Vse člane članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 16. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Lenart Žavbi nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razrešitev oz. za umik zadeve, je določen dnevni red seje kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo tako na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Terezo Novak in je bil dne 6. 12. 2023 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na seji dne 12. 12. 2023 na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, priporočila Zagovornika načela enakosti in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavnici predlagatelja predloga zakona (poslanki Tereza Novak in mag. Urška Klakočar Zupančič), potem Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Dodatno smo k tej točki vabili še Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, gospoda Marka Lotriča (predsednika Državnega sveta) in Miha Lobnika (Zagovornika načela enakosti).

Amandmaje je v poslovniškem roku do 11. januarja 2024 vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Predloge za amandmaje odbora je danes predložila Tereza Novak in ste jih prejeli na mizo.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili še glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Kdo temu predlogu nasprotuje? Če ne, besedo sedaj predajam vabljenim na sejo.

Želi predstavnica predlagatelja predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členu predloženega zakona? (Da.) Gospa poslanka Tereza Novak, imate besedo.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav. Koalicijski partnerji, tj. Gibanje Svoboda, Levica in Socialni demokrati, smo 5. decembra 2023 Državnemu zboru predložili novelo Zakona o volitvah v Državni, zbor katere ključna sprememba je vračanje aktivne volilne pravice, tj. pravice voliti. Veljavna ureditev v Republiki Sloveniji namreč ne omogoča volilne pravice brezpogojno vsem odraslim državljanom, pač pa jo v primeru ugotovitve, da oseba ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in odloči, da ni sposobna razumeti pomena volitev, lahko volilno pravico odvzame. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve iz začetka leta 2023 približno 3 tisoč 500 državljanov, ki jim je bila odvzeta pravica, je približno 3 tisoč 500 državljanov, ki jim je bila pravica odvzeta, po nekaterih podatkih je verjetno zdaj že ta številka nekaj večja. Predlagana ureditev je odgovor na večletna prizadevanja civilne družbe zagovornikov pravic invalidov, Zagovornika načela enakosti in mnogih strokovnjakov, ki so na neustrezno ureditev, ki je sedaj v veljavi, že vrsto let opozarjali. O nedopustnosti takšnih odvzemov se je med drugim izrekel tudi komisar za človekove pravice Sveta Evrope, ki je dejal, da v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov ni prostora za postopke, v katerih bi sodniki ali zdravniki ocenjevali volilno sposobnost ljudi in omogočali odvzem volilne pravice, zlasti zato ker taki postopki niso predvideni za osebe brez invalidnosti. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi pa je ob zadnjem nadzoru slovenskih parlamentarnih volitev opozorila, da slovenska pravna ureditev omogoča odvzem volilne pravice zaradi težav v duševnem razvoju ljudem, zaradi težav v duševnem razvoju, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi, tako so zapisali. Res je, da so države, ki volilne pravice ne jemljejo nikomur, in države z drugimi praksami, tudi takšnimi kot je trenutno naša uveljavljena. Sama ne vidim utemeljenega razloga, da se Slovenija ne pridruži skupini tistih držav, ki o tem, kdo je sposoben razumevanja volitev in kdo ne, ne odloča in volilne pravice ne omejuje nikomur. Ustava Republike Slovenije v 43. členu pravi, da je volilna pravica splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Ustavni red Slovenije dopušča, da se lahko z zakonom poseže v to pravico, gre pa tu za vprašanje po mojem mnenju etične, etičnosti političnih odločitev, spoštovanja človekovega dostojanstva in upoštevanja človekovih pravic kot tudi splošne, splošne konvencije, spoštovanje Konvencije o pravicah invalidov, katere podpisnica je Slovenija od 2008. Gre tudi za vprašanje o dopustnosti in sprejemljivosti dejstva, da se običajna večina običajnih ljudi brez vidnih posebnosti ali drugačnih posebnosti odloča o tem, kakšno je dopustno razumevanje pomena volitev ali na podlagi kakšnega razmisleka je posameznik sposoben oblikovati svojo odločitev. Dejstvo je tudi, da smo vsi državljani del naše skupnosti in sama menim, da je prav, da tako elementarno pravico demokratične ureditve kot je pravica voliti in s tem soodločati o odločitvah, ki se tičejo nas vseh, imamo vsi ne glede na naše osebne okoliščine. Volitve in volilna pravica namreč ni naravna danost, ki se je ne da spreminjati, pač pa je stvar dogovora in volilna pravica ni bila vedno pravica vseh in tudi še vedno ni. Mogoče lahko zaradi lažjega razumevanja+, zakaj se mi zdi pomembno, da ta korak naredimo ne glede na pomisleke mnogih, tudi Zakonodajno-pravne službe, potegnem vzporednico z volilno pravico žensk. Na primer na začetku razvoja sodobne demokracije je bila volilna pravica omejena le na ozek krog ljudi. Sprva je prevladoval cenzus premoženja, skratka bolj premožni so lahko volili, manj pa ne. Ko se je ta cenzus znižal, se je širil krog upravičencev do, volilnih upravičencev. Volilna pravica je bila pogosto omejena z izobrazbo, lahko celo s pismenostjo. Splošna volilna pravica za moške je bila na primer v Franciji uvedena leta 1848, prav tako v Švici na primer, leta 1920 pa se je razširila skoraj na vse zahodnoevropske države. Prve zahteve po ženski volilni pravici so se pojavile po francoski revoluciji približno leta 1790. Nova Zelandija, ki je bila prva država, ki je ženskam dala volilno pravico 1893. leta, v večini držav pa je bila potem volilna pravica žensk uvedena v 20. stoletju do leta 1921, v nekaterih šele po drugi svetovni vojni. Razlogi za to so, veliko razlogov je navedenih tudi, govorijo tudi o nerazumevanju. Francija in Italija šele leta 1946, Portugalska na primer šele leta 1974, Švica, ki je volilno pravico za moške uvedla relativno zgodaj (1848), žensko šele 1968, ženske pa so se za to pravico borile od leta, v Švici od leta 1886. Ženska volilna pravica je bila potem uvedena v mednarodno pravo leta 1948 s splošno deklaracijo Združenih narodov, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Dodatno jo je potrdila Konvencija o odpravi diskriminacije žensk, ki jo je prav tako sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 1979. Ponekod ženska volilna pravica še vedno ni uvedena. V Sloveniji je bila volilna pravica žensk uvedena leta 1848, kjer pa naj bi pa ženske takrat volile s posrednikom. Potem je bilo še nekaj različnih določil, tudi preko moža itn. Po prvi svetovni vojni, 15. maja 1920, je v uradnem listu zapisana splošna volilna pravica za osebe nad 21 let in s tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Volilna pravica je skratka dogovor in odseva duh časa in stopnje demokratizacije družbe. Zato menim sama, da je res čas, da v Sloveniji volilne pravice nikomur več ne jemljemo, vsekakor ne trajno.

