Dobro jutro vsem. Začenjam 15. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in ker je tudi prva v letošnjem letu, naj vsem zaželim eno zdravo, uspešno leto, polno pozitivnih izzivov in, če se da, polno pozitivne energije. Mislim, da bomo na ta način se lahko spopadli s problemi, ki jih imamo, ali pa izzivi, ki jih imamo, mnogo lažje, tako da želim vsem tudi veliko pozitivne energije v letošnjem letu.

Zdaj pa nadaljujemo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene ter vse ostale prisotne in imam nekaj pooblastil oz. obvestil. Poslanec Danijel Krivec nadomešča poslanca Žana Mahniča, danes pa je odsoten poslanec mag. Branko Grims in poslanec Anton Šturbej.

Dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oz. za umik zadeve in je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA AGENCIJE ZA KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA IN STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo smo prejeli: letno poročilo, sklep Vlade s soglasjem k letnemu poročilu, mnenje Državnega sveta in stališče Vlade do mnenja Državnega sveta.

K tej točki pa smo vabili Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Državni svet.

Letno poročilo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2022 je bilo 14. 9. 2023 posredovano Državnemu zboru na podlagi 254. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

In pričenjamo obravnavo poročila in besedo dajem predstavniku Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za predstavitve poročila. In izvolite, direktor mag. Marko Mišmaš.

Hvala lepa za besedo.

Poročilo je strukturirano po glavnih delovnih področjih agencije, na katerih agencija opravlja svoje regulatorne naloge, in sicer so to elektronske komunikacije skupaj z upravljanjem radiofrekvenčnega spektra, elektronski mediji, poštne storitve in pa železniški promet. Na omenjenih področjih agencija izvaja tudi inšpekcijski oz. strokovni nadzor, rešuje tudi spore med deležniki predvsem na področju elektronskih komunikacij in poštnih storitev. Agencija v imenu države upravlja tudi z omejenimi dobrinami, to sta radiofrekvenčni spekter in pa številski prostor. Njene aktivnosti na teh področjih so predstavljene na začetku letnega poročila, glavne aktivnosti agencije so pregledno predstavljene v tabelah na začetku posameznih poglavij skupaj z oceno realizacije za vsako posamezno nalogo in pa pripadajočim komentarjem. Leto 2022 je skozi statistične podatke predstavljeno na strani 17 letnega poročila. Po posameznih delovnih področjih so pa leto 2022 najbolj zaznamovali, bom rekel, naslednje aktivnosti in bi šel pač skozi.

Če pogledamo področje elektronskih komunikacij. Na področju elektronskih komunikacij je bil v oktobru 2022 po več letih usklajevanj sprejet novi Zakon o elektronskih komunikacijah, t. i. ZEKom-2, ki prenaša v slovenski pravni red evropski zakonik o elektronskih komunikacijah z nekaterimi zelo pomembnimi spremembami predvsem pri podeljevanju radiofrekvenčnega spektra, pravic končnih uporabnikov in pa cybersecurityja. Že v letu 2022 je stekel projekt izdaje obveznih splošnih aktov po tem novem zakonu, torej ZEKom-2, kjer je bila agencija zavezana sprejeti 34 splošnih aktov, pred tem za vsakega opraviti javno posvetovanje, zbrati pripombe in nanje odgovoriti. Zakonski rok je bil 6 mesecev za sprejetje teh 34 aktov in se je iztekel maja 2023. Z izjemo nekaterih zahtevnih s področja cybersecurityja je agencija speljala vse v polletnem roku. Pripravljena je bila strategija za spodbujanje regulatorne predvidljivosti na trgu elektronskih komunikacij za obdobje 2022-2024, pripravljena je bila analiza učinkovitosti regulacije, regulacije trgov visoko zmogljivih priključkov, kar bo podlaga za naslednje regulatorne korake in zaključek regulacije na fiksnih trgih, to sta trg 1 in pa 3B, kjer sta bili že v juniju 2022 izdani dve regulatorni odločbi. Spodbujalo se je skupno gradnjo in souporabo fizične infrastrukture, kjer je agencija še naprej omogočala, da investitorji preko spletne strani AKOS najavijo gradnjo omrežja in pa omogočijo drugim zainteresiranim subjektom, da se vanjo vključijo. Z DESI indeksom je Slovenija v letu 2022 napredovala na 11. mesto znotraj držav članic Evropske unije. Kar se tiče povezljivosti znotraj DESI, področja povezljivosti znotraj DESI indeksa, ki predstavlja področje delovanja agencije, je pa na 10. mestu Slovenija.

