Lepo pozdravljeni kolegice in kolegi!

Pričenjam 19. sejo Mandatno-volilne komisije.

Obveščam vas, da so z današnje seje oziroma je zadržan en poslanec in sicer, Ferenc Horvat, ki se je opravičil. Imamo pa tudi nekaj pooblastil, mag. Tamara Kozlovič nadomešča mag. Boruta Sajovica, Milan Jakopovič nadomešča dr. Mateja Tašnerja Vatovca, Zoran Mojškerc nadomešča Jelko Godec, mag. Rastislav Vrečko pa Tamaro Vonta. To je to od pooblastil.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Celju. Potem 2. točka Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije za zunanji oddelek v Mariboru. In tretja, določitev kandidacijskega postopka za imenovanje članice ali člana Statističnega sveta Republike Slovenije.

24. januarja pa sem predlagala tudi razširitev dnevnega reda seje s točko 2.a, in sicer, Predlog sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področijr davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja.

Želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za razširitev seje? Ugotavljam, da ne. Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.a točko.

Glasujemo. 15 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet.

Kot običajno, ste tudi tokrat nekatera gradiva prejeli v varovani predal sistemu UDIS, ker vsebuje osebne podatke in vas tudi tokrat prosim, da če jih nameravate navajati oz. v zvezi z njimi sprožati vprašanja, za predhodno opozorilo, da bomo v takem primeru sejo zaprli za javnost.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda - predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Celju, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet.

Obrazložena predloga Sodnega sveta k 1. in 2. točki dnevnega reda ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v sistem Udis. Vabila sem predsednika Sodnega sveta gospoda Vladimirja Horvata, seje pa se udeležuje podpredsednica Sodnega sveta dr. Urška Kežmah.

Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Celju izvoli Boštjana Močnika. Dr. Kežmah prosim za obrazložitev predloga. Izvolite.

Hvala gospa predsednica. Pozdravljeni!

Kot je zapisano v našem predlogu, je tokrat sodni svet imel kar težko delo, ker je izbiral med zelo dobrimi kandidati, Mandatno-volilni komisiji in kasneje Državnemu zboru pa predlaga v izvolitev kolega, mladega kolega Boštjana Močnika, gre za pravnika iz gospodarstva z bogatimi izkušnjami na področju gospodarskega prava, kamor bo tudi ta sodnik razporejen. Namreč okrožno sodišče v Celju se že nekaj časa spopada s hudim kadrovskim mankom prav na gospodarskem področju. Glede na trenutno situacijo, ko se pravzaprav niso nadomeščali sodniki, ki so odhajali v pokoj, je ta zaposlitev nujna, tako da Sodni svet po opravljenem kandidacijskem postopku, ki veste, da poteka večfazno, po opravljenih ustnih razgovorih, po pregledu vse dokumentacije ocenjuje, da je prav kolega Boštjan Močnik najboljši kandidat za to delovno mesto in seveda predlagamo tako Mandatno-volilni komisiji, da ga podpre in kasneje Državnemu zboru njegovo izvolitev. Na morebitna vprašanja pa bom seveda z veseljem odgovorila. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj pa odpiram razpravo, želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne, torej zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Celju izvoli Boštjan Močnik.

Glasujemo. Za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO - PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO VIŠJE SODNICE NA UPRAVNEM SODIŠČU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZUNANJI ODDELEK V MARIBORU, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽIL SODNI SVET. Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije za zunanji oddelek v Mariboru izvoli dr. Vereno Rošic Feguš. Dr. Kežmah, izvolite.

Hvala lepa, predsednica. Tudi v tem primeru gre za zelo mlado in zelo uspešno ter strokovno zelo dobro kandidatko, z bogatimi izkušnjami že iz sodnih postopkov, tako da ne gre za čisto začetnico. Dr. Verena Rošic Feguš je svojo dosedanjo karierno pot poleg akademske poti nadaljevala na Okrožnem sodišču v Mariboru in na študiju v tujini. Kolegica je predavateljica tudi v tujini in pa v Sloveniji ima res bogato strokovno znanje, ob poznavanju tujih jezikov pa jo seveda bogati predvsem to, da je zelo dobra poznavalka evropskega prava, kar bo še posebej pomembno prav na upravnem sodišču, kjer bo delala in na področju, kamor bo predvidoma razporejen. Tako, da oni ocenjujemo, da pri tem razpisu res gre za najboljše, kar smo lahko ponudili tako Mandatno-volilni komisiji kot Državnemu zboru in zato seveda podpiramo in predlagamo njeno potrditev in izvolitev v Državnem zboru. Hvala lepa.