Možnost odvzema volilne pravice je bila zapisana v Zakonu o volitvah v Državni zbor leta 1992. 2003. leta je Ustavno sodišče to ureditev razglasilo za neustavno in razveljavilo sporno zakonsko določilo, ker je bilo pridobitev oz. uživanje volilne pravice vezana na poslovno sposobnost oz. na podaljšanje roditeljske pravice. Ob odvzemu sposobnosti ali podaljšanja te roditeljske pravice je po zakonu samodejno nastopil odvzem volilne pravice, kar je bilo ugotovljeno, da je ustavno nedopustno. Je pa sodišče, Ustavno sodišče je takrat zapisalo, da zakonodajalec lahko predpiše različne omejitve za aktivno oz. za pasivno volilno pravico. Ker se to ni zgodilo, je potem, ker zakonodajalec ni predpisal drugače, je bila od 29. januarja 2004 dalje na podlagi ustavne določbe priznana volilna pravica vsem polnoletnim državljanom ne glede na njihovo psihosocialno in intelektualno okoliščino ali invalidnost. S sprejetjem novele Zakona o volitvah v Državni zbor leta 2006 pa se je ponovno uvedla možnost odvzema volilne pravice, o kateri odloča sodišče, vendar tokrat ne po avtomatizmu. Leta 2021 je bila z zadnjo novelo Zakona o volitvah v Državnem zboru usklajena še ureditev z novim družinskim zakonom in Zakonom o nepravdnem postopku, ki ne poznata več odvzema poslovne sposobnosti ali podaljšanja roditeljske pravice, temveč institut skrbništva. Ureditev, ki je urejena v Zakonu o volitvah v Državnem zboru, ki trenutno velja, ne vpliva zgolj na volitve v Državni zbor, temveč tudi na druge volitve, ker se zakoni, ki urejajo druge volitve, sklicujejo na ureditev volilne pravice v Zakonu o volitvah v Državni zbor, v Državni zbor. In na ta način tudi urejamo volitve v tej noveli, ki bo veljala, v kolikor bo sprejeta, tudi za vse druge volitve.

