubov ni pevskih zborov, ni kulturnih društev, ni turističnih društev. Za to so pa dobre občine, ne. Za to so pa dobre občine. Naj jih financirajo državljani in naj jih financirajo občine, država jih pač ne bo, zaradi tega, ker očitno niso po godu vladajoči koaliciji in vladajoča koalicija ne želi, da bi dobili finančna sredstva. Za njih so očitno ta sredstva dovolj, ki jih dajo državljani, pa ki jih zberejo s prostovoljnimi prispevki in pa članarinami. Seveda, za nevladne organizacije, ki so v času tretje Janševe vlade pozivale h kršenju covid ukrepov, ki so pozivale na proteste, ki so nenazadnje javno tudi podprle, bile angažirane pri raznoraznih referendumih, pri kampanji za parlamentarne volitve lansko leto, te pa vi izdatno financirate. Konkretno, danes je nov dan, ki kakor da izvaja monitoring na vlado, in vas šola kaj lahko, kaj ne, predvsem vas v tem mandatu niti ne kritizira, ker dejansko delate vse tako kot oni želijo, tem pa ste od lanskega junija do 17. decembra namenili slabih 19 milijonov evrov in zato logična izjava kolega Sajovica, vidim, da smo vaša Vlada. Ja, ste vlada določenih nevladnih organizacij, niste pa vlada, ki bi dejansko delala nekaj, da bi se lahko vse nevladne organizacije razvijale. In ravno zaradi tega mi posegamo v člen in predlagamo, da se besedilo zapiše tako: V Zakonu o nevladnih organizacijah se drugi odstavek 28. člena spremeni tako, da se glasi: »Viri financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so evropska sredstva, donacije in druga sredstva.« Se pravi, to, kar je bilo prej, da tistih približno 10 milijonov evrov na leto, ki ga državljani ne porabijo svoje, ne izkoristijo svoje pravice, da bi dodelili določenim nevladnim organizacijam in ostane, predlagamo, da se to več ne da v sklad za razvoj nevladnih organizacij, pač pa pravimo sledeče, o teh desetih milijonih evrov. Ker ni danes govora o proračunu Republike Slovenije, ki ima svoje postavke, ker vsako ministrstvo financira določene nevladne organizacije, denar za tiste nevladne organizacije, ki pomagajo ostarelim, ki pomagajo bolnim, ki pomagajo v domovih za starejše občane. Ta denar bo ostal, lahko ga namenite še več, kajti ta denar gre direktno iz postavk Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za teh 10 milijonov evrov pa mi pravimo sledeče: »Sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošno koristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko, in s katerimi razpolaga Sklad za razvoj nevladnih organizacij, se po stanju na dan 31. december 2023 prenesejo na sklad za obnovo.«
¸ Slišali smo na Odboru za obrambo načelnika Generalštaba Slovenske vojske, ki je dejal: »Zaradi poplav se je Slovenska vojska naslednje leto odrekla 50 milijonom evrov v korist obnovi po poplavah.« Ko smo se pogovarjali s številnim ministrom tudi preko poslanskih vprašanj, kako je s financiranjem določenih projektov, predvsem so bila vprašanja infrastrukturni, je praktično vsak minister rekel, glejte, vsak mora nekaj prispevati, vsak mora svoj fer delež prispevati. Govora je bilo takrat tudi o nekem pavšalu 4 %, kar se proračuna tiče. In naš predlog je, da 10 milijonov evrov, ki jih državljani niso namenili za nevladne organizacije, damo v sklad za obnovo. Verjemite mi, da bi se tiste nevladne organizacije, ki so kakorkoli pomagale na terenu 4. avgusta in v dnevih po 4. avgustu, s tem strinjali. Vprašajte jih. Strinjali bi se, da to dobijo tisti, ki so že dolgo časa na robu obupa, ki nimajo lastne strehe nad glavo, ki še zdaj ne vedo kam bodo šli, kako bodo šli. In če se država, državljanke in državljani tudi, zaradi višjih prispevkov v gospodarstvu, višjih davkov odrekamo določenih prihodkov, jaz mislim, da je prav, da bi se tudi določene nevladne organizacije, ki jih vi financirate direktno iz denarja, ki ga državljani niso namenili njim, da se to prenese v sklad za obnovo.