Hvala lepa. Odpiram razpravo. Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Saj se pač nanaša tudi na prejšnjo točko. Ne gre sicer zdaj poimensko zaradi samih kandidatov, ampak pri obeh lahko ugotavljamo, da gre za imenovanje v sodniško funkcijo, se pravi vstopata v sodniški, bom rekla, sistem. Jaz sem že nekajkrat to opozorila, pa bi mogoče prosili res za prihodnjič enkrat, da nam pa vendarle Sodni svet predstavi aktualne, ne zdaj za nazaj, ampak aktualne podatke. Mi vemo, da Slovenija ni najbolj oziroma ni ravno na dnu držav, ko gre za število sodnikov na število prebivalcev. Bili smo celo zelo visoko in takrat so bili podpisani tudi nekateri ukrepi oziroma bilo je dogovora, da bomo te zadeve približevali Evropski uniji in se mi zdi, da neko obdobje je kar veljalo, da smo veliko teh imenovanj opravili znotraj sistema, šlo je za napredovanje in tak naprej. Zdaj zadnje obdobje pa zopet opažam, vsaj jaz, pri teh imenovanjih, da prihajajo bolj, bom rekla, tako imenovane nove moči. Vem, absolutno se zavedamo, da na drugi strani tudi odhajajo iz sistema, bodisi zaradi upokojitev, bodisi zaradi česa drugega, pa vendar, mi smo bili nad povprečjem in zagotovo bi bilo moglo biti odhodov več kot prihodov, da bi nekako počasi vendarle prišli na to stopnjo, Tako da mogoče, verjetno nimate zdaj konkretnih podatkov, bolj moj poziv, če nam lahko enkrat v prihodnje pa vendarle posredujete te podatke, kar bi bilo prav, da vendarle gremo v smeri približevanja Evropski uniji in da učinkovitost ne gradimo na številu sodnikov, ampak na kakšni drugi zadevi. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo? Se želite odzvati? Izvolite, dr. Kežmah.

Hvala lepa, predsednica. Hvala za vprašanje.

Ta trenutek sicer res ne operiram s točnimi podatki, da bi vam lahko odgovorila, se pa zavezujem, da bom to prenesla, ali pridem sama ali pride predsednik. Tisto, kar pa lahko povem, pa je, da Sodni svet seveda tudi to statistiko spremlja. Drži, da je Slovenija v samem vrhu, kar se tiče števila sodnikov na prebivalca. Drži pa tudi to, da je Slovenija - žal moram uporabiti ta izraz - pravdarski narod, ne, tako da tudi število zadev na prebivalca je zelo veliko v primerjavi s povprečjem v EU. Se pa z vami strinjam, Sodni svet temu vprašanju, ki ste ga vi izpostavili, tudi namenja veliko pozornosti. Res je, da v zadnjem času morate vedeti, da starostna struktura v sodstvu je v bistvu, se prevesi v drugi del in se nam veliko ljudi že v bistvu upokojuje, sodniki vztrajajo do funkcije pravzaprav do 70. leta, kar je edino še zakonsko dopustno, potem pa enostavno nimamo več zadaj, da bi nadomeščali. Sodni svet je opozarjal, če ste spremljali letno poročilo, da imamo tudi pri internih napredovanjih težave, ker sodniki enostavno ne želijo napredovati recimo po lestvici, se pravi, ne želijo iz okrajnega na okrožno, iz okrožnega na višje, tako da tudi tukaj imamo težave in ta vprašanja že naslavljamo. V vsakem primeru pa je to nekaj, kar bo treba skrbno spremljati tudi v prihodnosti in temu seveda Sodni svet bo posvečal pozornost. Kot sem pa povedala uvodoma, pa je mogoče tudi res zanimivo predstaviti takšno statistiko skozi številke, da boste imeli konkreten podatek, koliko jih vstopa, koliko jih izstopa. Tudi, bom rekla, po spolu je to zanimivo vprašanje, ker veliko se govori o tem, da je sodstvo feminizirano, če pa zdaj spremljate zadnje razpise, sodni svet poskuša to uravnotežiti, dobivamo tudi kar nekaj moških kandidatov, tako da sodstvo ni več tako feminizirano kot se to govori. In so to res zanimiva vprašanja tudi za v bodoče za nas, tako da hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije za zunanji oddelek v Mariboru izvoli dr. Verena Rošic Feguš.

Glasujemo. 10 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda in se dr. Urški Kežmah zahvaljujem za sodelovanje. Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/ Nasvidenje.