Skoraj istočasno, da grem zdaj na to, kako smo prišli do te novele in amandmajev, ki jih imate na mizi, skoraj istočasno z novelo, ki smo jo vložile koalicijske stranke, so svojo novelo, je svojo novelo vložil tudi Državni svet. Po pogovorih, ker gre vendarle za urejanje iste materije, smo hitro ugotovili, da je tudi naš cilj v resnici enak in smo se skupaj odločili, da bomo uskladili obe noveli in s predlogom, ki predlaga kar najbolj optimalno ureditev iz obeh predlogov, seveda če gledamo s stališča človekovih pravic, etike in politične odločitve in Konvencije o pravicah invalidov. Zato so predlogi amandmajev, ki sem jih kot predlagateljica zakona vložila kot amandmaje odbora, rezultat usklajevanja in pogovorov o obeh vloženih predlogov in v največji možni meri tudi upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe. Gre za pogovor med pripravljavci ene novele, naše novele koalicijske in novele Državnega sveta, skupaj pa smo opravili tudi pogovore z vsemi strankami v Državnem zboru.

Moje mnenje je, da se s to novelo seveda z vključenimi amandmaji, ki zagotavljajo vrnitev volilne pravice v celoti in ne zgolj aktivne ali pasivne, kar so zapisali v noveli Državnega sveta, vračamo k osnovnemu določilu slovenske Ustave, predvsem pa gre za dejanje oz. znak spoštovanja dostojanstva vseh odraslih ljudi v Sloveniji, ki jim je trenutno s trenutno ureditvijo volilna pravica odvzeta. Po novi ureditvi volilno pravico ne bo možno trajno odvzeti, saj bo univerzalna ne glede na osebne okoliščine kateregakoli posameznika oz. posamezne osebe. Odločanje o tem, koga in kako bomo volili, je zelo subjektivno dejanje in predpisati, kdo se odloča na podlagi pravih dejstev in kdo ne, ne bi smela biti odločitev nikogar drugega kot le osebe, ki se o tem odloča sama. Na to temo je bilo izvedenih tudi kar nekaj raziskovalnih nalog, ki govorijo tudi o sistemski diskriminaciji in o obveznosti, ki jo ima država, da sprejme pozitivne ukrepe za naslavljanje neenakosti, četudi gre v tem primeru za neenakost, ki je bila v času, ko je bila sprejeta, družbeno sprejemljiva, zdaj pa vsaj po mojem mnenju ni več. Po mojem mnenju ne smemo v noveli, o kateri se danes odločamo, skupaj z vloženimi amandmaji odbora vračamo volilno pravico osebam, ki jim je sodišče, ki jih je sodišče postavilo pod skrbništvo in jim je bila na podlagi veljavnega zakona volilna pravica odvzeta. Prav tako se volilna pravica trajno ne bo več odvzemala, v kolikor bo novela sprejeta. Novela tudi ureja pomočnika za te osebe, v kolikor pomočnika potrebujejo, ki si ga lahko izbere vsak sam; pogoj je le, da je pomočnik polnoleten. To ne pomeni, da pomočnik deluje kot pooblaščenec, pač pa mu samo pomaga izraziti njegovo voljo kot njegov pomočnik. Takšna ureditev sicer že velja, že vrsto let velja za osebe, ki zaradi telesne oviranosti ali nepismenosti ne bi mogle voliti, in zato menim, da ureditev te novele ne uvaja nekega novega še neuveljavljenega načina izvedbe volitev. Te spremembe tudi sledijo zgledu ureditve v številnih državah Evropske unije in če bomo danes vsi skupaj potrdili to novelo Zakona o volitvah v v Državni zbor, kajti potrebna je dvotretjinska večina, potem bomo lahko upravičeno vsi skupaj rekli, da je to večinska volja trenutnega sklica Državnega zbora in Državnega sveta in bomo skupaj uvedli volilno pravico kot neodtujljivo pravico vsake odrasle osebe v Sloveniji in po mojem mnenju bomo vsi skupaj na to lahko upravičeno ponosni. Zato upam, da bomo novelo skupaj z amandmaji odbora, ki so plod širokega usklajevanja in sodelovanja vseh akterjev znotraj držav..., parlamenta, danes na odboru potrdili in potem še potrdili še enkrat na, v okviru seje Državnega zbora. To bo tudi pomenilo, da na naslednjih volitvah, ki se nam obetajo že v tem letu, ne bomo več govorili o ljudeh, o odraslih osebah, ki volilne pravice nimajo.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj preden nadaljujemo, vas moram še obvestiti, da sem prejel v tem času še pooblastilo, in sicer poslanec Jurij Lep nadomešča poslanko Janjo Sluga.

