Dobro jutro, lepo vas je videti pred božičem v takem številu!

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 59. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lepo vas pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 59. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v sredo 20. decembra s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določite dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Zdaj prehajamo na odločanje in vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev, vsi so glasovali za, proti nihče.

(Za so glasovali vsi.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 59. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA, DELA IN SOCIALE TER Z ZDRAVSTVOM POVEZANIH VSEBIN.

Državni svet je na 10. izredni seji 19. decembra zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin in za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Jožetu Smoletu.

Izvolite.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki Vlade in ostali prisotni!

Državni svet je na 10. izredni seji 19. 12. 2023 sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o tem zakonu. Med zakonodajnim postopkom je bilo v prvotni različici predloga vloženih več in sprejetih več amandmajev, v katerih se ni upoštevalo pomislekov in pripomb reprezentativnih delodajalskih organizacij.

Naše pripombe so se nanašale predvsem na dve predlagani rešitvi, ki sta nato postali del končne verzije sprejetega zakona. Prva nesprejemljiva rešitev je ponovno podaljšanje obdobja, v katerem nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, bremeni delodajalca. Slednje pomeni, da so bili delodajalci finančne obremenitve, povezane z bolniško odsotnostjo, delno odrešeni le krajši čas. Ureditev, po kateri je šlo v breme delodajalca samo prvih 20 delovnih dni, je namreč po dolgotrajnih naporih stopila v veljavo nedolgo nazaj, torej marca leta 2022.

Državni svet ocenjuje, da bo ponovno podaljšanje obdobja bolniške odsotnosti v breme delodajalca pomenilo še dodatno veliko povečanje stroškov in obremenitev gospodarstva, ki je trenutno že izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskem ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energije in posledicam avgustovskih poplav. Predvideva se, da bi ta ukrep delodajalcem povzročil dodatnih 80 milijonov evrov stroškov na leto, kar pa ne bo vplivalo na skrajšanje čakalnih dob, niti ne bo izboljšalo dostopnosti do zdravstvenih storitev. Ravno to pa naj bi bil osnovni razlog za sprejem obravnavanega zakona. Ob tem ne smemo zanemariti, da se je v zadnjem času slovenska podjetja že obremenilo s številnimi novimi oziroma višjimi dajatvami. Nadaljujejo se tudi nenehne napovedi o uvedbi dodatnih finančnih in administrativnih bremen, na primer dviga davkov od dohodkov pravnih oseb, negativna sprememba dohodninske zakonodaje in tako dalje.

Dodatno izpostavljamo tudi vpliv nove ureditve na, na delovne pogoje in skrb za zdravje obrtnikov samostojnih podjetnikov ter vseh drugih, ki dela ne opravljajo kot zaposleni v delovnem razmerju. Za njih podaljšanje obdobja obremenitve s stroški zaradi bolniških nadomestil pomeni tudi to, da se bodo na delo vračali, še preden bodo ozdraveli, ker si drugega ne bodo mogli privoščiti. Na zdravstveno stanje posameznika vpliva mnogo dejavnikov, ki se med seboj prepletajo, od preventive, dostopnosti do zdravstvenega sistema v državi ter zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Zato je nepravično, da se krivda za visoko stopnjo absentizma in domnevno znižano stopnjo varnosti in zdravja pri delu vali izključno na delodajalce. Ti so namreč v skladu s področno zakonodajo za delavce dolžni skrbeti ne glede na dolžino kritja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev. Pri tem seveda veliko pove podatek, da je le tri odstotke boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni. Prav tako se je po podatkih NIJZ dolžina odsotnosti delavcev zdela od leta 2022, ko je veljalo krajše obdobje, obremenitev delodajalcev znižala.

Druga rešitev, ki ji nasprotujemo, pa je omejitev višine nadomestila med začasno zadržanostjo z dela. Sprejeti zakon namreč določa, da višina nadomestila ne sme biti višja od dva in pol-kratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji. S tem se spreminja višina nadomestila, ki je bila pred sprejetjem tega zakona omejena s plačo, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal. Taka sprememba je neutemeljena in med prejemnike nadomestila vnaša neenakost z vidika razmerja med plačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila. Samo v tem primeru bo namreč po novem izplačilo limitirano ne glede na osnovo, od katere se plačujejo davki.