Področje RFS, upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, tukaj smo na področju mobilnih komunikacij začeli z aktivnostmi za podelitev spektra v radiofrekvenčnih pasovih 2300-3600 MHz za lokalno uporabo oz. za industrijske vertikale. Trenutno poteka tender aktiven, v letu 2022 smo pa začeli s pripravami in pa podelitev za širokopasovni dostop ELES, dostop v pasu 28 GHz in pa 3800 do 4200 MHz za storitveno nevtralno in lokalno uporabo. Zdaj povpraševanja smo na trgu delali, vendar izraženega interesa za teh zadnjih dva ni bilo.

Na področju FM, to se pravi, analogne radiodifuzije, je bil izveden splošni javni razpis za podelitev več radiofrekvenc, radijskih frekvenc za analogni radio na različnih frekvenc v različnih frekvencah, tudi v različnih področjih. Zaključen je bil v letu 2023, podaljšala se je odločba za Mux-C javnemu zavodu RTV Slovenija kot upravljavcu Mux-C multipleksa. Močno povečane aktivnosti smo pa izvajali na področju izdaje dovoljenj za radijske fiksne zveze, ki se tipično uporabljajo za povezovanje baznih postaj, kjer je bilo izdanih preko 1200 novih ODRF-jev.

S področja elektronskih medijev. Tukaj smo uveljavljali novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, t. i. ZAvMS-b, ki širi pristojnost AKOS-a na področje regulacije storitev platform za izmenjavo videa, vključno z možnostjo reševanja sporov med uporabniki in ponudniki. Izvedli smo tri javne razpise na področju razširjanja digitalne, digitalne, digitalnih radijskih programov, t. i. Dub+, kjer smo zaključili tri razpise in podelili pravice izdajateljev, deset plus osem plus šest, torej, skupaj 24 izdajateljev. Neuspešen javni razpis pa je bil za podeljevanje pravic razširjanja TV programov v digitalni tehniki. Tukaj smo v bistvu na razpisu dobili samo eno ponudbo, kjer pa ponudnik ni imel poravnanih vseh obveznosti in je bila zato ponudba zavrnjena. Skrbeli smo za medijsko pismenost preko v bistvu vzdrževanja, administriranja in pa objavljanja člankov na portalu MEPI. Agencija je bila aktivna na področju zagotavljanja dostopnosti avdiovizualnih medijskih vsebin za invalide, vključno z vzpostavitvijo spletne vstopne točke za invalide in pa aktivnosti za zaščito ranljivih skupin uporabnikov, na primer mladoletnih, preko gledoskopa.

V zvezi z dostopnostjo v avdiovizualnih medijskih storitvah je agencija izdala tudi splošni akt o varstvu ranljivih skupin. Na področju poštnih storitev oziroma poštne regulative smo izvajali regulacijo delovanja Pošte Slovenije preko preverjanja skladnosti njihovih stroškovnih modelov, skupaj z računom BAG. Zagotavljanje univerzalne poštne storitve, tukaj dajemo soglasje k cenam in pa splošnim pogojem ter obravnavanje zahtevka Pošte Slovenije za izplačilo nadomestila za izvajanje te storitve. In pa opravljenih je bilo več analiz glede poštnih storitev z vidika njihovih uporabnikov, analize cen in kakovosti in pa štiri raziskave o potrebah uporabnikov.