Zdaj pa nadaljujemo. Želi besedo Zakonodajno-pravna služba, predstavnik Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Gospod Gal Gračanin imate besedo.

Lepo pozdravljeni. Najlepša hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila mnenje o predlogu zakona z vidika njegove skladnosti z Ustavo, mednarodnimi pogodbami in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika.

Zdaj vsi, ki ste mnenje pogledali ali pa prebrali, veste, da je zelo dolgo, tako da jaz ne bi ga podrobno obnavljal. Glavna stvar, na katero v mnenju opozarjamo, pa je to, da gre pri izvrševanju aktivne volilne pravice za voljno ravnanje osebe, ki naj bi bila sposobna razumeti pomen in naravo ter učinke volitev tako, da lahko sama sprejme volilno odločitev oz. z drugimi besedami, da gre za izvrševanje aktivne volilne pravice, da je za izvrševanje aktivne volilne pravice bistveno, da ima oseba, ki glasuje, sposobnost oblikovanja in izražanja neodvisne volilne volje. Zato mora imeti ta oseba tudi kognitivne sposobnosti, ki so potrebne za svobodno in samostojno volilno odločitev. Ker je torej sposobnost samostojnega oblikovanja volilne volje nujna predpostavka za izvrševanje volilne pravice, v ZPS ocenjujemo, da osebe, ki jim je bila aktivna volilna pravica odvzeta na podlagi veljavne ureditve v ZVDZ, te tudi ob morebitnem sprejetju predloga zakona v praksi ne bodo mogle izvrševati. Glede na navedeno tudi opozarjamo, da je lahko predlagana ureditev sporna tako z vidika enake in svobodne volilne pravice iz 43. člena Ustave kot tudi 2. člena Ustave, skladno s katerim mora zakonodajalec zagotoviti učinkovito uresničevanje pravic, ki jih pravni red podeljuje posameznikom.

V zvezi s predlaganimi amandmaji, ki širijo odpravo omejitev tudi na pasivno volilno pravico, opozarjamo, da to navedene pomisleke še poglablja. Hkrati pa se zastavlja tudi vprašanje, na kakšen način bo zagotovljeno učinkovito izvrševanje pridobljenega mandata teh oseb, ki v skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča predstavlja enega od treh elementov pasivne volilne pravice.

Tako da najlepša hvala.

Hvala lepa.

Nadaljujemo. Če želi besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo? (Da.) Gospod Jure Trbič, imate besedo.

in spoštovani. Hvala za besedo.

