Prav en lep pozdrav! Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Naj uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora vodil jaz in s tem pričenjam 66. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Najprej vas obveščam, da je zadržan in se seje ne bo udeležil Franc Breznik. Imam pa tudi dve pooblastili, torej kolegica Andreja Živic nadomešča kolegico mag. Almo Intihar in kolegica Tereza Novak nadomešča kolega dr. Martina Premka.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče prav lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020 IN 2021-2027 ZA OBDOBJE OD JANUARJA 2014 DO KONCA DECEMBRA 2023.

Gradivo smo prejeli od Vlade 1. februarja, in sicer v seznanitev. Naj omenim tudi, da smo na sejo poleg predstavnikov Vlade povabili tudi predstavnike Združenja občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije ter Združenje mestnih občin Slovenije.

In za uvodno predstavitev poročila sedaj vabim mag. Marka Koprivca, državnega sekretarja na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.

Beseda je vaša, izvolite.

Dobro jutro!

Hvala lepa, spoštovani podpredsednik za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani kolegice in kolegi, iz ministrstev in iz Vlade, lep pozdrav vsem skupaj!

Zdaj, pred vami, pred spoštovanim odborom je danes poročilo, ki govori o izvajanju kohezijske politike za obdobje 2014-2020 in hkrati obdobje, o katerem poročamo, je tudi obdobje, v katerem se je začelo že izvajanje nove perspektive, se pravi perspektive 2021-2027. Jaz bi želel najprej uvodoma povedati, da bi si želel vsem sodelavkam, sodelavcem po vseh ministrstvih, predstavnikom lokalnih skupnosti in pa seveda tudi konstruktivnosti poslank in poslancev zahvaliti, ker je za nami eno zelo težko obdobje, je v resnici obdobje, ko smo bili kar nekoliko v stiski glede črpanja finančne perspektive, ki se je zaključila s koncem lanskega leta, se pravi leta 2023 in naj povem na tej točki, da smo s skupnimi napori uspeli uspešno počrpati vsa sredstva finančne perspektive iz prejšnjega obdobja, še nekoliko več, o tem bom govoril pozneje, in hkrati zagnali vse mehanizme za začetek izvajanja zelo pomembnih razvojnih sredstev iz nove finančne perspektive 2021-2027.

Tako, da tukaj gre res velika zahvala vsem, namreč kohezijska politika, veste kako se izvaja, izvaja se, mi, Ministrstvo za kohezijo, smo organ upravljanja, vsa ostala resorna ministrstva pa so posredniški organi in delo je bilo res zelo veliko, zelo veliko dela je bilo in delo je bilo uspešno opravljeno.

Pa bom zdaj mogoče malo bolj podrobno predstavil podatke za to obdobje, in sicer samo v zadnjem proračunskem letu, to je v letu 2023, je bilo izplačanih za 663 milijonov evrov EU dela in intenzivnost črpanja v zadnjem mesecu je bila najvišja. Se pravi, samo v decembru smo uspeli počrpati za 196 milijonov evrov EU dela. Če pogledamo skozi celotni program kumulativno, pa so podatki sledeči: V obdobju 2014-2020 je imela Slovenija 3,33 milijarde evrov razpoložljivih sredstev. Znesek potrjenih operacij je bil v skupni vrednosti 3 milijarde 741, 504 EU dela, kar je 112 % razpoložljivih sredstev. Izplačila iz državnega proračuna na proračunskih postavkah EU so bila v skupni vrednosti 3,429 milijarde, kar je 103 % razpoložljivih sredstev. Naj tukaj samo povem da bo jasno za poslanke in poslance, evropska kohezijska politika predvideva koncept tako imenovanega "overcommitmenta" se pravi, nekaj varnostne rezerve, se pravi, poleg za to, da se zagotovi res sto procentno črpanje, se planira operacij za nekoliko več in v tem trenutku smo, kot sem povedal, na 103 % črpanja celo, ker lahko pride potem pri pregledovanju dokumentacije in tako naprej, do kakšnih morebitnih povračil in zaradi tega mora biti nekaj rezerve vedno ob koncu programskega obdobja. Certificirani izdatki, posredovani evropski komisiji, so bili v skupni vrednosti 3,5 milijarde evrov EU dela, to je 107 % razpoložljivih sredstev. Ob upoštevanju celotnih stroškov je Slovenija načrtovala 4,130 milijarde evrov javnih izdatkov in uresničila 4,322 milijarde evrov, kar predstavlja 105 %. S temi sredstvi je podprla več kot 9 tisoč različnih operacij in letošnje leto se začenja intenzivno obdobje administrativnih postopkov zaključevanja in priprave končnega poročila za to preteklo obdobje.