Zato v Državnem svetu zakonu odločno nasprotujemo in pozivamo poslanke in poslance, da o sprejetih rešitvah še enkrat premislijo in ob ponovnem odločanju zakona ne izrečejo podpore.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zdravstvo in za predstavitev mnenja dajem besedo podpredsedniku odbora mag. Deanu Premiku. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav!

Odbor za zdravstvo je kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki ga je Državni zbor sprejel na 15. seji.

Predstavnik Državnega sveta je podal dopolnilno obrazložitev zahteve, poudaril je, da bo podaljšanje bolniške odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni ponovno in dodatno bremenilo slovensko gospodarstvo, ki je trenutno izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti. Predstavnik Vlade je povedal, da razlogov za veto Državnega sveta ni. Vlada Državnemu zboru predlaga, da ob ponovnem odločanju zakon podpre.

V razpravi je bilo izpostavljeno, da tako imenovana omnibus oblika zakona res ni najustreznejša, vendar pa je glede na številne rešitve, ki jih zakon prinaša, v sedanji situaciji nujna.

S strani opozicije je bilo izpostavljeno, da je zakon nastal predvsem zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki povzroča 140-milijonsko izgubo ZZZS. Zakon ni usklajen, sprejema se po nujnem postopku in nima cilja skrajševanja čakalnih vrst. Za reševanje navedenih problematik v okviru zakona bi bilo potrebno spremeniti več sistemskih zakonov. Absentizem se rešuje tudi s skrajševanjem čakalnih vrst, podaljšanje bolniške odsotnosti v breme dajalca z 20 na 30 dni pa tega problema ne rešuje.

Večina razpravljavcev je menilo, da je zakon eden boljših. Pripravljen je z namenom, da na transparenten način pomaga ljudem, zato se je tudi sprejemal po nujnem postopku. Ureja pomembna področja, in sicer: dodatke za povečan obseg dela šolajočim do 18. leta bo nov obvezen zdravstveni prispevek plačevala država; uvaja obvezno dežurstvo za vse zdravnike v javni mreži; ob izrednih razmerah omogoča začasno premestitev zdravstvenih delavcev in prepoved dela pri drugih delodajalcih; uvaja dodatke za povečan obseg dela zdravstvenih delavcev na primarni ravni; omogoča razpis zdravniških specializacij ter lažje zaposlovanje tujih zdravnikov, omejuje višino bolniškega nadomestila, uvaja upravni in sistemski nadzor v domeni Ministrstva za zdravje in omogoča ministrstvu dostop do podatkov ZZZS. V zvezi z navedbami državnega sveta so razpravljavci menili, da delodajalci z nizko stopnjo absentizma ne bodo imeli težav, tisti z visokim absentizmom pa bodo morali sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje. Vlada že pripravlja zakon za hitrejše in boljše vračanje na delo. Odbor je sprejel mnenje, da je Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela, sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin ustrezen.

Hvala lepa. Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade kot predlagateljice zakona, dr. Valentini Prevolnik Rupel, ministrici za zdravje. Izvolite.

Spoštovani, hvala za besedo. Uvodoma bi rada poudarila, da interventni zakon, o katerem boste poslanke in poslanci danes še enkrat odločali, vsebuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi se odločilno vpliva na organizacijo zdravstvenega sistema glede zahteve Državnega sveta o ponovnem odločanju Državnega zbora o interventnem zakonu pa bi rada v nadaljevanju izpostavila nekaj pojasnil.