Drži danes sem tu kot predstavnik Ministrstva za javno upravo. Predlog novele ZVDZ, če smem tako, govori predvsem kot že omenjeno o podelitvi aktivni, aktivne volilne pravice vsem in tudi o t. i. izpolnitvenem pomočniku. Zdaj tu bi rad navedel naslednja dejstva. Kodeks dobre prakse pri volilnih zadevah s strani Beneške komisije navaja, da lahko pride tudi do odvzema te sicer zelo tehtne in pomembne ustavne pravice. Prav tako ta isti kodeks navaja, da do spremembe volilnih zakonodaje oz. tovrstnih zakonov naj ne bi prihajalo v času pred volitvami. Na tej točki tudi lokalna praksa torej Ustavnega sodišča pritrjuje tej logiki. Vemo, da bodo volitve v Evropski parlament že letos 9. junija, in vemo tudi, kakšni so približni roki za to izpeljati in seveda na ministrstvu z vso resnostjo in skrbnostjo pretehtamo vse te tako implementacijske vidike kot seveda vsebinske. Vemo, da je zagovornik načela enakih možnosti ocenil, da je obstoječa ureditev volilne zakonodaje v 7. členu konkretno neskladna s prepovedjo neposredne diskriminacije, kajti ne prestane testa sorazmernosti. Tako je bilo tudi s strani tega organa predlagana sprememba. S strani Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov ta v 29. členu določa, da morajo države pogodbenice invalidom v skladu z načelom enakosti zagotavljati, da ti učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da so voljeni in izvoljeni. Med drugim konvencija pravi, da morajo države invalidom kot volivcem omogočati, da po potrebi in na zahtevo pri izražanju te volje lahko uporabijo pomoč osebe po njihovi izbiri. 79.a člen že obstoječega Zakona o volitvah v Državni zbor že zdaj zahteva, da se osebam z invalidnostjo, fizično denimo, dostopna vsa volišča, lahko imajo pravico do tega t. i. izpolnitvenega pomočnika, prav tako so invalidom na voljo tudi drugi načini, denimo glasovanje po pošti, na domu ipd. Znano mi je, da tudi s strani Varuha človekovih pravic je razmišljanje mnenja v smeri, da tudi obstoječa zakonodaja ne krši človekovih pravic, to se mi zdi tudi pomembno povedati na tem mestu. Dejstvo je tudi, da so javni poziv za odpravo omejitev volilne pravice naslovile mnoge nevladne organizacije in omenjeno je bilo tudi, da je več držav tudi v Evropski uniji, ima tovrstno ureditev. Kot zanimivost, aktivno volilno pravico za vse pozna kar 13 držav Evropske unije, medtem ko obe, torej aktivno in pasivno, torej pravico voliti in biti izvoljen, pozna skupno zaenkrat sedem držav Evropske unije. Navedel bi tudi še, da se je z vprašanjem, tem resnim vprašanjem volilne pravice ukvarjalo že pred 20 leti tudi Ustavno sodišče. Morda drugi časi, pa vendar pa da ne bom predolg, tam je ugotovilo tudi, da zakonodajalec kot tak lahko seveda tudi predpiše različne omejitve v okviru ustavne določbe, tako da s strani Ministrstva za javno upravo izražam načelno podporo tej plemeniti pobudi in novi ureditvi, če tako rečem, in hkrati seveda omenjam tudi tveganja. Ne bom šel tu v te detajle, saj so navedeni tudi v gradivih, ampak pomembno se mi zdi poudariti, da seveda pri tem je potrebno uvesti ustrezne varovalke tudi nenazadnje za te nove volivce, če smem, da bodo seveda, se jih se bo varovalo pred zlorabo te tako pomembne ustavne pravice. Prav vsem namreč mora biti zagotovljena svobodna volilna pravica in seveda spoštovati je treba nujno tajnost glasovanja. Čeprav drži, danes je tema novela enega zakona, Zakona o volitvah v Državni zbor, je pomembno tudi povedati, da seveda taka sprememba, se je potrebno poenotiti tudi v drugih volilnih zakonih in nenazadnje tudi še v enem izmed tehničnih zakonov o volilni evidenci, ki pa, drži, ne sodi v naš resor ampak v resor notranjih zadev, tako da se težko tu jaz opredeljujem.

In bi rekel v zaključni besedi, volilna pravica kot ena izmed ustavnih pravic, še posebej se mi zdi pomembna v ustavni demokraciji, je opredeljena v 43. členu Ustave Republike Slovenije kot splošna in kot enaka v tej določbi sta opredeljena le dva pogoja, in sicer državljanstvo in polnoletnost, vse nadaljnje urejanje pa je prepuščeno presoji zakonodajalca skladno z ustavnim okvirjem, stališči volilno-pravne stroke ter ne nazadnje mednarodno pravnimi zavezami naše Republike Slovenije. Tako da kot sem, že omenjeno, verjamemo in pravimo, da je pobuda plemenita in načeloma ureditev podpiramo. Seveda dodam kot izvršno oblast bomo izpeljali, kar bo po presoji zakonodajalca in zavedanju teh tveganj in izzivov tudi sprejeto.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.) Gospod državni svetnik Rajko Fajt, imate besedo.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje.