Zdaj pa glede obdobja 2021-2027. Ker sem že uvodoma nekaj izpostavil, se pravi nova finančna perspektiva, ki se je pa začela z izvajanjem, se pravi v letu 2023, v mesecu marcu. Na tem mestu bi želel izpostaviti, da smo izdali odločitev o podpori iz tega, se pravi, obdobje 2021-2027 v skupni vrednosti 270 milijonov 311 evrov, kar je 9 % vseh razpoložljivih sredstev. Znesek potrjenih operacij je v skupni vrednosti 12 milijonov 194, 500 evrov, izplačila iz državnega proračuna, se pravi, v lanskem letu, pa so bila v vrednosti 21 milijonov 595. Tukaj govorim, še enkrat poudarjam, o novi finančni perspektivi, ki se je začela.

Ob tem, da smo že začeli z izvajanjem projektov, je bilo pa potrebno za novo finančno obdobje speljati en kup predpriprav, pač zadev, ki so potrebne sploh kot pogoj za to, da se lahko novo finančno obdobje začne črpati. In sicer, v okviru tega smo za ta program 2021-2027 v novembru sklicali drugo sejo Odbora za spremljanje, na kateri so se člani odbora seznanili z napredkom izvajanja programa ter z načrti do konca leta 2023 in 2024. Na dopisni seji je bil potrjen predlog sprememb in dopolnil meril za izbor operacij v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Za program evropske kohezijske politike 2021-2027 je bil izveden prvi redni letni sestanek z Evropsko komisijo, kjer je bil predstavljen napredek izvajanja programa in doseganje ciljnih vrednosti. Sestanek je bil uspešen, saj smo bili izrecno pohvaljeni za aktivnosti in partnerski pristop izvajanja.

Bi pa rad tukaj še eno stvar poudaril morda na tem mestu, da v novi finančni perspektivi imamo nov sklad, in sicer sklad za pravični prehod, ki je težek približno 250 oziroma natančneje 249 milijonov evrov, gre pa za sredstva, namenjena dvema premogovnim regijam, in sicer Zasavju in pa Savinjsko šaleški regiji, gre za sredstva, ki skušajo na bolj mehek način omogočiti to prestrukturiranje oziroma prehod v nove panoge, in tako naprej, ki se zgodijo kot posledica pač zapiranja rudnikov.

Tako, da to je novost v novi perspektivi, sicer pa smo za program 2021-2027 uvedli tudi spremljanje kazalnikov in mejnikov operacij. V poročilu zbiramo informacije, koliko naj bi potrjene operacije prispevale k doseganju teh mejnikov in kazalnikov, h katerim smo se zavezali s programom do konca leta 2024. Spremljanje najav in objav javnih razpisov, katerih podlaga je izdana odločitev o podpori s strani organa upravljanja.