In danes v razpravi bo veliko govora o tem, kako smo proti nevladnim organizacijam. Ne sploh ne drži, na spomnim, da je bila Janševa vlada tista, mislim, da, ki je v enem od PKP zakonov odstotek dvignila, iz 0,5 na 1 %. Se pravi, smo podvojili sredstva za nevladne organizacije, ki jih lahko državljani namenijo po svoji lastni izbiri in pa presoji. Se pravi, financirate samo tisto, od česar imate politično korist. Ne financirate pa nevladnih organizacij, ki dejansko vsak dan v nekaj prinašajo.
In veste, te koalicije so polna usta svobode medijev, kako ne smemo biti do medijev kritični. Potem pa vidiš v glasilu Zveze borcev, kako poslanec Svobode, tam kritizira medije, da govorijo neresnice, da lažejo. Se pravi, medijska svoboda je očitno tudi selektivna, tako kot so selektivne nevladne organizacije, ene lahko, druge ne. Eni mediji lahko, drugi ne smejo. Problem pa je, ker z denarjem ljudi financirate tiste, ki po vašem mnenju lahko, ne pa tistih, ki po vašem mnenju ne smejo. Pa ne poznam pevskega društva, pa ne poznam dramske igralske skupine, pa ne poznam športnega kluba, ki bi bil do vas kritičen, ki bi javno kakorkoli karkoli o vas govoril slabo, grdo, javno. Ne, za vas to ni dovolj. Za vas je dovolj že, da vas javno ne podpirajo. To je glavni problem. Mi podpiramo nevladne organizacije, dvignili smo v naši vladi odstotek, da lahko državljani za njih namenijo še več. Ne strinjamo se pa s tem, da Vlada prosto po Prešernu v sklad da teh 10 milijonov evrov in potem deli nevladnim organizacijam. Mogoče bo kdo vprašal zakaj pa tega niste naredili v vaši vladi, saj ste tudi vi iz tega sklada delili denar. Naj povem, da smo se mi sami želeli temu odreči, ker smo v PKP dali točno to, kar danes predlagamo. Ampak ni šel zakon oziroma tak, kot je bil predlagan, ta člen ni šel skozi, ker je bil znotraj koalicije dan amandma in ni bilo večine v parlamentu. Mi sami, tretja vlada Janeza Janše, se je želela temu odpovedati, da tega sklada ni več, da so ljudje tisti, ki dejansko namenijo denar, da sami odločajo, o kateri nevladni organizaciji bo šel denar. Mi nimamo proti, da pač vsaka vlada sama, kot je bilo prej rečeno, pove, koliko bo šlo določenim nevladnim organizacijam, seveda iz postavk državnega proračuna. Problem pa je, ko se sklad kamor se steka denar direktno od slovenskih davkoplačevalcev in davkoplačevalk, namenja za financiranje tistih nevladnih organizacij, od katerih ima, potem vladajoča politika korist. In točno te nevladne organizacije se bodo po vsej verjetnosti 100 % aktivirale za naslednje evropske volitve in že sedaj lahko napovemo katere stranke bodo podpirale in takšnimi proračuni in s takšnimi denarji, to je več denarja, kot ga lahko politična stranka porabi. Gre za obvodno financiranje političnih strank in upam, da se bo preiskovalna komisija, ki jo vodi kolegica Vonta, tudi tega lotila: "Kako se politične stranke, oz. kako se kampanja političnih strank financira preko nevladnih organizacij in preko tega sklada?" Kako pa si vi dejansko predstavljate in kako vidite in da ni to neka izmišljotina kar mi govorimo, financiranje nevladnih organizacij iz tega sklada pa najbolje pove to, da je, zaradi tega morala odstopiti ministrica za javno upravo. Kajti avgusta letos je bilo na podlagi razpisa nevladnim organizacijam dodeljenih teh 7 milijonov evrov, v nadaljevanju pa je bil pri razdelitvi preostalih sredstev uspešen tudi Inštitut za proučevanje enakosti spolov. Šefica tega je bila osebna prijateljica ministre Sanje Ajanović Hovnik. 300 tisoč evrov je bilo dodeljenih. Nekdanja ministrica je sama napisala pismo podpore za ta inštitut, kar je seveda najprej zanikala, potem pa, ko so mediji to objavili je vendarle priznala in v omenjen razpis je bilo tudi vpleteno podjetje, ki ga prav tako vodi prijateljica bivše ministrice, kjer je bila tudi ona poslovno vpletena. In potem vse nevladne organizacije, ki jim je to podjetje svetovalo, so bile na razpisu tudi uspešne. To pa je bil dodaten dokaz, kolegice in kolegi, da si predstavljate ta sklad, kot sklad za polnjenje žepov levih političnih strank in njihovih podpornicah v vladnih, čeprav se imenujejo nevladne organizacije. Ravno zaradi tega, ker je temu potrebno narediti konec, bomo ta zakon v Slovenski demokratski stranki podprli. Hvala lepa.