Torej Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na svoji 14. seji, in sicer 10. 1. 2024. Komisija izpostavlja, da je bil s strani Državnega sveta še isti dan, ko je bil v zakonodajno proceduro vložen obravnavani predlog zakona, v zakonodajno proceduro vložen tudi Predlog zakona o spremembah Zakona o volitvah v Državni zbor, ki ga je Državni svet sprejel na pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča, Matjaža Švagana, Danijela Kastelica in Rajka Fajta. Predlog zakonodajnih sprememb pripravljen s strani Državnega sveta se v kar nekaj točkah sicer razlikuje od predstavljenega predloga zakona. Med drugim osebam s psihosocialno in intelektualno oviranostjo ne vrača zgolj aktivne volilne pravice, ampak tudi pasivno, torej volilno pravico v celoti.

Predlog zakona vložen s strani Državnega sveta predvideva možnost uveljavljanja pravic oseb s psihosocialno in intelektualno oviranostjo tudi pri volitvah v Državni svet. Na drugačen način ureja tudi vprašanje pomočnika pri prej omenjenim osebam pri izvrševanju njihove pravice.

V razpravi članov komisije je bilo opozorjeno, da je z vidika obsega podeljene volilne pravice nesmiselno sprejemati zakon, ki diskriminacije v zvezi z volilno pravico prej omenjenih oseb ne odpravlja v celoti, saj bi se s tem povzročilo novo diskriminacijo. Konvencija o pravicah invalidov namreč od države zahteva, da se vsem invalidom omogoči uveljavljanje tako aktivne, kakor tudi pasivne volilne pravice. Komisija je zato pozdravila napoved dano na komisiji, s strani predstavnic predlagatelja, poslanke Teze Novak in mag. Urške Klakočar Zupančič, predsednice Državnega zbora. Napovedali sta namreč, da bodo za današnjo sejo odbora pripravljeni amandmaji, ki bodo predlog zakona vsebinsko dopolnili z rešitvami iz novele Državnega sveta. Glede na to, da je bila vsebina novele vložena s strani Državnega sveta predstavljena vsem poslanskim skupinam in da je bila pri tem izražena podpora celotni ureditvi volilne pravice osebam s psihosocialno in intelektualno oviranostjo in osebam s težavami v duševnem razvoju v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov je edino smiselno, da se predlog zakona danes skladno s tem ustrezno korigira. Na komisiji smo razpravljali tudi v mnenju Zakonodajno-pravne službe državnega zbora, v katerem je slednja izrazila nekatere pomisleke, ki so precej podobni razpravi, ki jo je komisija opravila na obravnavi zakonodajne iniciative Državnega sveta. Komisija se strinja, da gre za dileme, ki se jih ne sme zanemariti kot nepomembne, kljub temu pa mora bistveno predlagane spremembe Zakona o volitvah v Državni zbor slediti vsebini Konvencije o pravicah invalidov in osebah s psihosocialno in intelektualno oviranostjo vrniti volilno pravico v celoti.

Prav tako smo bili s predstavnicama predlagatelja soglasni, da če se na tehtnico položi izpolnjevanje obveznosti Konvencije o pravicah invalidov in s tem podelitev volilne pravice vsem državljanom in na drugi strani morebitne posamezne zlorabe te pravice, je jasno, da podelitev volilne pravice pretehta nad skrbjo glede morebitnih zlorab sistema. Nezmožnost uresničevanja pravice torej ne more biti argument, da se nekomu posamezne pravice ne podeli. Četudi velika večina oseb s psihosocialno ali intelektualno oviranostjo ne bi izrabila volilne pravice to ni argument, da se jim ta pravica odreka.

Komisija še opozorila, da je pobuda za ureditev volilne pravice osebam s psihosocialno in intelektualno oviranostjo v osnovi prišla s strani navedenih organizacij in je bila v primeru vsebine predloga zakona, ki ga je v zakonodajno proceduro vložil Državni svet, z njimi tudi v celoti usklajena. Pri pripravi so sodelovali Zveza za cerebralno paralizo, Zveza Sonček, Zveza Sožitje, Zavod Risa in Društvo za kulturo Inkluzije. Našemu predlogu zakona sta podporo izrekla tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in Svet za invalide Republike Slovenije. Komisija je poudarila, da ni pomembno, s katere strani je bil sprožen postopek sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor. Ključno je, da je bil motiv za to s strani obeh predlagateljev enak, torej zagotoviti pravice tistim, ki so do njih upravičeni v skladu z mednarodno konvencijo. Komisija pri tem izpostavlja, da bo z vrnitvijo volilne pravice osebam s psihosocialno in intelektualno oviranostjo in s prekinitvijo prakse poseganja v volilno pravico navedenih oseb Slovenija v celoti izpolnila zahteve iz Konvencije o pravicah invalidov, ki smo jo ratificirali pred 15 leti.