S področja železniške regulative in storitev izvajamo spremljanje nediskriminatornega dostopa do javne železniške infrastrukture, izvedba rednih mesečnih analiz realizacije dodeljenih infrastrukturnih zmogljivosti. Spremljanje nediskriminatornega zaračunavanja uporabnine železniške infrastrukture. Redno se je spremljalo, ali upravljavec, torej Slovenske železnice, uporabnino zaračunava skladno z veljavno metodologijo in nediskriminatorno vsem prevoznikom. Preverjanje zadovoljstva potnikov v potniškem in pa uporabnikov v tovornem prometu. Tukaj smo izvedli analizo kakovosti storitev v železniškem potniškem in tovornem prometu in pa sodelovali smo pri pripravi zakonodaje s pristojnim ministrstvom. Tukaj je bila novela ZZELP in pri uredbi o dodeljevanju vlakovnih poti, uporabnini in pa režimu učinkovitosti.

Ostale horizontalne dejavnosti na področju normativnih dejavnosti. Sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino in pa sociale pri spremembi Zakona o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide, tako imenovani ZDPSI. Sodelovali smo z Ministrstvom za kulturo pri pripravi ZAVMS-B zakona, z MDP, Ministrstvom za digitalno preobrazbo, pri pripravi ZEKOM-2, torej novem Zakonu o elektronskih komunikacijah, in pa začetek aktivnosti glede sprejema ZZELP in priprava podzakonskih predpisov splošnih aktov z različnih področij, medijev, elektronskih komunikacij, in tri priporočila izvajalcev elektronskih komunikacij in storitev na področju upravnih postopkov.

Dve glavni aktivnosti: nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti zavezancev na vseh področjih dela regulacije, kar je vse podrobno obrazloženo v posebnem poglavju osem, nadzor in pa reševanje medoperaterskih in uporabniških sporov. V obravnavi imamo, smo imeli, približno 700 uporabniških sporov s področja pošte, elektronskih komunikacij in pa železniškega prometa, kjer se spori obravnavajo kot pritožbe potnikov. Obravnavano je bilo tudi 11 medoperaterskih sporov. Ti so večji in zahtevnejši, večinoma so pa s področja skupne gradnje in pa souporabe na ozaveščanju in skrbi za končne uporabnike. Tukaj, tako kot sem že omenil, skrbimo za digitalno pismenost oz. preko portala za medijsko pismenost, preko vzdrževanja in pa administriranja in pa objavljanje člankov na portalu MIPI. Zagotavljamo delovanje klicnega centra, smo zagotavljali, na brezplačno telefonsko številko kot pomoč pri vlaganju sporov in pa pritožb. Aktivnosti. Priprava brošur in pojasnil za končne uporabnike poštnih, telekomunikacijskih in drugih storitev, vključno z uporabniki invalidi. In pa vzdržujemo portal, primerjamo operaterje, Pika.si, kjer je možno dejansko primerjati ponudbe različnih operaterjev. In pa Geoportal, to je portal s podatki o razpoložljivi infrastrukturi, kjer je v bistvu na več layerjih predstavljena celotna telekomunikacijska infrastruktura, kjer si lahko tudi vsak končni uporabnik pogleda možnosti, ki jih ima, torej, katerega operaterja si lahko izbere.

Na področju mednarodnega sodelovanja smo aktivno sodelovali v medresorski delovni skupini za urejanje problematike motenj torej RF spektra s strani Italije, italijanskih radijskih postaj. Drugače imamo pa na agenciji dejansko zelo obsežno mednarodno sodelovanje z mednarodnimi inštitucijami, kot sta ITU in OECD, ter s strokovnimi telesi s področja regulacije, kot so BEREC, s področja elektronskih komunikacij, IRGRAIL, s področja regulacije železniškega prometa, IRGP s področja regulacije pošte in EPRA s področja regulacije elektronskih medijev.