Na tem mestu naj povem še, da smo zaključili tudi z eno zelo pomembno zadevo in sicer informacijski sistem EMA, ki je pač podlaga za izplačevanje in izvajanje teh finančnih tokov in sploh izvajanje projektov, je delujoč. Z mesecem decembrom lanskega leta je sistem oziroma ta celotna aplikacija bila vzpostavljena in deluje. To je zelo pomembno. Namreč, če se boste spomnili prejšnjih let, so marsikdaj ravno zaradi nedelovanja teh informacijskih sistemov se dogajali veliki zaostanki pri izplačilih in tudi zaradi tega so se morale občine in ostale institucije zadolževati in so pač čakale na povrnitve stroškov.

Skratka, če povzamem, obdobje, o katerem poročamo, je bilo pomembno obdobje za zaključitev prejšnjega finančnega obdobja, ki se je zaključil z decembrom 2023. Počrpali smo vsa sredstva, še celo nekoliko več, ob tem, da ne gre tukaj pozabiti na zelo neprijetne in težke okoliščine na eni strani zaradi vojne in podražitev pač v Ukrajini in celotne težke situacije v celotni Evropi in poleg tega so se nam meseca avgusta v Sloveniji zgodile še poplave - največja naravna katastrofa v bistvu v zgodovini samostojne Slovenije. Zaradi tega smo bili tudi primorani določene projekte spremeniti, preusmeriti sredstva, ampak kot rečeno, na koncu smo dosegli cilj, počrpali smo vsa evropska sredstva in hkrati zagnali zagon za novo finančno obdobje. Je pa pred nami še zelo veliko izzivov. Želimo delovati čim bolj odprto, transparentno, ker se nam zdi, da ravno na ta način lahko sredstva dosežejo pravi namen za zmanjševanje razlik med regijami in hkrati za nek razvoj, za neko dodano vrednost, ki si jo vsi želimo pač v Republiki Sloveniji.

Toliko za enkrat v uvodu. Hvala lepa.

Hvala lepa, spoštovani državni sekretar, za to uvodno predstavitev. Naj omenim, da imam še eno pooblastilo, in sicer kolega Aleksander Reberšek nadomešča kolega mag. Janeza Žaklja. Sedaj pa, če želi besedo še predstavnica Ministrstva za finance? Ne želite? Potem pa, hvala lepa. Naj še omenim, da smo tudi vabili torej tri združenja občin, vendar kot vidim ni predstavnikov, tako da, potem kar odpiram razpravo članic in članov odbora. In najprej se je k besedi prijavila kolegica Tereza Novak. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Hvala lepa tudi za predstavitev. Bi pohvalila to, da smo uspeli počrpati vsa sredstva. Imam pa sam tako še en komentar zraven, glede na to, da sem delala dolgo časa v organizaciji, ki je v glavnem se financirala preko javnih razpisov, tudi evropskih in vem kako te stvari grejo. Nič niste omenjali kakšnih aktivnosti glede poenostavitev administrativnih, ker ti projekti so izjemno, izjemno administrativno zahtevni, celo v Sloveniji bolj kot v marsikateri drugi državi, smo kar dodali nekaj svojih predpisov, ki precej, se mi zdi, zavirajo ali pa upočasnjujejo te vse administrativne postopke. Tako da, tukaj bi vas kar vprašala, če kaj delate na tem, da bi vsaj mogoče tam kjer je evropska zakonodaja milejša, če lahko tako rečem od slovenske, če bi šli tukaj v to isto smer? Mislim, to vse skupaj včasih izgleda že kar malo komično, ko se oddajajo celi fascikli za ne ravno kakšne strašno velike zneske, pri tem se pa seveda vedno lahko tudi pogleda kakšno je delo v resnici. Tako da se mi zdi, da bi bilo to bolj smiselno in da bi bili bolj usmerjeni k ciljem in rezultatom kot pa k neprestanemu preverjanju. Vem tudi, da je bilo vmes, ne vem, kako je zdaj, ampak potrebno 100 % preverjanje na nekih projektih, kar seveda je potem delalo blazne težave, se mi zdi, na obeh straneh, ker to potem pomeni, tudi če je nekaj centov razlike, da se cel proces ustavlja, čeprav ne gre za neke napake, ki bi recimo nakazovale na kakršnokoli težavo ali pa neupravičeno uporabo.