Po opravljeni razpravi je komisija sprejela sklep, da predlog zakona podpira pod pogojem da bodo na današnji seji vašega odbora sprejeti ustrezni amandmaji ki bodo sledili rešitvam iz novele zakona, ki jo je v zakonodajno proceduro vložil Državni svet. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predsednik Državnega sveta, gospod Marko Lotrič. Imate besedo.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade in drugi prisotni!

Najprej bi se vam res rad zahvalil za to povabilo, ne glede na to, da je predstavnik Komisije Državnega sveta za državno ureditev že predstavil njeno mnenje, se mi zdi pomembno, da dodam še nekaj pojasnil v zvezi z našim stališčem glede zakonodajne iniciative, ki jo obravnavate danes. Pa tudi zakonodajne iniciative, ki jo je, kot je omenil že kolega državni svetnik Rajko Fajt, v zakonodajno proceduro vložil Državni svet.

Državni svet je svojo zakonodajno iniciativo pripravil ob zavedanju, da našo družbo sestavlja pester spekter družbenih skupin in posameznikov, katerih pravica je ne glede na njihove specifične osebne okoliščine treba spoštovati, jim jih zagotavljati in tudi pomagati udejanjati, če tega ne zmorejo sami. Nujno je, da pravice, ki jih poleg naše nacionalne zakonodaje določajo konvencije in druge mednarodne pogodbe, vestno in brez izjem tudi uresničujemo, še zlasti, če smo k njim kot država pristopili in jih tudi ratificirali. Slednje med drugim velja tudi za Konvencijo o človekovih pravicah. Konvencijo o pravicah invalidov. In prav določbe te konvencije so Državni svet vodile k pripravi zakonodajne iniciative. Pri njeni pripravi smo sledili pobudi nevladnih organizacij, ki zastopajo interese invalidov, oseb z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi. Kot je že omenil kolega Rajko Fajt, smo intenzivno sodelovali, se z njimi usklajevali in besedilo tudi v celoti uskladili z Zvezo za cerebralno paralizo, Zvezo Sonček, Zvezo Sožitje, z Zavodom RISA in Društvom za kulturo inkluzije. Našemu predlogu zakona sta podporo izrekla tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in Svet za invalide Republike Slovenije. Z zavedanjem, da bi bilo diskriminacijo oseb z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi nujno odpraviti, ne glede na predlagatelja, smo med iskanjem podpore našemu predlogu zakona seznanili interes poslanskih skupin, da bi bilo smiselno vsebino predloga zakona, ki ga obravnavate danes, dopolniti na način, da bi v večji meri sledil rešitvam iz našega predloga. Izredno nas veseli, da ste vse poslanske skupine pokazale pripravljenost na iskanje skupnih rešitev, in da ste nas pri tem sprejeli kot enakopravnega partnerja. Vsekakor smo se na naši strani potrudili s pogovori in usklajevanji na vseh straneh doprinesli h končni rešitvi, ki jo boste, upam, danes v okviru glasovanj o predloženih amandmajih tudi potrdili. Menim, da smo dolžni diskriminacijo z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi odpraviti in jim zagotoviti pravice, ki jim jih zagotavljata tako mednarodna konvencija kot Ustava in to v celoti. Za Državni svet je bistveno, da se z amandmaji v predlog zakona vnese tudi pasivno volilno pravico, da se uredi vprašanje v zvezi z volitvami v Državni svet, in da se ustrezno opredeli pravica do pomočnika osebi, ki bo v volišču potrebovala pomoč.

Upam, da bomo na koncu današnje seje vsi, ki smo bili del te zgodbe, lahko ponosni na končni rezultat in tako pomemben dosežek. In za konec, hvala lepa vsem poslankam in poslancem, svetnikom in svetnicam ter strokovnim službam Državnega zbora in Državnega sveta za konstruktivno sodelovanje pri pripravi novele zakona. Hvala lepa.