Prehajamo na 2.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH SKLEPA O SESTAVI IN IMENOVANJU PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKA, ČLANOV IN NAMESTNIKOV ČLANOV PREISKOVALNE KOMISIJE O UGOTAVLJANJU MOREBITNE POLITIČNE ODGOVORNOSTI NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ ZARADI SUMA NEDOPUSTNEGA POLITIČNEGA VMEŠAVANJA V DELO POLICIJE IN DRUGIH PRISTOJNIH DRŽAVNIH ORGANOV S PODROČIJ DAVKOV IN PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA TER NEDOPUSTNEGA POLITIČNEGA VPLIVANJA NA POTEK OZIROMA IZID POSAMEZNIH PREDKAZENSKIH IN POSTOPKOV FINANČNEGA NADZORA TER ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA.

Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli predlog Poslanske skupine Svoboda z dne 23. januar in delovno besedilo predloga sklepa z dne 24. januar 2024.

Skladno s Sklepom o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov navedene preiskovalne komisije ima Poslanska skupina Svoboda v tej komisiji enega člana in enega namestnika člana, in sicer je bil za člana imenovan Miha Lamut, ki je bil imenovan tudi za predsednika, ter namestnika člana, ki je bil doslej Aleš Rezar. Poslanska skupina Svoboda predlaga, da se v preiskovalni komisiji razreši član in predsednik Miha Lamut ter se namesto njega za predsednika preiskovalne komisije imenuje Aleš Rezar. Poslanska skupina predlaga še, da se za namestnika člana v preiskovalni komisiji namesto Aleša Rezarja imenuje Tine Novak. Skladno s tem predlogom je pripravljeno tudi delovno besedilo predloga sklepa. Ali želi kdo razpravljati? (Da.)

Janez Cigler Kralj, izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Dober dan vsem!

V zvezi s to točko bi rad izpostavil, da očitno, očitno je akcija poslancev Nove Slovenije, predvsem dr. Vide Čadonič Špelič, ki je članica te komisije, obrodila sadove. Seveda pa ta odstop oziroma zamenjava poslanca Lamuta, ki je bil predsednik te komisije, ne pomeni razrešitve zadeve, ampak pomeni s predlaganim novim predsednikom Rezarjem samo poskus pometanja zadeve pod preprogo.

Očitno je, da prejšnji poslanec Lamut ni bil dorasel vodenju te preiskovalne komisije, gre, naj opozorim, že za drugo preiskovalko, ki jo je vodilo Gibanje Svoboda in kjer ste zdajle v kratkem zamenjali vodečega, predsedujočega poslanca oziroma poslanko.

Torej, Lamut ni bil dorasel vodenju te komisije, kršil je vse predpise, ki urejajo delo preiskovalnih komisij, predvsem pa je sodu izbilo dno, ko je po pričanju Tatjane Bobnar, nekdanje ministrice za notranje zadeve, sedaj svetovalke v Uradu predsednice republike in pa Lindava v. d., nekdanjega v. d. direktorja Policije, ko je ti dve tajni pričanji predstavil nepooblaščeno in mimo vseh pravil predstavil tudi direktorju Sove in sedaj je znano tudi, da še direktorju Urada za varovanje tajnih podatkov, torej Kadivniku od Sove in Torkarju od Urada za varovanje tajnih podatkov. S tem je Joško Kadivnik, direktor Sove, ki bo tudi pričal pred to komisijo, pravzaprav kontaminiran. On je imel vpogled v dve tajni pričanji in na nek način na ta način dobil prednost, ker je poznal ostali dve pričanji in je na ta način kontaminiran. Dosedanji predsednik preiskovalke Lamut je neposredno odgovoren za tako kršitev vseh pravil in postopkov in k temu ga je tudi dr. Čadonič Špelič najprej opozorila in pozvala k reakciji.

V NSi razumemo, da je ta odstop, čeravno je v medijih in v javnosti drugače predstavljeno, neposredna posledica tega opozorila in reakcije na to kršitev. Na nek način je Gibanje Svoboda in poslanec Lamut s tem priznal svojo napako. Seveda pa moram reči, da smo skupaj s številnimi novinarji, to lahko beremo tudi v medijih, razočarani nad predlogom zamenjave, in sicer poslanec Rezar velja za zelo zvestega člana, ki bo nadaljeval s poskusi branjenja predsednika Vlade, kajti temu je postalo dogajanje na tej preiskovalki namenjeno. Sicer poskusom ubraniti ogled lik in delo predsednika Vlade, ki pa mislimo ali pa zdaj že skoraj vemo, da se je s številnimi dejanji zelo, zelo, zelo kontaminiral.

Mi bomo s svojim opozarjanjem na te zablode nadaljevali. To pometanje pod preprogo vam ne bo uspelo. Tudi to, da se predsednik vlade opravičuje in ne pride na, se ne odziva…