Poleg tega bi pa še zelo si želela in mogoče bomo v nadaljevanju te nove perspektive tudi od vas slišali, da bi bilo črpanje enkrat v Sloveniji malce hitrejše. Seveda za črpanje prejšnje perspektive niste vi v ničemer odgovorni, ker je pač trajalo dalj časa, ampak se mi zdi, da v Sloveniji še nikoli nismo uspeli recimo glavnino sredstev, ki jih imamo na razpolago počrpati nekje v sredini tega obdobja, kar pomeni, da bi imeli ljudje, gospodarstvo, kdorkoli prej, neke pozitivne učinke od teh sredstev, ki jih lahko črpamo. Tako, da bi vas prosila mogoče še za pojasnitev okoli teh administrativnih in črpanja.

Hvala lepa državni sekretar, če želite. Naredimo en krog, pa bi potem odgovarjali, če se strinjate? Hvala lepa. Potem pa predajam besedo kolegu Jonesu Žnidaršiču. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Pozdrav vsem!

V preteklem letu smo pogosto govorili o izvajanju kohezijske politike in jo nekoliko bolj podrobno spremljali, saj je bilo leto 2023 zadnje leto izvajanja projektov iz programa za obdobje 2014-2020. Izvajanje projektov, oz. aktivnosti podprtih z evropskimi kohezijskimi sredstvi se je moralo zaključiti do 31. decembra lani. Ker gre za obsežna in zelo pomembna nepovratna sredstva namenjena razvoju in blaginji v tej državi je v našem strateškem državnem interesu učinkovito in uspešno koriščenje vseh sredstev, ki so Sloveniji na voljo. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v letošnjem letu pripravilo poročila in podatke o stanju in uspešnosti; poročila, ki smo jih z zanimanjem pričakovali. Danes nedvomno ugotavljamo in to bo ta odbor potrdil, da je Slovenija uspešno počrpala vsa razpoložljiva nepovratna evropska sredstva. S tem je ministrstvo svojo nalogo uspešno opravilo. Vredno pa je izpostaviti, da je bila časovnica zelo zahtevna. Izvajanje projektov je zaznamovala najprej epidemija, ki je močno časovno zamaknila izvajanje, vojna v Ukrajini in blaginja, ki ji je sledila, nenazadnje tudi najhujša naravna nesreča avgusta lani pri nas. Kljub temu je Ministrstvo za kohezijo z vsemi sodelujočimi partnerji, tudi z drugimi resorji uspelo, da je Slovenija samo v lanskem letu realizirala za okoli 700 milijonov evrov projektov na področju razvoja, znanosti, okolja, infrastrukture, zdravja in socialnega varstva; sredstev, ki se bodo povrnila v državni proračun. Ob današnji priložnosti bi želel pogled usmeriti nekoliko v prihodnost. Slovenija je ob koncu leta 2022 z Evropsko komisijo uskladila program za izvajanje nove perspektive kohezijske politike, ki se je v letu 2023 začela izvajati in bo trajala nekje do leta 2029. Sloveniji pa iz tega naslova pripada okoli 3,3 milijarde nepovratnih evropskih sredstev. Pri mojem vprašanju bi želel izhajati iz ugotovitev, da konkurenčnost evropskega gospodarstva slabi, da obstajajo razvojni zaostanki na področjih, ki bodo krojila globalne ekonomske trende v prihodnjih letih. Program evropske kohezijske politike naslavlja tudi inovacije, razvojno inovacijska partnerstva, krepitev vlaganj v raziskovalne zmogljivosti. Predstavnike ministrstva, oz. državnega sekretarja Marka Koprivca lepo prosim za mnenje in pojasnilo, ali bomo v prihodnjih letih iz naslova kohezijske politike lahko podprli projekte, ki bodo izboljšali konkurenčnost Slovenije in posledično prispevali k dvigu dodane vrednosti, ohranitvi delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, nenazadnje tudi h gospodarski rasti, ki je podlaga, da lahko v tej državi zagotavljamo blaginjo, socialno državo in javne storitve?