Z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter vzporedno novelo Zakona o delovnih razmerjih, ki se uporablja ta od 1. marca 2022 je bilo določeno skrajšanje obdobja izplačevanja nadomestila v breme delodajalca iz 30 na 20 dni, vendar je bilo že v postopku sprejemanja novel opozorjeno, da bo zdravstvena blagajna s krajšanjem obdobja občutno dodatno obremenjena. Naraščajoči stroški iz naslova absentizma dejansko pomenijo krčenje obsega zdravstvenih storitev, ki so pravica iz OZZ, kar posledično najbolj prizadene prav zavarovance. Ob tem naj pojasnim še, da je začrtana ureditev primerljiva z ureditvijo v številnih evropskih državah. Vlada nasprotuje tudi navedbam, da skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila plače v breme delodajalcev ne vpliva na odgovornost delodajalca za svojega delavca v smislu varnosti in zdravja pri delu. Na zvišanje absentizma vpliva tudi odsotnost ustreznih strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest. Z razbremenitvijo delodajalcev so se negativne posledice nezadostne skrbi delodajalca za zagotovitev varnosti in zdravja prenesle v solidarnostni sistem OZZ, kar ni v skladu z namenom in cilji obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Dodatno je Državni svet izrazil nenaklonjenost glede določitve zgornjega limita nadomestila. Poudariti moram, da so vsa druga socialna zavarovanja, recimo pokojninsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo omejena navzgor. Določitev zgornje meje ne ustvarja neenakosti med vplačniki v sistem zdravstvenega zavarovanja, saj ukrep sledi načelu solidarnosti, legitimnemu in prevladujočemu javnemu interesu ter je namenjen stabilizaciji javne zdravstvene blagajne. Primarni namen nadomestila je ohraniti stabilen socialni položaj delavca, tudi kadar je ta začasno zadržan od dela oziroma zagotoviti, da se posamezniku, ki se je znašel v neugodnem socialnem položaju, z aktivnim delovanjem države zagotovijo možnosti za dostojno življenje oziroma odpravlja tveganja, da bi se socialna ogroženost posameznika bistveno poglobila. S postavitvijo kapice pa se zagotavlja, da sredstva, ki se zbirajo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ostajajo na voljo predvsem za zdravstvene storitve, kar je primarni namen zdravstvenega zavarovanja. Vlada glede na navedeno Državnemu zboru predlaga, da ob ponovnem odločanju Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, podpre. Hvala.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu mag. Karmen Furman. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Glede na izglasovan veto Državnega sveta na Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, danes torej ponovno odločamo o predmetnem zakonu.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo že na matičnem odboru kakor tudi kasneje na sami seji Državnega zbora v okviru obravnave predmetnega zakona opozarjali na njegovo škodljivo in mestoma celo ustavno sporno vsebino ter nesprejemljivost posameznih določb, na kar vas je v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajnopravna služba Državnega zbora, glede na številne pozive deležnikov z vsebino zakona na koncu ni bil zadovoljen praktično nihče, razen koalicije. In kar je najpomembnejše, zakon, ki ste ga naslovili celo kot interventni na področju zdravstva, kljub kaosu, ki ga imate, ne rešuje praktično ničesar, predvsem pa v ospredje ne postavlja pacienta.

V naši poslanski skupini smo ministrico ob obravnavi zakona med drugim pozvali k pojasnilom, kateri ukrepi v zakonu bodo izboljšali storitve v zdravstvu, da bodo ljudje hitreje in lažje prišli do pomoči, ko jo potrebujejo. Odgovora nismo prejeli. Kljub vašim pompoznim predvolilnim obljubam o ureditvi razmer v zdravstvu in skrajševanju čakalnih vrst, pa le te še nikoli niso bile tako dolge. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje še nikoli ni bilo toliko ljudi brez družinskega zdravnika, pa čeprav naj bi bila prav ureditev razmer na področju družinske medicine še posebna prioriteta vašega dela. Pod vašo Vlado zdravstvene reforme očitno pač ne bo. Nad njo je sedaj obupala tudi predsednica države. Namesto reforme so državljani v tem letu dobili rekordno inflacijo, višje in nove davke ter obilno financiranje tistih nevladnih organizacij, ki so vam pomagale priti na oblast. Vaš zdravstveni eksperiment skrajševanja čakalnih vrst, ki se zgolj podaljšujejo, pa je, kot kaže, očitno najbolj draga in hkrati zgrešena poteza te Vlade, za katero ste že porabili več kot 160 milijonov proračunskega denarja. Javno zdravstvo vam tako razpada in edina omembe vredna sprememba, ki ste jo doslej uspeli izvesti na tem področju, je, da ste ljudem v prihajajočem letu uzakonili nov obvezen zdravstveni davek, ki ga bodo morali plačevati vsi aktivni delovni državljani in upokojenci. Predmetni zakon, ki je bil pripravljen brez socialnega dialoga in iskanja kompromisov med deležniki, ki ga bodo morali izvajati, v zakonodajno proceduro pa vložen z zlorabo poslovniških določil glede nujnosti postopka, v bistvu rešuje zgolj tehnično podlago za pobiranje novega davka, ki ste ga uzakonili ljudem, a kljub dejstvu, da ste ljudem uvedli nov zdravstveni davek, za kar se bo nenazadnje v zdravstveno blagajno steklo še več denarja, s tem zakonom sedaj še dodatno obremenjujete gospodarstvo, zamikate nujno, nujno potrebne zdravstvene investicije in ljudem jemljete že pridobljene pravice.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zato zakona s takšno vsebino nikakor ne moremo podpreti in bomo tudi danes ob njegovem ponovnem odločanju glasovali proti njegovemu sprejemu.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja poslanska skupina, Nova Slovenija - krščanski demokrati in v njenem imenu dr. Vida Čadonič Špelič.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, ministrica, kolegice in kolegi!