Kadrovski del poročila agencije. Agencija je kadrovsko precej podhranjena. Potrjenih ima 107 sistematiziranih delovnih mest v letu 2022, konec leta 2022 jih je bilo zaposlenih 92, fluktuacija je bila nižja kot v letu 2021. Prenehalo je delovno razmerje petim delavcem, od tega sta se dva upokojila. Agencija je bila pri pridobivanju novega kadra delno uspešna, s 47 razpisi je pridobila 11 novih sodelavcev za nedoločen čas, sprejela je pa novo kadrovsko strategijo. Pristopila je tudi k aktivnostim za pridobitev certifikata družbeno odgovornega delodajalca, kjer se bo v prihodnje – to, ker se tudi danes že osredotoča - na dve od štirih področij certificiranja, in sicer na usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, ter pomen varnosti in zdravja na delovnem mestu.

Finančni izkazi. Iz izkaza po obračunskem toku je razvidno, da je agencija v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 ustvarila za 6 milijonov 473 tisoč 695 € prihodkov, kar predstavlja 105,4 % planiranih prihodkov. Na odhodkovni strani pa je ustvarila 6 milijonov 10 tisoč 280 € odhodkov, kar predstavlja 86,5 % planiranih odhodkov. Agencija je v tem obdobju ustvarila presežek prihodkov nad odhodki v vrednosti 463 tisoč 415 €. Le-tega bo agencija v skladu s sklepom vlade upoštevala pri tarifah v naslednjih letih.

Toliko z moje strani. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za digitalno preobrazbo, državnemu sekretarju dr. Miroslavu Kranjcu. Izvolite.

Hvala.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Na MDP smo ugotovili, da je AKOS v letu 2022 posloval skladno s sprejetim programom dela in finančnim načrtom. Opravil je glavnino načrtovanih aktivnosti v tem letu, nekatere aktivnosti pa so bile iz objektivnih razlogov predstavljene v leto 2023. Opravljenih je bilo tudi nekaj nenačrtovanih nalog, ki so se izkazale za nujne. AKOS je v letu 2022 realiziral presežek prihodkov nad odhodki v znesku 463 tisoč 415 €, za katerega je vlada odločila, da se v celoti upošteva pri oblikovanju tarife.

Na MDP ocenjujemo da je AKOS primerno sledil dolgoročnim ciljem, to je spodbujanju konkurence na razvoju trgov, zaščiti uporabnikov in zagotavljanju univerzalne storitve, zagotavljanju optimalne rabe omejenih dobrin, povečanju učinkovitosti in zmanjševanju regulativnih omejitev ter optimizaciji investicijskih vlaganj. Ocenjujemo tudi, da AKOS uresničuje svoje poslanstvo kot neodvisni regulator, ki ureja in nadzira trg elektronskih komunikacij, upravlja in nadzira radiofrekvenčni spekter v Sloveniji, izvaja cilje v javnem interesu na področju avdiovizualnih medijskih storitev in radijske dejavnosti, ureja in nadzira trg poštnih storitev ter storitev železniškega prometa v Sloveniji. Vlada je na podlagi mnenja MDP in četrtega odstavka 254. člena Zakona o elektronskih komunikacijah dala soglasje k letnemu poročilu AKOS za leto 2022.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo še predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, gospodu Rajku Fajtu.

Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

Komisija za državno ureditev je na svoji 11. seji se seznanila z letnim poročilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2022, prav tako pa se je s poročilom seznanil tudi Državni svet na svoji 12. seji.

V sami razpravi je bilo izpostavljeno nekaj vprašanj, in sicer, najprej vprašanje o postopku oddajanja radijskih frekvenc, in sicer, ali se o podeljevanju radijskih frekvenc preverja, kdo so ponudniki radijskih storitev, ki se prijavljajo na razpise? Vprašanje se je nanašalo na situacijo, ko na različnih radijskih postajah poslušamo zelo podoben program in glasbo, kar siromaši radijski prostor. Pojasnjeno je bilo, da AKOS za vsako novo radijsko frekvenco razpis pripravi tako, da se, da bi se povečala medijska raznolikost, vendar to lahko dela le v okviru Zakona o medijih, za katerega pa je bilo ugotovljeno, da bi ga bilo nujno potrebno prenoviti. Trenutna ureditev je takšna, da ob spremembi lastništva neke radijske postaje lahko pride do sprememb programa, ne glede na to, za kakšen program je AKOS na razpisu radijskih postaj dodelil frekvenco.