Hvala lepa. Potem pa predajam besedo kolegu mag. Miroslavu Gregoriču. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči. Hvala lepa tudi državnemu sekretarju Koprivcu za poročilo o izvajanju. Šlo je zelo hitro in rad bi imel malo več pojasnil.

Kot prvo moram, moram v bistvu pohvaliti in izraziti tako rekoč presenečenje, da je uspelo v tako kratkem času počrpati vsa sredstva, glede na to, da smo stopili v en program, ki ga nismo sami kreirali in nismo mogli vplivati na mejnike pa kazalnike, vsa pohvala za realizacijo. Zdaj, kot prvo me zanima, rečeno je bilo, da so bila vsa sredstva počrpana. Ali to pomeni, da so bili izdani vsi računi ali to pomeni, da je že ves denar prišel sem? To je prvo vprašanje. Drugo. Zanima me za ta program 2014-2020, koliko je bilo skupno sredstev iz evropskih skladov in koliko je bilo paralelno sredstev iz državnega proračuna? Potem me pa še zanima. Ali to poročilo in ta program 2014-2020 obsega samo nepovratna sredstva ali vsebuje tudi kaj kreditov? In še zadnje vprašanje. Jaz razumem, da ne bi mogli počrpati sredstva, če ne bi mejnike in kazalnike iz tega programa 2014-2020 izpolnili. Pa bi prosil, če smo imeli pri tem mejniki pa kazalniki kakšne posebnosti?

Hvala lepa. Hvala lepa, kolega Gregorič. Zdaj predlagam morda, ker je kar nekaj vprašanj bilo, da predajam besedo državnemu sekretarju, da nanje odgovori, potem bomo pa nadaljevali z razpravo. Izvolite.

Okej, hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Pa hvala lepa za ta vsa vprašanja. Morda nisem vsega v uvodu izpostavil.

Najprej gospe poslanki glede poenostavitev. Ja, eno zelo pomembno zadevo ste naslovili, ki bi jo moral jaz že v uvodu povedati. Namreč minister dr. Jevšek, je že ob sami predstavitvi v Državnem zboru na hearingu povedal, da je ena ključnih stvari, ki se jih bomo lotili, ravno te poenostavitve, zaradi tega, ker velikokrat vse prevečkrat so neka pravila, žal, marsikaj določa Evropska komisija in mi nimamo možnosti karkoli narediti, marsikje pa se da. In teh poenostavitev smo se mi absolutno lotili in so tudi že neke konkretne rešitve, ki so v novi finančni perspektivi enostavnejše od prejšnjih obdobij. Ena od takih je na primer pregled zahtevkov na preskok, se pravi, ni več potrebno pregledovati vsakega zahtevka posebej, ampak je po neki formuli se pregleduje zahtevke na preskok, se pravi vsak tretji, peti, kakorkoli je to določeno.

Glede hitrejšega, in še številne druge poenostavitve so določene, se še dogovarjajo. Tukaj mi je kolegica tudi rekla, da obstaja nek priročnik za poenostavitve in bomo tudi to vam dostavili in se bo predstavilo vse podrobnosti, ampak na vsak način smo nagnjeni k temu in delamo na tem, da se postopki čim bolj poenostavijo, ker namreč tudi številne lokalne skupnosti, še bolj nevladne organizacije, ki nimajo tako močnega aparata, da bi lahko vso to birokracijo peljal, pač bodo s tem lahko več energije, bom temu rekel, vlagale v samo vsebino kot pa v neke postopke, ki dejansko vzamejo zelo, zelo veliko časa.