Ko je predlog zakona prispel v obravnavo v Državni zbor, so se nanj ostro odzvali številni deležniki najprej v zdravstvu, zdravniki, ostali delavci v zdravstvu, farmacevti, sindikati, občine, gospodarska združenja in vsi so opozorili, da gre zakon v napačno smer. V zakonodajnem postopku se je sicer zakon spreminjal, nekoliko izboljšal predvsem pod pritiski prej naštetih, vendar še vedno ne vsebuje tistega najbolj pomembnega, to je dostopnost, hitrejša dostopnost do zdravnika. Torej ni čudno, da je nanj Državni svet izglasoval veto.

Državni svet je tudi opozoril na podaljševanje obdobja, ko se bolniško nadomestilo izplačuje v breme delodajalca z 20 na 30 dni in omejitev višine nadomestila na 2,5-kratnik bruto plače, pri čemer pa prispevki, ki se v ta namen plačujejo, ostajajo navzgor neomejeni. Podaljševanje obdobja bolniške odsotnosti v breme delodajalca bo za gospodarstvo pomenilo še dodatno veliko povišanje stroškov, po preliminarnih ocenah skoraj za 80 milijonov evrov na leto. Državni svet tudi opozarja, da bo to ponovno in dodatno obremenilo slovensko gospodarstvo, ki je trenutno izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskemu ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energentov in seveda posledicam avgustovskih poplav. Poleg tega se glavnina sredstev za investicije, ki so bila predvidena z Zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih 2021-2031, zamika za štiri leta; namesto da bi bila glavnina investicij izvedena med leti 2024-2026, se s tem zakonom zamika na 2028-2031. Dotrajane prostore in naprave bi morali posodobiti in zamenjati že veliko prej, zato takšni zamiki niso sprejemljivi. Seveda ogrožajo zdravje in varnost pacientov. Naj opozorimo še na en ukrep, ki so ga kot negativnega izpostavile občine. Z letošnjim letom se bo izteklo obdobje dodeljevanja dodatka za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Kot so zapisali v Združenju občin Slovenije, se s predlagano spremembo povzroča škoda na primarni ravni. Občine izvajajo veliko aktivnosti za ohranitev in izboljšanje zdravstvenih storitev na primarni ravni za vzpostavitev dobrih delovnih pogojev, ki bi privlačili mlade, tudi z vzpostavitvijo zdravstvenih postaj v manjših in bolj oddaljenih občinah. Z odvzemom tega dodatka pa se delo na tem področju še bolj otežuje in kader, ki ga primanjkuje v celi državi, se bo tako še težje odločil za delo v oddaljenih krajih. Torej, razlike med regijami se bodo še povečale.

Zakon se je sprejemal po nujnem postopku in pričakovali bi, da bo zato z vso nujnostjo reševal najbolj pereče težave v zdravstvenem sistemu. Čakalne dobe in boljša dostopnost do zdravnika, boljša organizacija dela v javnih zdravstvenih zavodih, digitalizacija, teh se zakon ne loteva oz. se jih loteva le v manjši meri s poenostavitvijo postopkov za prihod tujih zdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev. To podpiramo, vendar zakon na drugi strani tudi predčasno ukinja ukrep za skrajševanje čakalnih vrst, s čimer, pravi predlagatelj, ta ukrep ne prinaša želenega rezultata, zato ga ukinja. V Novi Sloveniji mislimo, da bi ga morali nadgraditi. Veliko bolj se seveda zakon ukvarja tudi z novim obveznim zdravstvenim prispevkom, ki ste ga uzakonili letos poleti. Zaradi vsega povedanega bomo v Novi Sloveniji ponovno glasovali proti temu zakonu, saj ne odpravlja ključne težave, to je boljša dostopnost bolnikov do zdravstvenih storitev. Hvala lepa.