Prav tako je bilo tudi opozorjeno na težave z radijskim signalom ob meji s sosednjimi državami. Občutek obmejnih prebivalcev je, da so radijske postaje sosednjih držav vedno močnejše kot je signal slovenskih radijskih postaj. S strani AKOS-a je bilo pojasnjeno, torej, da gre za dve različni situaciji in sicer glede motenj pri spremljanju radijskih postaj ob italijanski meji je bila ustanovljena posebna medresorska delovna skupina, v kateri sodeluje tudi AKOS; gre za dolgotrajna prizadevanja, da bi se preprečil neurejen način delovanja italijanskih radijskih postaj. Odprtih je tudi nekaj točk, kot je že bilo tudi omenjeno. Prihaja do kršenja mednarodnih sporazumov, ki urejajo uporabo radijskih frekvenc. Težave imajo vse italijanske sosede. AKOS skupaj z RTV Slovenija poskuša reševati težave z določenimi tehničnimi rešitvami, vendar gre pri, gre torej za zelo kompleksno situacijo. Ob hrvaški meji je takšnih težav manj. Državi si radijske postaje razdelita po principu ene frekvence dobi ena država, drugo frekvenco druga država in tako torej hrvaške frekvence sežejo v Slovenijo, slovenske frekvence pa tudi na hrvaško stran.

Državni svet je še opozoril na težave pri delovanju signalov za mobilne storitve ob meji, kjer prihaja do avtomatskih preklopov na mobilno omrežje sosednjih držav. Težava na terenu je tudi ta, da na določenih območjih ni signala in prihaja do variiranja mobilnega signala. Ob težavah se občine obračajo na mobilne operaterje, kar pa največkrat pojasnjujejo, da do motenj prihaja zaradi težav z reliefom.

Bilo je izpostavljeno tudi vprašanje, ali AKOS operaterjem predpiše, kje morajo biti oddajniki in kakšna mora biti njihova moč in kako se preverja kakšna je stalnost signala? Prav tako je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali ima AKOS kakšne pristojnosti glede samih ožjih lokacij za postavitev oddajnikov? Pojasnjeno je bilo, da AKOS v razpisnih pogojih od operaterjev zahteva, da v določenem času pokrijejo določeno območje, ne definira pa lokacij oddajnikov oziroma na katere objekte se ti oddajniki nameščajo. Prav tako je bilo tudi pojasnjeno glede preklapljanja v mobilni signal iz sosednjih držav, in sicer res so to posledica fizikalnih lastnosti terena in pozicije posameznih oddajnikov. Torej, če so na primer hrvaški oddajniki postavljeni bolj ob meji in naši bolj umaknjeni v notranjost je seveda škoda na strani uporabnikov na slovenski strani.

Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje ali morajo imeti uporabniki storitev na področju telekomunikacij možnost prestopanja med operaterji, kot je, recimo, to v primeru dobave električne energije. Tukaj so nam pojasnili, da na področju telekomunikacij, regulacija v EU ni urejena tako, da bi končni uporabnik lahko prehajal med ponudniki, kot je to, recimo, kot sem rekel, pri uporabi električne energije.

Glede delovanja AKOS-a kot regulatorja na področju železniškega prometa, namreč izpostavljeno je bilo vprašanje, ali AKOS kot regulator na področju železniškega prometa, na kakšen način torej se lotevajo pritožb uporabnikov glede zamud v železniškem prometu, ki se pač v zadnjem času povečujejo. To vpliva seveda na predvidljivost, ne vem, prihoda v službo, na sestanke, v šolo in tako dalje. In je bilo predlagano, da naj AKOS kot regulator vpliva tudi na določene spremembe voznih redov oziroma opravi razgovore s ponudniki storitev. Kot je pa že danes tudi bilo pojasnjeno, pa je bila samo v letu 2022 s strani uporabnikov v bistvu samo ena pritožba.