Glede hitrejšega črpanja. Ja, se strinjam. Nam je, mi v resnici imamo tudi mejnik že, konec leta 2025 moramo počrpati mislim, da okrog 500, skoraj 600 milijonov evrov in zato delamo na tem, da se predvsem izdaja odločitve o podpori za tiste projekte, ki na nek način lahko zagotovijo, da so pripravljeni do te mere, da se bo lahko zadeva v pravem času počrpala in hkrati je tudi pomembno, da se ne hiti potem zadnje leto in ni nekega presinga, se bodo zadeve sploh lahko počrpali ali ne. Naj povem, da je bilo, zdaj govorim za prejšnjo perspektivo, kar nekaj takih zgodb, ki so bile morda planirane nerealno tudi zaradi okoliščin, ki so se zgodile v zadnjem letu, se pravi, vojna, poplave, itn., in je bilo potem potrebno iskati neke rešitve, nove spremembe programa v delu, da se sredstva lahko počrpajo v celoti. Ampak ja, absolutno jemljem na znanje to vaše opozorilo, potrebno je že ob samem, pričetku programskega obdobja planirati zadeve tako, da se bodo lahko v pravem času počrpale in predvsem, da bodo našle svoj pravi namen. Namen pa je na eni strani, zdaj mogoče že prehajam k vprašanju gospod Jonasa Žnidaršiča, namen kohezijske politike je na eni strani zagotovo zmanjševanje razvojnih razlik, ki jih naslavljamo s teritorialnimi mehanizmi, tudi tega nisem prej izpostavila, da v okviru kohezijske politike imamo t. i. mehanizem DRR, dogovora za razvoj regij, ki bo zdaj v novem programu zaobsegal nekaj več kot 500 milijonov evrov. Gre za sredstva, ki jih regije same razporejajo, se pravi, ne od zgoraj navzdol, ampak obratno, od spodaj navzgor. Drugi tak mehanizem je CTN, ki je namenjen mestnim občinam in tretji CLLD, je pa za manjše lokalne skupnosti, kjer oziroma tako imenovani LASI, kjer ravno tako lokalne skupnosti same določajo kam bo šel denar. Skratka, da se vrnem nazaj. Na eni strani, gospod poslanec, so zagotovo ta sredstva namenjena zmanjševanju razlik med regijami in je ta kohezija v bistvu na nek način čim bolj poenotenje razvoja po celotni državi in po celotni Evropi, če hočete. Na drugi strani pa se jaz strinjam, to kar ste izpostavili, razvoj. Razvoj je ključen, brez nekih projektov, ki pospešujejo razvoj, ki pospešujejo tudi neko dodano vrednost, ne more biti tudi sociale, tudi ne more biti neke države blaginje in tako naprej in to so po mojem tista ključna vprašanja, ki se Evropa kot celota dandanes sooča z njimi na kakšen način lahko Evropa ostane konkurenčna napram, ne vem, Kitajski in vsem tem novim nekim morda bodočim velesilam in s tem ohranja tudi država blaginje, kjer je Evropa v bistvu na nek način unikum, Evropa že skoraj stoletja ohranja državno blaginjo, ravno zaradi tega, ker z nekim razvojem, ker z nekim vlaganjem v dodano vrednost lahko potem tudi zagotavlja, se pravi, to socialno državo in taok naprej. In če me konkretno za ta program vam lahko povem, da 730 milijonov evrov na cilju politike 1 namenjamo za področje pametnejše Evrope. Tukaj se predvideva v naložbe v razvoj, raziskave in razvoj, podporo malim in srednje velikim podjetjem in okoli 400 milijonov na cilju politike 4 bolj socialna Evropa predvidevamo naložbe v trg dela in izobraževanje. Zdaj, morda bi izpostavil nekaj teh projektov, ki so vezani na to področje, na primer nadgradnja ključnih raziskovalnih infrastruktur denimo Inovm(?) v Mariboru, projekt Univerze v Mariboru, kjer so posodobili infrastrukturo in podprlo razvojne kapacitete z nakupi raziskovalne opreme in izdatnimi vlaganji. Tukaj gre za nekaj več kot, koliko smo rekli - 100 milijonov evrov vse skupaj. Če ste spremljali medije, potekajo tudi v medijih burne razprave, konkretno okoli tega projekta, ampak to je že druga zadeva. Namreč, projekt še ni pripravljen v tolikšni meri, kot bi se pričakovalo, da bo, ampak jaz sem siguren, da se bodo našle neke rešitve, ki bodo predvsem v korist vzhodnemu delu Slovenije in štajerski prestolnici.