Hvala.
Naslednja poslanska skupina, Nova Slovenija - krščanski demokrati, v njenem imenu dr. Vida Čadonič Špelič. Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovani minister, državni sekretar, kolegice in kolegi!
V Novi Sloveniji menimo, da bi civilna družba lahko opravljala svojo nalogo mora biti zares civilna. Takšno podpiramo tudi mi. Nevladne organizacije, ki jo sestavljajo, morajo torej biti res nevladne, torej neodvisne od političnega prostora kot celote in še posebej od vsakokratne oblasti. Edina garancija za to pa je ekonomska neodvisnost te civilne družbe. Civilna družba bi posledično morala biti pretežno financirana ne od države, torej iz javnega denarja, temveč od državljank in državljanov, katerih vrednote in interese naj bi predstavljala. Povsem jasno je, da slovenska civilna družba v veliki večini, žal ni taka. Vse slovenske nevladne organizacije so eksistenčno odvisne od javnega denarja, ki jim ga odmerjajo ministrstva, agencije, uradi in občini. Na občinah dobro vedo katera društva, torej, katero civilno družbo financirajo. Preko javnih razpisov večinoma financirajo športne kulturna mladinska društva, društva ki delujejo na področju sociale javnega zdravstva gasilce itn. Slovenske nevladne organizacije so torej pretežno vladne če odmislimo tiste občinske kar postane poseben problem, ko očitno vplivajo na nevladne odločitve brez odgovornosti in udeležbe na volitvah. Poudarek je, na udeležbi na volitvah, vodijo državo. V Novi Sloveniji se zavedamo prispevka in podpiramo delovanje prostovoljnih nevladnih organizacij, ki s svojo inovativnostjo, fleksibilnostjo in prilagajanjem storitev ter programom potrebam uporabnikov predstavljajo dopolnitev javnega sektorja in pomembno prispevajo k družbeni blaginji in večji socialni varnosti. V NSi se zavzemamo za spremembo modela financiranja medijev, pa tudi nevladnih organizacij. Odločujočo vlogo pri financiranju NVO-jev morajo dobiti davkoplačevalci. Oni naj se odločijo, katera društva in katere njihove dejavnosti bodo financirali. Zmanjšati želimo obseg sredstev, ki se dodeljujejo iz proračuna, preko različnih razpisov, ki so morda celo prirejeni.
V Novi Sloveniji smo že v mandatu ministra Andreja Bajuka omogočili, da 0,5 % dohodnine posameznik lahko nameni nevladnim organizacijam. Sami menimo, da je to tista pot, kot da bodo ljudje se sami odločili, kam gre njihov denar, torej katero nevladno organizacijo bodo podprli. S tem omogočamo pravzaprav največjo svobodo vsem, tako nevladnikom, kot tudi ljudem, davkoplačevalcem in davkoplačevalcem. Vzporedno v Novi Sloveniji tako celo predlagamo, da bi se dvignil ta procent dela dohodnine, ki jo lahko posameznik nameni za financiranje NVO, vse tam do 3 %. Temeljni cilj spremembe veljavnega Zakona o nevladnih organizacijah je za obdobje 2004 do 2008(?) zagotoviti dodatna sredstva za obnovo in razvoj po poplavah in zemeljskih plazovih iz avgusta 2023. Z vloženim zakonom predlagatelji tako predlagajo, da sredstva, ki jih davčni zavezanci niso neposredno namenili za financiranje splošno koristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko, torej za tako imenovani nerazdeljeni del od leta 2024 do leta 2028 namenijo obnovi, in sicer s prenosom sredstev na Sklad za obnovo Slovenije. Prav tako predlagajo spremembo načina financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij, in sicer na način, da se sredstva iz tako imenovanega nerazporejenega dela dohodnine po letu 28 prenesejo v državni proračun in ne v Sklad za razvoj nevladnih organizacij.
V Novi Sloveniji bomo ta predlog zakona podprli.
Hvala lepa.