No, in še glede poštnih storitev je bilo opozorjeno na upad obsega pisemskih pošiljk. Ali se torej na ravni države načrtujejo kakšni ukrepi za reševanje univerzalne poštne storitve? AKOS je na seji pojasnil, da se zavedajo problema. Po njihovem mnenju bo treba Pošto kot ponudnika za pisemske pošiljke srednjeročno gledano preoblikovati v paketnega distributerja, prav tako bo treba za nadaljnje vzdrževanje osnovne poštne storitve urediti nekakšna nadomestila države.

To je nekako povzetek izpostavljenih vprašanj. Ocenjeno je bilo, da so bili posredovani odgovori in poročilo zelo korektni. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo. In besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Če ne, imam sama eno vprašanje.

Zanima me, v poročilu je tudi pojasnjeno, ampak zemljevid Slovenije in povezave in vem, da imamo univerzalno storitev, kar se tiče mobilne povezave in interneta, pa vendar je še vedno kar precej belih lis v Sloveniji, vsaj tako kaže zemljevid. Pa me zanima, na kakšen način nameravate te bele lise zapolniti, ker se bojim, da je mogoče. To so področja, kjer živijo ljudje, ki se mogoče ne znajdejo kdaj tudi tako, pa ne znajo sami vprašati. Vem, da se ministrstvo zelo trudi s tem in da ste v komunikaciji tudi z občinami, pa vendar še kar ostajajo te bele lise. Pa me samo zanima, ali imate predviden kakšen drugačen pristop, mogoče kaj z vključitvijo kakšnih, ne vem, nevladnih organizacij ali kakorkoli, skratka, da pridete do ljudi, da se ta univerzalna storitev razširi v kolikor je potrebna. Samo toliko.

Bi vas pa mimogrede še pohvalila za družbeno odgovorno podjetje. Mislim, da je to zelo pozitivno.

Hvala lepa. Kar se tiče univerzalne storitve, univerzalna storitev je dejansko izračunana na tak način, da omogoča neki povprečni družini normalno delo od doma, kar pomeni, otroci delo od doma, to se pravi, da lahko se učijo na daljavo, starša pa lahko normalno delo opravljata, bom rekel, normalno videokonference in tako naprej.

V letošnjem letu smo, bom rekel, konec lanskega leta smo pripravili analizo, ponovno po, mislim da po dveh letih, ponovno analizo in bomo temu primerno zdaj predlagali tudi ministrstvu posodobitev univerzalne storitve.

Vsako gospodinjstvo s stalnim prebivališčem v Sloveniji lahko zahteva od nosilca univerzalne storitve, ki je Telekom Slovenije pri nas, da mu zagotovi to univerzalno storitev, kar pomeni, da mora dobiti tak priključek. Zdaj, to je Telekom Slovenije, je to, bom rekel, na področjih, kjer povezav ni, včasih rešuje tudi s satelitskim dostopom, da lahko v bistvu to univerzalno storitev zagotovi. Zavedanje, bom rekel, vsega prebivalstva kar se tiče, da obstaja univerzalna storitev je pa, bom rekel na nizki ravni. In tukaj se trudimo in s članki in bom rekel vsakič, ko smo na lokalni ravni, ko predstavljamo možnosti za infrastrukturo, se trudimo, da tudi poudarjamo, da obstaja univerzalna storitev in tukaj se strinjam, promocijo je treba konstantno delati, ker je zavedanje tega, da je možnost univerzalne storitve na stalnem prebivališču, relativno nizko. Telekom pa lahko zahteva kot nosilec univerzalne storitve, če so v bistvu stroški vzpostavitve takega priključka izjemno visoki, lahko iz sklada, kamor so dolžni vsi operaterji vplačevati v bistvu za pokrivanje stroškov te storitve, lahko zahteva povračilo teh stroškov, če so enormno visoki.