Drug velik uspeh je Fakulteta za strojništvo v Ljubljani, ki je ravno tako umeščen v program evropske kohezijske politike. Naj povem, da si je konkretno ta projekt želela priti ogledati tudi evropska komisarka za področje kohezije, namreč zdelo se mi je, da morda nekoliko preveč vlagamo, za oba govorim, in za INOVEM(?) in za Ljubljansko Strojno fakulteto. Nekoliko preveč vlagamo v infrastrukturo za znanost, ampak na koncu so videli, da je to tukaj v Sloveniji res nujno potrebno. Namreč, infrastruktura je zelo dotrajana in v takih prostorih se ne da delovati.

Podprli smo strateško razvojna inovacijska partnerstva SRIP, kot izhaja iz strategije pametne specializacije, ki je tudi del tega dokumenta na ključnih področjih razvoja, kar pomeni sistematično podporo sodelovanju med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom. Podprli smo že z odločitvijo o podpori projekt Spot Global Plus, ki predstavlja podporo malim in srednje velikim podjetjem, novim izvoznikom in tujim investitorjem.

Vredno je izpostaviti tudi Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij Kemijskega inštituta Ljubljana, to je v okviru Sklada za pravični prehod. Predvidena je podpora programom za pridobivanje kompetenc poklicnega izpolnjevanja digitalnih kompetenc izobraževanja odraslih, podpora digitalni preobrazbi podjetij in podpornega okolja inovacijskih stičišč za podporo verigam vrednosti in zbornicam. To je samo del stvari, ki jih naslavljamo v tem okviru, tako da moj odgovor je absolutno, da za razvoj in to neko dodano vrednost v gospodarstvu namenjamo veliko sredstev v okviru kohezijske politike. In še enkrat bi rad poudaril, da je naša želja, da se ta ključna razvojna sredstva kohezijske politike usmerjajo v projekte, ki bodo Sloveniji prinesli, se pravi, neke konkretne dolgoročne razvojne koristi, kar seveda pomeni tako krepitev gospodarstva kot tudi krepitev posledično socialne države.

Gospod Gregorič sprašuje o nekih konkretnih številkah. Se pravi če smem samo povzeti še enkrat zanima vas kolikšen del teh sredstev o katerih smo govorili je bil že certificiran oz. že povrnjen s strani Evropske unije oziroma kakšen del sredstev smo mi kot država založili v proračunu. Se pravi, certificirana sredstva so 3 milijarde 568, kar je 107 % razpoložljivih sredstev, gospod poslanec. Tisto, kar pa smo že prejeli izdatkov, pa je 4 milijarde 322. Se pravi, razlika je tukaj še..., ampak to se bo zdaj v naslednjih mesecih, računamo nekje do meseca junija uredilo, se pravi, določena povračila iz Evropske unije oziroma komisije še čakamo.

Pa še podatek glede vseh skupnih sredstev, se pravi, tudi slovenska udeležba. JA, saj, saj, končni znesek bo lahko poročan v mesecu februarju, ko bo končno poročilo izdano, ampak gre pa tukaj za v bistvu za računovodska prekladanja sredstev. Namreč določene stvari je potrebno še sprovesti računovodsko.

Ali je še kaj mogoče na zadnje vprašanje, ne vem, če sem čisto vse...