Hvala lepa. Besedo dajem še poslanki Anji Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa, za besedo. Zdaj, AKOS je v bistvu ena od, bom rekla agencij, ki ima res pomembno vlogo ali pa veliko odgovornost, naj bi bil seveda tudi nek neodvisen regulatorni organ in predvsem je njegova pomembna vloga tudi v tem, da nekako vpliva na medijsko krajino. To je še kako pomembno in to na nek način vpliva tudi na vse državljanke in državljane. Včasih se kar malo premalo zavedamo kako pomembna pooblastila ima in v svojem poročilu navajate tudi pomen transparentnosti. Zato je moje prvo vprašanje, zakaj v poročilu, ki je sicer obsežno, mislim, da ima 165 strani, jaz pri pregledu nisem našla teh podatkov, zakaj preprosto nimamo podatkov, katere so pravne in fizične osebe, ki imajo na primer dovoljenja za radijske dejavnosti, za televizijske dejavnosti in pa seveda potem imamo še področje, bom rekla, na drugih možnih omrežjih. Tako, da jaz bi si pač želela, da imamo tukaj konkretne podatke kdo so in kot drugo, imamo tudi podatke koliko na primer je bilo v letu 2022 podeljenih posameznih dovoljenj. In če so že v nekem letu podeljena neka dovoljenja bi vendarle bilo prav, da dobimo vsaj podatke katera dovoljenja so bila v nekem konkretnem letu dodeljena. To je pomembno tudi zato, da vidimo potem, v katero smer se razvija oziroma ali delujemo na tem področju, v smeri tega, da širimo neke vsebine ali pa ne. Namreč, tukaj se strinjam tudi z ugotovitvami Državnega sveta, da kakšen nadzor imamo pravzaprav nad vsebinami oziroma ali se nekatere zadeve podvajajo in ne prinašajo k neki dodani vrednosti. Zdaj, v letu 2023 je bilo nekako podano s strani Vlade tudi soglasje k poročilu Akosa za leto 2022. Zdaj moja prva kritika je da Svet Akosa je aprila podal pozitivno mnenje k temu poročilu aprila, Vlada ga je obravnavala šele septembra, septembra to poročilo, na mizi v Državnem zboru ga imamo pa januarja 2024. Jaz vendarle mislim, da moramo pri teh zadevah postopati hitreje, kajti poročila za dve leti nazaj je včasih kar mučno gledati, sploh zato, ker že vemo kaj se je dogajalo v letu 2023 in potem prihaja tudi do nekaterih odstopanj, ki so pravzaprav potem že relativno smešne, ker niti niso več relevantne. Takrat je bilo tudi ugotovljeno, da je nastopilo pri prihodkih in odhodkih v znesku skoraj 500.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, ki naj bi se upoštevali pri oblikovanju tarif, ta znesek. In me zanima, kako je bil ta znesek namensko porabljen pri oblikovanju tarif. Kaj konkretno je bilo pri tarifah narejeno s temi sredstvi, ki spet niso tako majhna?

Naprej. Saj pravim, bili so nekateri razpisi. Eden od teh je bil, da je agencija leta, se pravi 2022 smo avgusta objavili osnutek razpisa, dokumentacije za javni razpis za javno dražbo za dodelitev frekvenc radijskih za lokalne uporabnike, oktobra pa mnenja in pripombe zainteresirane javnosti k osnutku razpisne dokumentacije. Zdaj me pa zanima, na podlagi teh prejetih pripomb je bila spremenjena vsebina osnutka tega javnega razpisa in me zanima kdo je podal te pripombe, kakšne so bile te pripombe, da so bile potrebne celo spremembe razpisa. Se mi zdijo zelo konkretne stvari in menim, da so več kot pomembne. Tudi zato, ker naj bi zdaj potem ta verzija bila potem ponovno v začetku leta 2023 dana v posvetovanje. Take stvari se mi zdi od leta avgusta 2022 pa naprej, to se vleče potem kot ena čreva. Predvsem pa me zanima kakšne so pripombe, ki so to spremenile. In še enkrat no, komu ste vse podelili frekvence? To se mi zdi ključno za ljudi, se mi zdi najbolj ključno, ko govorimo o AKOSU in pa seveda, kakšen je ta nadzor. Jaz menim, da so kar veliko teh različnih postaj ima čisto podobno ali pa skoraj identično vsebino in je tukaj veliko vprašanje, ali res delamo na širini, vsebinski širini ali zgolj nekim drugim apetitom. Hvala lepa.